Na podlagi 5. člena in v zvezi s 6. in 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa nacionalno ovojnico, plačilne pravice z dodatki, upravljanje z nacionalno rezervo, proizvodno vezana plačila ter druge sheme pomoči za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L št. 270 z dne 21. 10. 2003, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1782/03/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba 795/04/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IV a navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (UL L št. 345 z dne 20. 11. 2004, str. 1; z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1973/2004/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega ter kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 796/2004/ES) in
– Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (UL L št. 297 z dne 21. 11. 1996, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2200/04/ES).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katerega je upravičeno kmetijsko gospodarstvo;
2. regionalno plačilo je plačilo na hektar upravičene površine, enotno za celo državo;
3. dodatek za mleko je plačilo na posamezno kmetijsko gospodarstvo, določeno na osnovi skupne individualne referenčne količine na dan 31. marca 2007;
4. dodatek za sladkor je plačilo na posamezno kmetijsko gospodarstvo, določeno na osnovi ugotovljenih hektarjev sladkorne pese, za katere so imeli predelovalci v letu 2006 podpisano pogodbo o odkupu sladkorne pese;
5. dodatek za sektor govedoreje je plačilo na posamezno kmetijsko gospodarstvo, določeno na osnovi odobrenih premij za govedo v referenčnem letu 2006;
6. upravljanje z nacionalno rezervo je namenjeno za reševanje pritožb in posebnih razmer iz 23. člena te uredbe;
7. nacionalna rezerva je del nacionalne ovojnice, ki je namenjena reševanju posameznih sektorjev v težavah iz tretjega odstavka 71.d člena Uredbe 1782/03/ES, kmetom, ki se znajdejo v posebnih razmerah iz drugega odstavka 71.d člena Uredbe 1782/03/ES, in kmetom na območjih, ki so predmet prestrukturiranja in ali razvojnih programov iz sedmega odstavka 71.d člena Uredbe 1782/03/ES.

Za izvajanje ukrepov, določenih v tej uredbi, je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(1) Nacionalna ovojnica je skupen znesek sredstev, določen na podlagi referenčnih količin in kvot iz Pristopne pogodbe Republike Slovenije k Evropski uniji ter ukrepov neposrednih plačil iz Priloge I Uredbe 1782/03/ES, ki so uporabljene pri izračunu nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII a Uredbe 1782/03/ES in znaša 143,9 milijonov eurov.
(2) Nacionalna ovojnica se nameni za:
– regionalno plačilo,
– dodatek za mleko,
– dodatek za sladkor,
– dodatek za sektor govedoreje,
– dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti v skladu z 69. členom Uredbe 1782/03/ES,
– upravljanje z nacionalno rezervo,
– posebno premijo za bike in vole,
– premijo in dodatno premijo za ovce in koze,
– neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi.
(3) V nacionalno ovojnico ne štejejo druge sheme pomoči/podpor:
– pomoč za stročnice,
– pomoč za energetske rastline in
– podpora za pridelovanje lupinarjev.

(1) V skladu s 4. členom Uredbe 795/04/ES se iz nacionalne ovojnice najprej izdvojijo sredstva za naslednja proizvodno vezana plačila:
– posebne premije za bike in vole iz 24. člena te uredbe,
– premije za ovce in koze iz 29. člena te uredbe,
– neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi iz 32. člena te uredbe,
– dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti v skladu z 69. členom Uredbe 1782/03/ES iz 25. člena te uredbe.
(2) Za nacionalno rezervo, ki je namenjena dodatku za mleko iz 17. člena te uredbe, dodatku za sladkor iz 19. člena te uredbe, dodatku za sektor govedoreje iz 21. člena te uredbe in upravljanju z nacionalno rezervo iz 23. člena te uredbe, se iz nacionalne ovojnice namenijo sredstva, ki se izračunajo kot razlika med celotno nacionalno ovojnico in vsoto sredstev za ukrepe prejšnjega odstavka, pomnožena s faktorjem 0,28.
(3) V primeru, da skupna višina zahtevkov za namene iz prejšnjega odstavka preseže znesek nacionalne rezerve, se vrednost plačilnih pravic iz drugega odstavka 16. člena te uredbe sorazmerno zniža. Če pa je skupni znesek nacionalne rezerve za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka neizkoriščen, se ta del uporabi za sorazmerno zvišanje vrednosti regionalnega plačila iz drugega odstavka 16. člena te uredbe.
(4) Za regionalno plačilo se nameni preostali del nacionalne ovojnice, ki se izračuna tako, da se od nacionalne ovojnice iz prvega odstavka 4. člena te uredbe odštejejo sredstva za proizvodno vezana plačila iz prvega odstavka tega člena in sredstva za nacionalno rezervo iz drugega odstavka tega člena.

(1) Plačilna pravica je sestavljena iz regionalnega plačila, lahko pa tudi iz dodatkov ki izhajajo iz nacionalne rezerve, in sicer: dodatka za mleko in/ali dodatka za sladkor in/ali dodatka za sektor govedoreje in/ali dodatka iz nacionalne rezerve iz druge in tretje alinee prvega odstavka 23. člena te uredbe.
(2) Plačilno pravico lahko spremlja dovoljenje za pridelavo sadja, zelenjave in krompirja (v nadaljnjem besedilu: plačilna pravica z dovoljenjem), če so izpolnjeni pogoji iz 11. člena te uredbe in je sestavljena iz regionalnega plačila, lahko pa tudi iz dodatkov ki izhajajo iz nacionalne rezerve, in sicer: dodatka za mleko in/ali dodatka za sladkor in/ali dodatka za sektor govedoreje in/ali dodatka iz nacionalne rezerve iz druge in tretje alinee 23. člena te uredbe.
(3) Plačilna pravica za praho je sestavljena iz regionalnega plačila, lahko pa tudi iz dodatkov ki izhajajo iz nacionalne rezerve, in sicer: dodatka za mleko in/ali dodatka za sladkor in/ali dodatka za sektor govedoreje in/ali dodatka iz nacionalne rezerve iz druge in tretje alinee 23. člena te uredbe.

(1) Plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho se dodelijo za površine iz tega člena na osnovi stanja evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajete iz digitalnih ortofotov, posnetih v letu 2006.
(2) Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic iz prvega odstavka prejšnjega člena so površine grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) z rabo kmetijskih zemljišč:
– 1100 – njiva/vrt;
– 1160 – hmeljišče (Hmeljišče mora biti vpisano v evidenco pridelovalcev hmelja.);
– 1230 – oljčnik, za upravičeno površino oljčnika; (Oljčnik mora biti vpisan v evidenco pridelovalcev oljk. Upravičena površina oljčnika se izračuna kot količnik števila upravičenih oljk v oljčniku in števila vseh oljk v oljčniku, vpisanih v grafični del evidence pridelovalcev oljk, pomnožen s površino GERK-a tega oljčnika, pri čemer je upravičena oljka oljka posajena pred 1. majem 1998 in vpisana v grafični del evidence pridelovalcev oljk, ter oljka, ki nadomešča upravičeno oljko);
– 1300 – trajni travnik;
– 1321 – barjanski travnik;
– 1222 – ekstenzivni sadovnjak (Ekstenzivni sadovnjak mora imeti dvonamensko rabo (sadovnjak in košnja oziroma paša) in biti vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih sadovnjakih).
(3) Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic z dovoljenjem so GERK-i z rabo kmetijskih zemljišč iz prvega odstavka tega člena ter GERK-i z rabo kmetijskih zemljišč 1190 – rastlinjak, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah in 1221 – intenzivni sadovnjak (Intenzivni sadovnjak mora biti vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih), če se na njih prideluje sadje in zelenjava iz Priloge 1 te uredbe ter krompir.
(4) Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic za praho so GERK-i z rabo kmetijskih zemljišč 1100 – njiva/vrt, 1160 – hmeljišče, če gre za hmeljišče v premeni.

(1) Upravičenci do plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho so kmetijska gospodarstva, za katera nosilci kmetijskih gospodarstev v letu 2007 vložijo zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za upravičene površine iz 7. člena te uredbe in obdeluje te površine oziroma opravlja kmetijsko dejavnost na teh površinah (v nadaljnjem besedilu: nosilec kmetijskega gospodarstva).
(2) Od leta 2008 se plačilne pravice v skladu s 23. členom te uredbe dodeljujejo le iz nacionalne rezerve.

(1) Pogoji za dodelitev plačilnih pravic in plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te uredbe so naslednji:
– da so površine z isto vrsto dejanske rabe vpisane v evidenci GERK-ov na posameznem kmetijskem gospodarstvu vsaj 10 mesecev, z začetkom od 15. novembra 2006 dalje;
– da minimalna površina GERK-a posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko uveljavi zahtevek za dodelitev plačilnih pravic in plačilnih pravic z dovoljenjem, znaša 0,1 ha;
– da strnjena površina za konopljo z oznako KN 5302 10 00 na posameznem GERK-u, za katero se lahko dodeli plačilna pravica, znaša najmanj 0,30 ha;
– najmanjša skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko uveljavi zahtevek za dodelitev plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic s praho, znaša 0,30 ha.
(2) Pogoji za dodelitev plačilnih pravic za praho so naslednji:
– da so površine z isto vrsto dejanske rabe vpisane v evidenci GERK-ov na posameznem kmetijskem gospodarstvu vsaj 10 mesecev, z začetkom od 15. novembra 2006 dalje;
– da so površine v prahi široke najmanj 5 metrov in velike 0,05 ha.

(1) Število plačilnih pravic, število plačilnih pravic z dovoljenjem ter število plačilnih pravic za praho, do katerih je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva iz 8. člena te uredbe, je enako številu hektarjev upravičenih površin iz 7. člena te uredbe.
(2) Vrednost plačilne pravice, vrednost plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho je vsota regionalnega plačila iz prvega ali drugega odstavka 16. člena te uredbe, in morebitnega dodatka za mleko iz 17. člena te uredbe, dodatka za sladkor iz 19. člena te uredbe, dodatka za sektor govedoreje iz 21. člena te uredbe in morebitnega dodatka za posebne razmere iz druge in tretje alinee 23. člena te uredbe.
(3) Zgornja vrednost posamezne plačilne pravice z dodatki je lahko največ 5000 evrov/ha.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do plačilnih pravic z dovoljenjem, če je imelo kmetijsko gospodarstvo v letu 2003 oziroma 2006 oziroma ima v letu 2007 določeno število hektarjev upravičenih površin iz drugega odstavka 7. člena, na katerih se je oziroma se prideluje sadje in zelenjava iz Priloge 1 te uredbe ter krompir, in če je zanje vložil zahtevek za dodelitev plačilnih pravic v skladu z 38. členom te uredbe.
(2) Skupno število dodeljenih plačilnih pravic z dovoljenjem ne sme preseči števila hektarjev upravičenih površin iz 7. člena, katerega za Republiko Slovenijo določi Evropska Komisija v skladu s postopkom iz drugega odstavka 71.g člena in drugega odstavka 144. člena Uredbe 1782/03/ES ter objavi v Prilogi II Uredbe 795/04/ES.
(3) Plačilne pravice z dovoljenjem se dodeljujejo po prednostnih kriterijih iz tretjega in četrtega odstavka 71.g člena Uredbe 1782/03/ES. Za vsakega nosilca kmetijskega gospodarstva se postavi individualna meja, ki jo agencija določi na podlagi individualnih podatkov o številu hektarjev upravičenih površin iz 7. člena, na katerih se je oziroma se prideluje sadje in zelenjava iz Priloge 1 te uredbe ter krompir v letu 2003, 2006 in 2007. Individualni podatki ugotovljenih površin se povzamejo iz zbirnih vlog za leto 2003, 2006 in 2007.

(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vložijo zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za upravičene površine z rabo kmetijskih zemljišč 1100 – njiva/vrt in 1160 – hmeljišče, če je hmeljišče v premeni, ki je enaka ali večja od 24,23 hektarov, morajo istočasno vložiti zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za praho. Stopnja obvezne prahe je določena v skladu z drugim odstavkom 71.j člena Uredbe 1782/03/ES in znaša 7,2%.
(2) Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo in izpolnjujejo obveznosti iz Uredbe 2091/91/ES, ni potrebno vložiti zahtevka za dodelitev plačilnih pravic za praho, iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo, vložijo zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za praho v skladu s prvim odstavkom tega člena, in te površine namenijo za gojenje krmnih metuljnic, če so namenjene lastni uporabi.
(4) Če se površine v prahi uporabijo za pridelovanje surovin za predelavo v proizvode (biogorivo) oziroma izdelke, ki niso namenjeni prehrani ljudi ali živali, se vloži varščina v skladu s 158. členom Uredbe 1973/04/ES.

Neizkoriščena plačilna pravica, plačilna pravica z dovoljenjem in plačilna pravica za praho se razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz četrtega odstavka 40. člena Uredbe 1782/03/ES, izdvoji v nacionalno rezervo v skladu s 45. členom Uredbe 1782/03/ES in 8. členom Uredbe 795/04/ES.

(1) Plačilna pravica, plačilna pravica z dovoljenjem in plačilna pravice za praho se lahko prenašajo z ali brez zemljišča med nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisanih v Register kmetijskih gospodarstev.
(2) Prenos plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho se izvaja v skladu s 46. členom Uredbe 1782/03/ES in 25. členom Uredbe 795/04/ES.
(3) Prenos plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho se prijavi v obdobju od 15. septembra do 31. januarja na obrazcu, ki ga pripravi agencija in objavi na spletni strani.
(4) Ob prenosu plačilne pravice za praho se prenese tudi obveznost do izvajanja obvezne prahe v skladu s pogoji iz 12. člena te uredbe.
(5) Ob prenosu plačilne pravice z dovoljenjem se prenese tudi dovoljenje za pridelavo sadja, zelenjave in krompirja v skladu s pogoji iz 11. člena te uredbe.
(6) Zakup plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho je možen le, če zakup vključuje prenos ustreznega števila upravičenih površin iz 7. člena te uredbe.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilnih pravic oziroma plačilnih pravic z dovoljenjem za upravičene površine iz 7. člena te uredbe, če:
– so površine z isto vrsto dejanske rabe vpisane v evidenci GERK-ov na posameznem kmetijskem gospodarstvu vsaj 10 mesecev, z začetkom od 15. novembra 2006 dalje;
– minimalna površina GERK-a posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko uveljavi izplačilo plačilnih pravic in plačilnih pravic z dovoljenjem, znaša 0,1 ha,
– strnjena površina za konopljo z oznako KN 5302 10 00 na posameznem GERK-u, za katero se lahko uveljavi izplačilo plačilnih pravic, znaša najmanj 0,30 ha,
– najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavi zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho, znaša 0,30 ha.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilnih pravic za praho za upravičene površine iz 7. člena te uredbe, če:
– so površine z isto vrsto dejanske rabe vpisane v evidenci GERK-ov na posameznem kmetijskem gospodarstvu vsaj 10 mesecev, od 15. novembra 2006 dalje;
– da so površine v prahi široke najmanj 5 m in velike najmanj 0,05 ha.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilne pravice za upravičeno površino iz 7. člena te uredbe, na kateri prideluje konopljo, če:
– je v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje, pridobil dovoljenje za gojenje konoplje, gojene za vlakna in ima posejane sorte konoplje, iz Priloge II Uredbe/796/04/ES.

(1) Višina regionalnega plačila za upravičene površine z GERK-om: 1100 – njiva/vrt, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1190 – rastlinjak, 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik in 1221 – intenzivni sadovnjak je 332 eurov/ha.
(2) Okvirna višina regionalnega plačila za upravičene površine z GERK-i 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, in 1222 – ekstenzivni sadovnjak je 133 eurov/ha.
(3) Dokončna višina regionalnega plačila iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na število dodeljenih plačilnih pravic za GERK-e iz prejšnjega odstavka, pri čemer skupna vrednost plačilnih pravic ne sme presegati vrednosti, namenjene za regionalno plačilo iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe.

(1) V skladu s tretjim odstavkom 71.d člena Uredbe 1782/03/ES in 30. členom Uredbe 795/04/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev upravičeni do dodatka za mleko za individualno referenčno količino mleka, ki jo imajo na dan 31. marca 2007.
(2) V skladu z 71.m členom Uredbe 1782/03/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev iz prejšnjega odstavka upravičeni do plačilne pravice tudi, če v letu 2007 nimajo upravičenih površin.

(1) Dodatek za mleko se izračuna tako, da se 80% seštevka mlečne premije iz drugega odstavka tega člena in dodatnega plačila iz tretjega odstavka tega člena deli s številom dodeljenih plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho.
(2) Vrednost mlečne premije na kmetijsko gospodarstvo se izračuna tako, da se individualna referenčna količina, izražena v tonah, pomnoži s 24,49 eurov/tono.
(3) Skupna višina dodatnega plačila za proizvajalce mleka znaša 6.170.000 evrov, ki se deli z vsoto individualnih referenčnih količin. Tako izračunano dodatno plačilo v eurih se pomnoži z individualno referenčno količino, izraženo v tonah.

V skladu z 71.d členom Uredbe 1782/03/ES in 48.e členom Uredbe 795/04/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so pogodbeno pridelovali sladkorno peso v referenčnem letu 2006, upravičeni do dodatka za sladkor.

(1) Skupni znesek sredstev, namenjen za dodatek za sladkor, se izračuna tako, da se nacionalna ovojnica za sladkor zniža za delež, ki se prenese v nacionalno rezervo.
(2) Višina dodatka za posamezen hektar sladkorne pese se izračuna tako, da se skupni znesek sredstev, izračunan v skladu s prvim odstavkom, deli s skupnim številom ugotovljenih hektarjev sladkorne pese, za katere so imeli predelovalci v letu 2006 podpisano pogodbo o odkupu sladkorne pese.
(3) Dodatek za sladkor na posameznem kmetijskem gospodarstvu se izračuna tako, da se višina dodatka za posamezen hektar, izračunana v skladu s prejšnjim odstavkom, pomnoži s številom ugotovljenih hektarjev sladkorne pese na posameznem kmetijskem gospodarstvu.
(4) Znesek iz prejšnjega odstavka se deli s številom dodeljenih plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho.

(1) V skladu s tretjim odstavkom 71.d člena Uredbe 1782/03/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2006 prejeli premijo v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso (Uradni list RS, št. 10/05, 21/05, 48/05, 113/05 in 52/06) upravičeni do dodatka za sektor govedoreje.
(2) V skladu z 71.m členom Uredbe 1782/03/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2006 prejeli premijo v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso (Uradni list RS, št. 10/05, 21/05, 48/05, 113/05 in 52/06), upravičeni do plačilne pravice, tudi če v letu 2007 nimajo upravičenih površin.

(1) Dodatek za sektor govedoreje se izračuna na podlagi števila posameznih odobrenih premij za goveje in telečje meso za leto 2006 pomnoženo z vrednostjo posamezne premije za leto 2006 in koeficientom 0,30.
(2) Znesek iz prejšnjega odstavka se deli s številom dodeljenih plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho.

(1) Nacionalna rezerva, ki ostane po izdvojitvi sredstev za dodatek za mleko, dodatek za sladkor in dodatek za sektor govedoreje, je namenjena za reševanje:
– pritožb iz naslova prve dodelitve plačilnih pravic,
– kmetov, ki so se v letu 2006 znašli v posebnih razmerah v skladu z drugim odstavkom 71.d člena Uredbe 1782/03/ES ter
– kmetov na območjih v skladu s sedmim odstavkom 71.d člena Uredbe 1782/03/ES.
(2) Zneski, ki se v skladu s 13. členom te uredbe izdvojijo v nacionalno rezervo, se prav tako namenijo za namene prejšnjega odstavka.
(3) Podrobnejše pogoje za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve za namene iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano.

(1) V skladu s podtočko ii točke b. drugega odstavka 68. člena Uredbe 1782/03/ES se 65% posebne premije za bike in vole (v nadaljnjem besedilu: posebna premija) ohrani kot dodatno plačilo.
(2) Posebna premija se podeli ob zakolu živali ali ob odpremi v drugo državo članico ali ob izvozu v tretjo državo.
(3) Zahtevek za posebno premijo lahko na predpisanem obrazcu vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je oddal zbirno vlogo iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(4) Posebna premija se odobri v okviru zgornje meje, ki je določena za Republiko Slovenijo v skladu z Uredbo 1782/03/ES, za ne več kot 90 živali za vsako kategorijo živali na kmetijsko gospodarstvo. Meja 90 živali se ne upošteva za kmetijska gospodarstva, ki izvajajo vsaj en ukrep iz Programa razvoja podeželja 2007 – 2013, katerih nosilec je zavarovan kot kmet oziroma je pravna oseba.
(5) V primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja posebno premijo preko pooblaščenega vlagatelja, mora pooblaščen vlagatelj priložiti tudi predpisana pooblastila upravičencev v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(6) Klavnice javijo v Centralni register govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) zakol živali in vse podatke o zakolu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goved, nosilec kmetijskega gospodarstva pa vso dokumentacijo hrani doma.
(7) V primeru, da so živali zaklane v klavnici, kjer ni ocenjevanja in razvrščanja na liniji klanja v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, se predloži/posreduje živa masa živali ob zakolu.
(8) Za živali, odpremljene iz drugih držav članic EU, ki podeljujejo posebno premijo v skladu z 68. členom oziroma 123. členom Uredbe 1782/03/ES, v Republiko Slovenijo, mora nosilec kmetijskega gospodarstva k zahtevku priložiti kopijo originalnega potnega lista ali drugega ustreznega dokumenta, iz katerega je razvidno, da posebna premija ni bila podeljena oziroma vložena.
(9) Višina posebne premije za bika znaša 136,50 eurov na žival ter za vola 97,50 eura na žival.

V skladu z 69. členom Uredbe 1782/03/ES se 10% nacionalnih zgornjih mej sektorja govedoreje iz Priloge VI Uredbe 1782/03/ES ohrani kot dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi.

Do tega ukrepa so upravičeni nosilci kmetijskega gospodarstva v skladu s točko a 2. člena Uredbe 1782/03/ES, ki bodo ob vložitvi zahtevka izpolnjevali pogoje za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih živali iz prejšnjega člena.

(1) Živali, za katere se zahteva plačilo po tej shemi, morajo biti označene in registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.
(2) Kmetijsko gospodarstvo mora skladno s predpisi iz prejšnjega odstavka voditi register govedi na gospodarstvu.
(3) V primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka tudi individualno referenčno količino mleka, se število upravičenih ženskih govedi za namen plačila iz 25. člena te uredbe, določi tako, da se na podlagi individualne mlečne kvote na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka in povprečne mlečnosti iz Priloge II Uredbe Komisije (ES) št. 1777/2004 z dne 14. oktobra 2004 o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso v zvezi s shemami premij zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (UL L št. 316 z dne 15. 10. 2004, str. 66) ugotovi ali spadajo živali v čredo krav molznic ali v čredo namenjeno reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko, če želijo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, to označijo na obrazcu v okviru zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2007. Upošteva se povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni in je ob vložitvi zbirne vloge še vedno v kontroli prireje mleka. Za kmetijska gospodarstva, ki so v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka manj kakor 183 dni in so ob vložitvi zbirne vloge v kontroli prireje mleka, se lahko upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva le, če so do vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. V tem primeru se povprečna mlečnost izračuna za obdobje od 1. julija leta pred letom vložitve zahtevka do 30. junija leta vložitve zahtevka. Podatke kmetijskih gospodarstev o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva, ki so na zahtevku izrazili to zahtevo, pridobi agencija od KIS.
(4) Kmetijsko gospodarstvo mora v posameznem letu vlaganja zahtevka od krmnih površin, namenjenih za namen tega ukrepa, imeti najmanj 50% površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik in 1222 – ekstenzivni sadovnjak (Ekstenzivni sadovnjak mora imeti dvonamensko rabo (sadovnjak in košnja oziroma paša) in biti vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih sadovnjakih).
(5) Obremenitev krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 glave velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) na hektar krmne površine. V obremenitev se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na gospodarstvu med zadevnim koledarskim letom, ter ovce in koze, za katere je bil vložen zahtevek za premije za isto koledarsko leto. Za pretvorbo števila živali v GVŽ se uporabijo koeficienti iz preglednice iz drugega odstavka 131. člena Uredbe 1782/03/ES.
(6) Obremenitev iz prejšnjega odstavka se izračuna na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija naknadno določi, in preko svojih spletnih strani objavi ne prej kot v dveh tednih po njihovi določitvi.
(7) Za določitev GVŽ se uporabijo podatki o živalih iz CRG.
(8) Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:
– biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
– biti mesne pasme ali rojene s križanjem z mesno pasmo (za mesno pasmo ne štejejo pasme iz Priloge XV Uredbe 1973/04/ES);
– teliti med 16. oktobrom preteklega leta in 15. oktobrom tekočega leta;
– po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca.

(1) Posamezno žensko govedo je upravičeno do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi le enkrat letno.
(2) Okvirna višina dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi znaša 100,00 eurov/žival. Dokončna višina se izračuna glede na obseg upravičenih ženskih govedi in upoštevajoč najvišji dovoljen znesek ovojnice iz 25. člena te uredbe.

(1) V skladu s 67. členom Uredbe 1782/03/ES se 50% premije za ovce in koze ter dodatne premije za ovce in koze (v nadaljnjem besedilu: dodatne premije) ohrani kot dodatno plačilo.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko uveljavi premije za ovce in koze za najmanj deset živali ter za največ tolikšno število živali, kot znaša njegova individualna zgornja meja premijskih pravic za ovce oziroma koze (v nadaljnjem besedilu: pravice za ovce in koze) z vložitvijo zahtevka za premije in dodatne premije za ovce in koze.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima individualno zgornjo mejo pravic za ovce in koze manjšo kot deset, uveljaviti premije za ovce in koze za najmanj deset upravičenih živali.
(4) Ovce oziroma koze morajo biti označene v skladu z določbami predpisov, ki urejajo označevanje in registracijo drobnice, ter vpisane v register drobnice na kmetijskem gospodarstvu.
(5) Višina premije za ovco je 10,50 eura. Za proizvajalce, ki tržijo ovčje mleko ali izdelke, ki temeljijo na ovčjem mleku, je višina premije za ovco 8,40 eura.
(6) Višina premije za kozo je 8,40 eura.
(7) Dodatno premijo lahko uveljavlja nosilec kmetijskega gospodarstva, čigar kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
(8) Višina dodatne premije je 3,5 eura.

(1) Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki na kmetijskem gospodarstvu redi ovce oziroma koze, pripada individualna zgornja meja pravic za ovce in koze, ki mu jih je z odločbo dodelila agencija.
(2) Najnižji odstotek izkoriščenosti pravic za ovce in koze v skladu s četrtim odstavkom 78. člena Uredbe 1973/04/ES je 90%.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko svoje pravice za ovce in koze prenese trajno (prenos) ali jih da v zakup skupaj s kmetijskim gospodarstvom drugemu nosilcu kmetijskega gospodarstva.
(4) Prenosi in zakupi pravic za ovce in koze lahko potekajo v celotni Republiki Sloveniji, ne glede na območje ali regijo.
(5) Prenosi in zakupi pravic za ovce in koze potekajo neposredno med nosilci kmetijskih gospodarstev.
(6) Prenosi in zakupi pravic za ovce in koze so možni v roku od konca obdobja obvezne reje do konca vlaganja zahtevkov za premije in dodatne premije za ovce in koze.
(7) Pri prenosu pravic za ovce in koze s kmetijskim gospodarstvom morata nosilca kmetijskih gospodarstev zahtevku o spremembi individualne zgornje meje pravic za ovce in koze obvezno priložiti fotokopijo veljavne kupoprodajne pogodbe kmetijskega gospodarstva, pri zakupu pa fotokopijo veljavne zakupne/najemne pogodbe.
(8) Agencija mora obvestiti nosilce kmetijskih gospodarstev o novi individualni zgornji meji pravic za ovce in koze, ki so se spremenile zaradi prenosov ali zakupa, najpozneje v 60 dneh od zadnjega dne obdobja, znotraj katerega je nosilec kmetijskega gospodarstva vložil zahtevek o spremembi individualne zgornje meje pravic za ovce in koze.
(9) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko prenese najmanj eno pravico za ovce in koze na druge nosilce kmetijskih gospodarstev, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.
(10) V primeru prenosa pravic za ovce in koze brez prenosa kmetijskega gospodarstva se 10% prenesenih pravic za ovce in koze brez nadomestila prenese v nacionalno rezervo.
(11) Republika Slovenija vzdržuje nacionalno rezervo pravic za ovce in koze za namen dodeljevanja pravic za ovce in koze iz dvanajstega, devetnajstega in dvajsetega odstavka tega člena.
(12) Agencija dodeli {pravice za ovce in koze iz nacionalne rezerve nosilcem kmetijskih gospodarstev v okviru meja nacionalne rezerve. Pri dodeljevanju najprej porabi pravice za ovce in koze za potrebe napak in pritožb, preostanek pa se uporablja za namene devetnajstega in dvajsetega odstavka tega člena.
(13) V primeru, da število pravic za ovce in koze, ki so na razpolago v nacionalni rezervi, ne zadostuje za potrebe napak in pritožb, agencija vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev dodeli sorazmerno zmanjšane pravice za ovce in koze.
(14) Nosilci kmetijskih gospodarstev vlagajo zahtevke za dodelitev pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve v času vlaganja zahtevkov za premije in dodatne premije za ovce in koze.
(15) Rejci, ki so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, morajo zahtevku za dodelitev pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve obvezno priložiti fotokopijo veljavnega potrdila o sprejemu v kontrolo porekla in proizvodnje oziroma fotokopijo veljavnega potrdila o sodelovanju rejca v kontroli porekla in proizvodnje.
(16) Na podlagi zahtevka za dodelitev pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve se lahko posameznemu nosilcu kmetijskega gospodarstva dodeli najmanj 10 in največ 50 pravic za ovce in koze.
(17) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko posameznemu nosilcu kmetijskega gospodarstva dodeli tudi manj kot 10 pravic za ovce in koze, če nastopijo razlogi iz devetnajstega odstavka tega člena oziroma če bi skupno število dodeljenih pravic za ovce in koze preseglo število zahtevanih premij za ovce in koze.
(18) Posameznemu nosilcu kmetijskega gospodarstva se, ob upoštevanju določb šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena, lahko dodeli največ tolikšno število pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve, da njegovo skupno število pravic za ovce in koze ne preseže števila zahtevanih premij za ovce in koze.
(19) Del nacionalne rezerve, ki ostane po izplačilih, namenjenih odpravi napak in pritožb iz dvanajstega odstavka tega člena, se razdeli med nosilce kmetijskih gospodarstev na naslednji način: pravice za ovce in koze iz nacionalne rezerve se dodelijo po zaporednem vrstnem redu razredov iz dvajsetega odstavka tega člena (od 1. razreda proti 4. razredu). Ko v razredu zmanjka pravic za ovce in koze, se vsem v tem razredu sorazmerno znižajo zahtevane pravice za ovce in koze in se razdeljevanje v tem razredu ustavi. V primeru, da je zahtevanih manj pravic za ovce in koze, kot jih je na razpolago v nacionalni rezervi, nedodeljene pravice za ovce in koze ostanejo v nacionalni rezervi.
(20) Razredi iz prejšnjega odstavka so:
– 1. razred: novi rejci so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki prvič vlagajo zahtevke za premije in dodatne premije, ki nimajo pravic za ovce in koze, ki redijo ovce oziroma koze in katerih kmetijska gospodarstva imajo najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
– 2. razred: mladi gospodarji so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so na dan 30. aprila tekočega leta stari manj kot 40 let, ki redijo ovce oziroma koze in katerih kmetijska gospodarstva imajo najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
– 3. razred: rejci, ki so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki redijo ovce oziroma koze pod kontrolo Centra za strokovno delo na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete in katerih kmetijska gospodarstva imajo najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
– 4. razred: ostali rejci so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki redijo ovce oziroma koze in katerih kmetijska gospodarstva imajo najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Zahtevki nosilcev kmetijskih gospodarstev, vloženi na podlagi tega podpoglavja, morajo vsebovati poleg drugih predpisanih podatkov tudi naslednje podatke:
– ime in naslov oziroma firmo in sedež,
– davčno številko,
– KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva,
– EMŠO oziroma MŠO številko,
– podpis oziroma žig.

(1) V skladu z 68.a členom Uredbe 1782/03/ES se 25% neposrednega plačila na površino hmeljišča v obdelavi, iz priloge VI Uredbe 1782/03/ES, ohrani kot proizvodno vezano plačilo.
(2) Neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi znaša 120 eurov/ha.

Upravičenci do neposrednega plačila na površino hmeljišča v obdelavi so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so tudi pridelovalci hmelja in imajo hmeljišča, vpisana v evidenco pridelovalcev hmelja.

Hmeljišče v obdelavi mora:
– biti prijavljeno v evidenco pridelovalcev hmelja;
– izpolnjevati pogoje iz 170. člena Uredbe 1973/2004/ES;
– na hmeljišču mora biti dejansko pridelan in obran hmelj;
– minimalna velikost površine GERK-ov, za katero se lahko uveljavi neposredno plačilo za hmelj, znaša 0,10 ha.

(1) V skladu s 76. členom Uredbe 1782/03/ES se lahko nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki prideluje stročnice, poleg regionalnega plačila iz 16. člena te uredbe dodeli pomoč za stročnice, ki znaša 37,89 eurov/ha.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko uveljavlja pomoč za stročnice tudi za stročnice, ki so posejane v mešanici z žitom, če so v tej mešanici prevladujoča sorta. Strnjena površina stročnic na posameznem GERK-u, za katero se lahko uveljavi pomoč za stročnice, znaša najmanj 0,10 ha.

(1) V skladu z 88. členom Uredbe 1782/03/ES se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki prideluje energetske rastline, dodeli pomoč za energetske rastline v višini 31,5 eurov/ha.
(2) Prvi predelovalec energetskih rastlin lahko pooblasti zbiralca, da zanj zbira energetske rastline od pridelovalcev, ki vlagajo zahtevke za pomoč iz prejšnjega odstavka. Zbiralec energetskih rastlin nastopa v imenu in za račun prvega predelovalca, ki je izključno odgovoren za izvajanje pomoči za energetske rastline v skladu s četrtim odstavkom 24. člena Uredbe 1973/2004/ES.
(3) Varščine za zahtevke, ki se uveljavljajo na podlagi tega člena, se predloži na način, ki je določen v predpisu, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno cenovne politike.
(4) Strnjena površina energetskih rastlin na posameznem GERK-u, za katero se lahko uveljavi pomoč za energetske rastline, znaša najmanj 0,10 ha.

(1) V skladu s 83. in 84. členom Uredbe 1782/03/ES se nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki pridelujejo mandlje, lešnike oziroma orehe (v nadaljnjem besedilu: lupinarji), dodeli podpora za pridelavo lupinarjev.
(2) Do podpore za pridelovanje lupinarjev je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva pod pogojem, da:
– ima sadovnjake lupinarjev vpisane v evidenco pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih ali v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih sadovnjakih;
– minimalna velikost površine GERK-ov, za katere se lahko uveljavi podpora za pridelovanje lupinarjev, znaša 0,10 ha;
– je gostota dreves oziroma grmov na hektar najmanj 125 grmov pri lešnikih in najmanj 50 dreves pri orehih ali mandljih.
(3) Če je sadovnjak lupinarjev zasajen z različnimi vrstami lupinarjev, kot so mandelj, leska, oreh oziroma kostanj, je to mešan sadovnjak lupinarjev, kjer mora vsaj ena vrsta lupinarjev izpolnjevati minimalne pogoje glede gostote sajenja. V primeru, da se lupinarji pridelujejo v ekstenzivnem sadovnjaku, je lahko sadovnjak zasajen tudi z drugimi sadnimi vrstami, vendar mora tudi tu vsaj ena vrsta lupinarjev izpolnjevati minimalne pogoje glede gostote sajenja.
(4) Višina podpore za pridelovanje lupinarjev za leto 2007 znaša 84,52 eurov/ha.

(1) Zahtevek za dodelitev plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho se vloži na zbirni vlogi za leto 2007, istočasno z zahtevki iz 39. člena te uredbe v roku in na način, kot je to določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(2) Agencija nosilcem kmetijskih gospodarstev najkasneje do 31. decembra 2007 izda odločbe o številu in vrednosti plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho.

(1) Zahtevki za:
– regionalno plačilo iz 16. člena te uredbe,
– dodatek za mleko iz 17. člena te uredbe,
– dodatek za sladkor iz 19. člena te uredbe,
– dodatek za sektor govedoreje iz 21. člena te uredbe,
– neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi iz 32. člena te uredbe,
– pomoč za stročnice iz 35. člena,
– pomoč za energetske rastline iz 36. člena,
– podporo za pridelovanje lupinarjev iz 37. člena te uredbe,
– se vložijo na zbirni vlogi v roku in način, kot je to določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, na agencijo v času od 1. marca do 15. maja 2007.
(2) Zahtevki za posebno premijo za bike in vole iz 24. člena te uredbe se vlagajo za zadevno koledarsko leto od 1. decembra zadevnega koledarskega leta do 20. januarja naslednjega koledarskega leta, na način kot je to določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, na agencijo.
(3) Zahtevki za dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti iz 25. člena te uredbe se, vlagajo od 1. decembra tekočega leta do 20. januarja naslednjega leta, na način kot je to določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, na agencijo.
(4) Zahtevek za premije in dodatne premije za ovce in koze v skladu z 31. členom te uredbe se vloži na obrazcu in na način, kot sta določena v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, od 1. marca do 30. aprila koledarskega leta, za katero se premije za ovce in koze in dodatne premije zahtevajo, na agencijo. Zahtevek o spremembi individualne zgornje meje pravic za ovce in koze in zahtevek za dodelitev pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve v skladu z 31. členom te uredbe se vložita na obrazcih, ki sta določena v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, na agencijo.

Agencija mora Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Ministrstvu za gospodarstvo in Evropski komisiji posredovati zahtevane podatke v rokih, določenih v Uredbi 1973/2004/ES. Ministrstvu mora posredovati tudi druge podatke, zlasti tiste, ki so potrebni za izpolnjevanje obveznosti do Evropske komisije.

Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku nosilca kmetijskega gospodarstva.

Postopki, začeti po določbah Uredbe o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin (Uradni list RS, št. 10/05, 48/05, 113/05 in 9/06), Uredbe o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso (Uradni list RS, št. 10/05, 21/05, 48/05, 113/05 in 52/06), Uredbe o neposrednih podporah za ovce in koze (Uradni list RS, št. 10/05, 21/05 in 113/05), Uredbe o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo (Uradni list RS, št. 10/05 in 113/05), Uredbe o ureditvi trga z oljčnim oljem (Uradni list RS, št. 113/05 in 18/06), Uredbe o ureditvi trga s hmeljem (Uradni list RS, št. 10/05 in 113/05), Uredbe o podpori za pridelavo semena kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 113/05), Uredbe o prehodnem plačilu za sladkor za tržno leto 2006/2007 (Uradni list RS, št. 26/06), Uredbe o mlečni premiji in dodatnem plačilu za mleko (Uradni list RS, št. 10/05 in 113/05), se vodijo in zaključijo po določbah uredb iz tega člena.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati Uredba o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin (Uradni list RS, št. 10/05, 48/05, 113/05 in 9/06), Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso (Uradni list RS, št. 10/05, 21/05, 48/05, 113/05 in 52/06), Uredba o neposrednih podporah za ovce in koze (Uradni list RS, št. 10/05, 21/05 in 113/05), Uredba o podpori za pridelavo semena kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 113/05), Uredba o prehodnem plačilu za sladkor za tržno leto 2006/2007 (Uradni list RS, št. 26/06), in Uredba o mlečni premiji in dodatnem plačilu za mleko (Uradni list RS, št. 10/05 in 113/05).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati 3. člen Uredbe o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo (Uradni list RS, št. 10/05 in 113/05), 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. člen Uredbe o ureditvi trga z oljčnim oljem (Uradni list RS, št. 113/05 in 18/06), in 18., 19., 20., 20.a, 21., 22. in 23. člen Uredbe o ureditvi trga s hmeljem (Uradni list RS, št. 10/05 in 113/05).

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

   Priloga 1

   SPISEK SADJA IN ZELENJAVE iz tretjega odstavka 7. člena
   Raba kmetijskih zemljišč: 1100 – njiva, vrt, 1190 – rastlinjak:

+----------------------------------------------------------------------------+
|paradižnik                                                                  |
+----------------------------------------------------------------------------+
|čebula, šalotka, česen, por, zimski luk                                     |
+----------------------------------------------------------------------------+
|zelje, kitajski kapus, cvetača, brokoli, kolerabica, ohrovt (glavnati,      |
|listni, brstični)                                                           |
+----------------------------------------------------------------------------+
|solata, radič, endivija, motovilec, rukola                                  |
+----------------------------------------------------------------------------+
|korenček in korenje, repa (ne krmna), rdeča pesa, črni koren, redkev,       |
|redkvica, peteršilj, pastinak, koleraba, hren, zelena (gomoljna, belušna,   |
|listna)                                                                     |
+----------------------------------------------------------------------------+
|kumare in kumarice                                                          |
+----------------------------------------------------------------------------+
|stročnice v strokih ali zrnu (grah, fižol in druge stročnice)               |
+----------------------------------------------------------------------------+
|artičoka, kardij                                                            |
+----------------------------------------------------------------------------+
|šparglji                                                                    |
+----------------------------------------------------------------------------+
|jajčevec                                                                    |
+----------------------------------------------------------------------------+
|gobe (le na kmetijskih zemljiščih)                                          |
+----------------------------------------------------------------------------+
|paprika, feferoni                                                           |
+----------------------------------------------------------------------------+
|špinača, blitva                                                             |
+----------------------------------------------------------------------------+
|sladki janež                                                                |
+----------------------------------------------------------------------------+
|bučke (vse Cucurbita spp., tudi muškatna buča)                              |
+----------------------------------------------------------------------------+
|melone, lubenice                                                            |
+----------------------------------------------------------------------------+
|rabarbara                                                                   |
+----------------------------------------------------------------------------+
|jagode                                                                      |
+----------------------------------------------------------------------------+

Raba kmetijskih zemljišč: 1221 – intenzivni sadovnjak:
+----------------------------------------------------------------------------+
|maline                                                                      |
+----------------------------------------------------------------------------+
|robide                                                                      |
+----------------------------------------------------------------------------+
|kosmulje                                                                    |
+----------------------------------------------------------------------------+
|rdeči ribez                                                                 |
+----------------------------------------------------------------------------+
|črni ribez                                                                  |
+----------------------------------------------------------------------------+
|ameriške borovnice                                                          |
+----------------------------------------------------------------------------+
|murve                                                                       |
+----------------------------------------------------------------------------+