Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) je Občinski svet Občine Kamnik na 35. seji dne 20. 9. 2006 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Mekinje – Prašnikarija (EŠD 12026), ki se nahaja na parc. št. 66, 65/5, 644/5, 644/6, k. o. Mekinje.
Enota ima zaradi zgodovinskih, arhitekturnih ter drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Kamnik, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev Prašnikarije v Mekinjah za kulturni spomenik lokalnega pomena: Prašnikarijo, ki se nahaja v območju nekdanjega parka z drevoredom, poletno hišo in dvoriščni portal se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z namenom, da se ohranijo njene kulturno zgodovinske, umetnostno-arhitekturne in arhitekturne vrednote. Območje se razglaša za spomenik zaradi pomena in vpliva, ki ga je imel Alojz Prašnikar s svojim kopališčem na prelomu iz 19. v 20. stoletje za kamniški turizem in za razvoj sodobnega turizma na Slovenskem.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000 ter temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 z vrisanim območjem spomenika. Izvirnik načrta, ki bo sestavni del odloka, bo hranil Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
1. varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
2. prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavbe, arhitekturne člene in opremo, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Na varovano območje je mogoče posegati le na podlagi načrtov, izdelanih v skladu z načrtom območja, potrjenim s strani pristojnega zavoda.

Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih in likovnih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– pospeševanju turizma.

Za vsako spremembo funkcije in dejavnosti kulturnega spomenika, za vsak poseg v spomenik ali v njegove dele in zemljišče je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičninskega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ občinske uprave izda lastniku odločbo o varstvu spomenika na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojni inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.