Številka: P-8/06-7
Datum: 20. 9. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Radlje ob Dravi, na seji dne 20. septembra 2006

Za odločanje v postopku o prekršku je na podlagi obdolžilnega predloga Policijske postaje Radlje ob Dravi št. 11/5-4721836/5450 z dne 29. 6. 2005 pristojna Policijska postaja Radlje ob Dravi.

1. Policijska postaja Radlje ob Dravi je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po enajstem odstavku 132. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).
2. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Policijski postaji Radlje ob Dravi. Pri tem je navedlo, da je treba obdolženčevo ravnanje pravno opredeliti po točki a) tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega je predpisana globa ter 3 kazenske točke. Upoštevati naj bi bilo treba prakso Ustavnega sodišča, po kateri se zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je bil sestavljen med postopkom, šteje kot javna listina, četudi ga obdolženi ni podpisal. Ker je obdolženi odstopil od preizkusa z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, po mnenju sodišča oživi »primarna« kršitev. Po mnenju Okrajnega sodišča je glede na tretji odstavek 52. člena ZP-1 hitri postopek dovoljen.
3. Policijska postaja v zahtevi navaja, da se z odločitvijo Okrajnega sodišča ne strinja. Navaja, da iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ter iz obdolžilnega predloga izhaja, da je bil obdolženec opozorjen na posledice odklonitve preizkusa z etilometrom ter mu je bila dana možnost, da se naknadno strinja s prvotnim rezultatom, vendar je obdolženec to odločno odklonil. Zato obdolžencu ni mogoče izreči kazni za »primarno« kršitev, temveč zgolj za odklonitev preizkusa z etilometrom. Predlaga odločitev o sporu glede pristojnosti.

4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno odločati o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
5. Druga alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 določa, da hitri postopek ni dovoljen, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije. Po tretjem odstavku 52. člena ZP-1 se lahko hitri postopek izvede tudi v primerih, ko tako določa zakon.
6. Čeprav sta vprašanji stvarne pristojnosti in pravne kvalifikacije prekrška ločeni, je v konkretnem primeru (stvarna) pristojnost za odločanje v postopku o prekršku odvisna od pravne opredelitve obdolžencu očitanega dejanja glede na določbe ZVCP-1, tj. bodisi po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 (v katerem je zagrožena globa najmanj 120.000 tolarjev ter 18 kazenskih točk) bodisi po točki a) tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 (v katerem je zagrožena globa 30.000 tolarjev in 3 kazenske točke).
7. Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da je v primeru, ko je sporna pravna kvalifikacija, za odločanje o prekršku pristojno sodišče (odločba št. P-21/05 z dne 16. 6. 2005, Uradni list RS, št. 62/05). Drugačno stališče je sprejelo v zadevi št. P-23/05 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05 in OdlUS XIV, 85), kjer je ocena policijske postaje, da je pristojno sodišče, temeljilo na očitno napačnem stališču glede opredelitve pojma prometne nesreče in s tem kvalifikacije prekrška. Ta primer je podoben, saj tudi v tem primeru ocena policijske postaje temelji na očitno napačnem stališču glede kvalifikacije prekrška in je v nasprotju s stališčem, ki ga je v zvezi s tem sprejelo Ustavno sodišče v odločbah št. Up-33/01 z dne 18. 12. 2002 (Uradni list RS, št. 5/03 in OdlUS XI, 291) in št. Up-621/03 z dne 2. 12. 2004 (Uradni list RS, št. 136/04).
8. V navedenih odločbah je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da je treba v primeru, ko udeleženec odkloni strokovni pregled, ki mu je bil odrejen zaradi oporekanja rezultatu preizkusa alkoholiziranosti, šteti, da se strinja s prvotno ugotovitvijo stopnje alkohola v krvi. Poudarilo je, da bi drugačna razlaga pripeljala do tega, da bi bil udeleženec, ki je uporabil pravico, ki mu jo daje Zakon, kaznovan strožje, kakor bi bil kaznovan za prvotno in zgolj z njegove strani ugovarjano ugotovitev stopnje alkohola v njegovem organizmu. Glede na to je stališče Policijske postaje, da gre v takem primeru za prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1, očitno napačno. Zato je za odločitev v tej zadevi pristojen prekrškovni organ, tj. Policijska postaja Radlje ob Dravi.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Fišer in sodnica Škrk.

(*1) Prvi odstavek 235. člena ZVCP-1 določa, da o prekrških po tem zakonu odloča prekrškovni organ v hitrem postopku tudi, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija največ pet kazenskih točk v cestnem prometu v določenem številu. Prekrškovni organ izreče kazenske točke v cestnem prometu v predpisanem številu.