Št. Up-1262/05-12
Datum: 14. 9. 2006

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Osnovne šole A. A., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji dne 14. septembra 2006

Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 158/2005 z dne 11. 10. 2005 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

1. Ustavna pritožnica je svoji delavki C. C. izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (odločba disciplinske komisije Osnovne šole A. A. z dne 11. 5. 2001 in sklep sveta Osnovne šole A. A. z dne 4. 6. 2001), zoper katerega je delavka uveljavljala sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Sodišče prve stopnje je zahtevku delavke ugodilo in razveljavilo odločbo disciplinske komisije in sklep sveta šole ter odločilo, da delovno razmerje ni prenehalo, temveč še vedno traja. Pritožbeno sodišče je pritožbo ustavne pritožnice (takrat tožene stranke) zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo.
2. Ustavna pritožnica zatrjuje kršitev 22. člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega varstva) in 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva). Navaja, da sodišče prve stopnje ni preverjalo utemeljenosti in pravilnosti izrečenega disciplinskega ukrepa, temveč je štelo, da je odločitev disciplinskih organov nezakonita zaradi bistvenih kršitev postopka. Pritožbeno sodišče je sledilo takšni argumentaciji. Vrhovno sodišče pa je štelo takšna stališča nižjih sodišč za pravno zmotna in je v obrazložitvi poudarilo, da je odločitev disciplinskih organov pravilna z vidika izvajanja dokazov in dokazne podlage za izrečeni disciplinski ukrep. Ne glede na to je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo in svojo odločitev utemeljilo s tem, da je odločitev disciplinskih organov nezakonita, ker po ugotovitvi sveta tožene stranke (sedanje ustavne pritožnice) za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja niso bile podane posebne kvalifikatorne okoliščine. Ustavna pritožnica Vrhovnemu sodišču očita, da je odločalo izven revizijskega izpodbijanja, da je spremenilo podlago odločanja, da je na »prvi stopnji« odločalo o obstoju kvalifikatornih okoliščin in da na njegovo odločitev nima možnosti pritožbe, čeprav zadeva ne pred sodiščem prve stopnje ne pred pritožbenim sodiščem ni bila obravnavana z vidika utemeljenosti izreka disciplinskega ukrepa in v tej smeri niso bili izvedeni dokazi. Vrhovnemu sodišču tudi očita, da se očitno napačno in protispisno sklicuje na dejstvo, da je »svet šole … ugotovil, da navedenih okoliščin ni mogoče upoštevati kot kvalifikatorne okoliščine, saj je bila delavki očitana le enkratna kršitev …«. Ustavna pritožnica poudarja, da ta ugotovitev Vrhovnega sodišča nima podlage v spisu in da tega svet šole ni nikoli ugotovil, ampak da je – prav nasprotno – ugotovil obstoj kvalifikatornih okoliščin. Ustavna pritožnica še pojasnjuje, da so sporne navedbe navedene v ugovoru delavke zoper odločitev disciplinske komisije. Meni, da bi Vrhovno sodišče moralo izpodbijano sodbo razveljaviti, ne pa spreminjati dejanskega stanja na zadnji stopnji, saj je bila s tem ustavni pritožnici odvzeta možnost uveljavljanja pravic v kontradiktornem sodnem postopku. Meni, da je odločitev Vrhovnega sodišča arbitrarna, saj ugotovitve Vrhovnega sodišča v sodbi očitno ne držijo, odločitev pa je brez razumne pravne podlage. Ustavna pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
3. Senat Ustavnega sodišča je na seji dne 20. 6. 2006 sklenil, da sprejme ustavno pritožbo v obravnavo. V skladu s 56. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo Vrhovnemu sodišču, v skladu z 22. členom Ustave pa nasprotni stranki iz postopka pred delovnim sodiščem. Omogočilo jima je, da na ustavno pritožbo odgovorita, česar pa nista storila.
4. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis zadeve Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 843/2001.

5. Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je napačno stališče sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča, po katerem je odločitev disciplinskih organov nezakonita že zaradi postopkovnih nepravilnosti (kršitve načela neposrednosti). Svojo odločitev o zavrnitvi revizije je utemeljilo s tem, da je že sama ustavna pritožnica (v sklepu sveta šole z dne 4. 6. 2001) ugotovila, da niso bile podane posebne (kvalifikatorne) okoliščine za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Takšna ugotovitev Vrhovnega sodišča nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju v postopku pred sodiščem prve stopnje in nasprotuje listinam v sodnem spisu v obravnavani zadevi.
6. Iz vpogleda v listine sodnega spisa je razvidno, da je stališče, ki ga Vrhovno sodišče pripisuje ustavni pritožnici (da niso podane kvalifikatorne okoliščine kot pogoj za izrek prenehanja delovnega razmerja) in ki je odločilni argument za zavrnitev revizije, v resnici stališče nasprotne stranke. To stališče je vsebovano v ugovoru delavke z dne 21. 5. 2001 zoper odločbo disciplinske komisije. V sklepu sveta šole z dne 4. 6. 2001 je to stališče povzeto v uvodnem delu obrazložitve v okviru navedb iz ugovora delavke. Ni pa takšnega stališča zavzel svet šole pri odločanju o ugovoru delavke, kar je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa, v katerem svet šole – prav nasprotno – obširno utemeljuje, zakaj naj bi bil tako strog disciplinski ukrep v konkretnem primeru upravičen in primeren, v tej zvezi obravnava številne okoliščine in ugotavlja, da je »disciplinska komisija pravilno ocenila te okoliščine kot kvalifikatorne ter izbrala tudi primeren disciplinski ukrep« (od strani 4 spodaj do strani 5 sklepa z dne 4. 6. 2001).
7. Ker obrazložitev Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije temelji na tako očitno napačni ugotovitvi, krši pritožničino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
8. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo že iz navedenih razlogov, se mu v presojo pritožničinih navedb o drugih kršitvah ni bilo treba spuščati.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Ribičič in sodnica Škrk.