Na podlagi 30. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99) je Občinski svet Občine Brežice na 28. redni seji dne 2. 9. 2006 sprejel uradno prečiščeno besedilo, ki obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/87 z dne 16. 10. 1987)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 25/88 z dne 8. 8. 1988)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 29/96 z dne 31. 5. 1996)
– Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 57/96 z dne 19. 10. 1996)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 50/98 z dne 10. 7. 1998)
– Odločba US RS o razveljavitvi več prostorskih izvedbenih aktov Občine Brežice (Uradni list RS, št. 66/00 z dne 26. 7. 2000)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 4/02 z dne 18. 1. 2002)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 102/06 z dne 5. 10. 2006)
– Odlok o usklajenosti prostorsko izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni list RS, št. 79/97 z dne 15. 12. 1997)

S tem odlokom se sprejemajo prostorsko ureditveni pogoji za območja:
1. za katera ni predvidena izdelava prostorsko izvedbenih načrtov,
2. za območja, kjer so že realizirani prostorsko izvedbeni načrti, in
3. območja, za katera je predvidena izdelava prostorsko izvedbenih načrtov, pa ti na bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju.
Prostorsko ureditvene pogoje, grafični in tekstualni del, ki je sestavni del tega odloka, je izdelal RRC Novo mesto, TOZD Projektivni biro »Region«, n. sol. o. Brežice, po št. proj.: 1648/U/87 v maju 1987. V kartografskem delu PUP, ki je sestavni del tega odloka, se karta št. I. – Ureditveno območje Brežic (M:5000) dopolni z grafičnem listom I/a v merilu 1:5000.

Prostorsko ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
– splošne določbe,
– funkcije območja,
– splošne pogoje,
– pogoje za graditev stavb,
– merila in pogoje za oblikovanje objektov in naprav,
– komunalno urejanje,
– druge posege, ki trajno spreminjajo prostor,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena,
– pogoje in merila za ohranjanje starih vaških jeder,
– varovanje in izboljšanje okolja,
– urejanje prostora za potrebe SLO in družbene samozaščite
– predhodne in končne določbe.

Dokumentacija o prostorsko ureditvenih pogojih za občino Brežice vsebuje tekstualni del (planske usmeritve, pogoje in merila urejanja prostora).
Kartografska dokumentacija prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87 in naslednji) je sestavni del dokumentacije prostorsko ureditvenih pogojev za Občino Brežice v merilu PKN 1:5000.

Na obravnavanem območju Občine Brežice prevladuje kmetijski značaj. Temu bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za ohranjanje prebivalstva na podeželju bomo usmerjali pretežni del novogradenj na nepozidanem stavbnem zemljišču. Posegi na ta prostor so podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja avtohtonega prebivalstva.

V naseljih, ki so grafično prikazana, je dovoljena:
1.
– gradnja individualnih stanovanjskih stavb, gospodarskih objektov za dopolnitev stanovanjske dejavnosti (garaže, bazeni, ute, nadstrešnice ipd., ki niso enostavni objekti) in gospodarskih poslopij za potrebe kmetijskih in obrtniških del,
– gradnja javnih stavb lokalnega pomena,
– gradnja objektov storitveno proizvodnih dejavnosti,
– gradnja enostavnih objektov na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04),
– gradnja nadomestnih stanovanjskih stavb, gospodarskih poslopij in drugih objektov,
– rekonstrukcije, adaptacije, dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela na objektih,
– odstranitve objektov.
2. V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom, je dovoljena gradnja in vzdrževalna dela na tistih infrastrukturnih objektih in napravah (komunala, energetika, promet zveze itd.), ki so predvideni s srednjeročnim družbenim planom Občine Brežice, oziroma so v programskih samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in sklada stavbnih zemljišč.

Meje območij že realiziranih ali delno realiziranih prostorsko izvedbenih načrtov so prikazane v grafičnem delu SDP (srednjeročni družbeni plan) v merilu 1:5.000.

Posegi v območja veljavnih ZN – zazidalnih načrtov oziroma UN – urbanističnih načrtov so možni v skladu z odloki sprejetimi za posamezne zazidalne načrte in urbanistične načrte. Dovoljena so tudi vsa vzdrževalna dela objektov, infrastruktura, urejanja peš poti, mestnega zelenja, rekreacijskih površin, ki so v skladu s srednjeročnim družbenim planom.

Meje območij, za katere je predvidena izdelava prostorsko izvedbenega načrta, so prikazane v grafičnem delu v merilu 1:5000 in 1:2880.

Pogoji za izrabo prostora in graditev objektov. V območju, kjer bodo izdelani prostorski izvedbeni načrt, so dopustni le tisti posegi v prostor, ki ne bodo ovirali kasnejšega izdelovanja in izvajanja rešitev s predvidenimi prostorsko izvedbenimi načrti (zazidalni načrt, urbanistični načrt, lokacijski načrt). Če ni v nasprotju z določbami srednjeročnega plana ali če ne ovira njegovega izvajanja, so dopustne nadzidave, dozidave, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih stavbah, delavnicah, objektih storitvenih, oskrbnih in proizvodnih dejavnosti. Če ni v nasprotju z določbami srednjeročnega plana ali če ne ovira njegovega izvajanja, so dopustne nadzidave, dozidave, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih stavbah, delavnicah, objektih storitvenih oskrbnih in proizvodnih dejavnosti ter posamične novogradnje stanovanjskih hiš, vendar ne več kot ena od meji stare obstoječe pozidave. Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in priprava zemljišča, urejanje okolice, urejanje zelenih površin in mestnega zelenja (če ni v nasprotju z določili SDP – srednjeročnega družbenega plana) z upoštevanjem pogojev in meril tega odloka, do sprejema odloka o sprejetju prostorskih izvedbenih načrtov.

Izven območij naselij je dopustna nadomestna stanovanjska gradnja, gradnja nadomestnih gospodarskih poslopij in drugih objektov na območjih, opredeljenih z VIII. kategorijo v sklopu kmečkih dvorišč ali ob njih, kjer se ne posega na kvalitetno zemljišče (I., II. kategorija oziroma 1. območje).
Na območjih, ki so izven grafično določenih mej območji naselij oziroma zaselkov, so pa opredeljena z VIII. kategorijo so dopustne novogradnje stanovanjskih stavb, gospodarskih poslopij in drugih objektov v sklopu kmečkih dvorišč ali ob njih, kjer se ne posega na kvalitetno zemljišče I., II. kategorija oziroma 1. območje.
Za dopolnilno gradnjo se smatra gradnja, če oddaljenost med obstoječimi stanovanjskimi hišami ob isti strani dovozne poti ni večja od 50 m in pod pogojem, da je le-ta na II. območju kmetijskih zemljišč. V tem primeru si mora lastnik pridobiti soglasje občinske službe, pristojne za področje kmetijstva.
Izven območji ureditvenih naselij so dopustni drugi posegi v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti pod pogojem, da so ti posegi v prostor posebej opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana in da zaradi pomembnosti ali vplivov na prostor, ne zahtevajo prostorskega izvedbenega načrta, razen če v posebnih določbah tega odloka ni drugače določeno.
Na območjih, ki so funkcionalna zemljišča ali varovalni pasovi, in na območjih, ki so neposredno od funkcionalnih zemljiščih (koridorjih ali varovalnih pasovih) državnih in občinskih cest, je dovoljeno graditi objekte za oskrbo prometa.

Spremembe funkcija stavb so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežne namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja.
Dopustne so spremembe funkcije stavb za potrebe razvoja naselja (z upoštevanjem drugih meril in pogojev tega odloka).

Merila in pogoji za oblikovanje objektov določajo:
– velikost gradbene parcele,
– lego objektov,
– oblikovanje stavb,
– dograjevanje in prenavljanje obstoječih stavb,
– vzdrževalna dela,
– urejanje okolice,
– prometno urejanje.

Gradbena parcela se določa kot minimalno potrebno zemljišče, ki služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in dostope do objekta ter potrebne površine za postavitev pomožnih objektov.
Pri določitvi velikosti gradbene parcele je treba upoštevati: obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov, potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve.
Gradbeno parcelo je mogoče določiti po tem odloku tudi k obstoječim legalnim objektom ne glede na namensko rabo zemljišč (kmetijsko, gozdno).

Nove stavbe (stanovanjske in druge), morajo biti odmaknjene od parcelne meje tako, da je možno vzdrževanje stavbe in da so upoštevani varstveni pogoji (sanitarni, požarni).
Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zasnovo, oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš, oziroma zaselka, praviloma vzporedno s plastnicami na terenu, če je ta nagnjen, oziroma sledijo konfiguraciji terena.
Odmiki ob javnih cest morajo biti pri novih stavbah usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest pa so min 3 m, razen v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
Manjši odmiki se dovolijo le s soglasjem upravljavca ceste.

Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitektonske značilnosti prostora.
Novogradnje objektov morajo upoštevati obstoječe urbanistične, krajinske in arhitektonske značilnosti območja oziroma naselja. Za objekte, za katere s tem odlokom niso natančneje določeni merila in pogoji za oblikovanje, se smiselno glede na funkcijo objekta uporabljajo merila za oblikovanje stavb navedena v tem členu.
 
3.1. STANOVANJSKE STAVBE
Dovoljena so odstopanja od gabaritov ter naklonov streh v primeru prilagajanja obstoječi pozidavi.
 
Gabariti:
– tloris:
– v osnovi podolgovat, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2,
– dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših volumnov na osnovni podolgovati tloris.
 
Streha:
– oblika:
– v osnovi dvokapnica,
– naklon strehe je 30° do 45°
– možno je kombiniranje z ostalimi oblikami streh,
– večkapna streha je dovoljena v primeru, kadar se želi optično zmanjšati volumen stavbe, poudariti druga funkcija stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba, ob križišču cest ...);
– dovoljena je uporaba čopov;
– smer slemena: na nagnjenem terenu mora biti vzporedna s plastnicami, oziroma se mora prilagajati večini objektom v naselju.
– kritina: rdeče ali temne barve, lahko v večjih dimenzijah vendar drobne strukture, reflektirajoče kritine niso dovoljene, dovoljene pa so slamnate strehe na podeželju;
– osvetlitev podstrešnih prostorov: dovoljena je s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin.
 
3.1.1. PRITLIČNE STAVBE
– višina:
– kota pritličja je max 0.60 m nad koto terena,
– na nagnjenem terenu mora biti klet vkopana v teren, lahko je v celoti vidna le ena fasada ene kletne etaže,
– višina kapne lege je največ 5.10 m nad terenom.
 
3.1.2. NADSTROPNE STAVBE
– višina:
– kota pritličja je max 0.20 m nad koto terena,
– max višina stavbe (kota slemena) je 12.50 m nad koto pritličja,
– na nagnjenem terenu mora biti klet vkopana v teren, lahko je v celoti vidna le ena fasada ene kletne etaže,
– višina kapne lege je največ 6.50 m nad terenom.
 
3.1.3. Investitor mora stavbo, ki jo nadomešča, odstraniti najpozneje v enem letu po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma v enem letu po vselitvi v nadomestno stavbo. Izjemoma lahko investitor staro stavbo ohrani, če se odveže, da jo bo v roku enega leta po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma v enem letu po vselitvi v novo stavbo, preuredil v gospodarsko poslopje.
 
3.2. GOSPODARSKA POSLOPJA IN HLEVI
– tloris: podolgovat, razlika med osnovnimi stranicami vsaj 3 m,
– višina: kota tal 15 cm nad terenom, omejitev kapne višine oziroma lege max. 5.20 m nad raščenim terenom,
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35°–38° oziroma prilagojena obstoječim stavbam; dovoljeno je odstopanje od določenega naklona zaradi tehnologije dejavnosti znotraj objekta ali v primeru izvedbe montažnega objekta iz prefabriciranih konstrukcijskih elementov, vendar naklon ne sme biti manjši od 30°,
– kritina: rdeče ali temne barve, lahko v večjih dimenzijah vendar drobne strukture, reflektirajoče kritine niso dovoljene, dovoljene pa so slamnate strehe na podeželju.
 
3.3. ENOSTAVNI OBJEKTI
Za gradnjo enostavnih objektov se upoštevajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04). Enostavni objekti se oblikovno smiselno prilagodijo objektom na isti gradbeni parceli.
 
3.4. NOVE KMETIJE
Izjemoma se dovoli oziroma obravnava lokacija nove samostojne kmetije izven ureditvenega območja (na kmetijski površini) na predlog občinske službe, pristojne za področje kmetijstva. Za gradnjo veljajo enaki pogoji kot za stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, hleve.
 
3.5. VINSKE KLETI OZIROMA HRAMI
Na obdelovanih vinogradniških območjih so možne:
– adaptacije vinskih kleti oziroma hramov,
– nadomestne gradnje vinskih kleti oziroma hramov,
– novogradnje vinskih kleti oziroma hramov v sklopu VIII. kategorije, ki je opredeljena v srednjeročnem planu, v skladu s pogoji tega odloka, vendar po posebnem postopku z ozirom na:
– krajinske značilnosti,
– način oziroma velikost obdelovalnih površin,
– konfiguracijo terena.
Znotraj vinske kleti je dovoljeno del prostora nameniti spremljajočim prostorom (kuhinja, jedilnica, sanitarije …), ki so potrebni za pridelavo, predelavo in shranjevanje vina. Ti prostori ne smejo presegati polovice uporabnih površin vinske kleti.
Izjemoma pa se dovoli nova gradnja vinske kleti izven zazidljivih zemljišč lastnikom, ki na svojih zemljiščih pridelujejo večje tržne viške oziroma imajo večje površine nasadov za katera je potrebno pridobiti soglasje občinske službe, pristojne za področje kmetijstva. Lokacija mora biti na vinorodnem območju. Sprememba namembnosti v stanovanjsko stavbo, počitniško hišo ali podobno ni mogoča.
Merila in pogoji za gradnjo vinske kleti – novogradnje:
– tloris: podolgovat, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2,
– višina: klet je na nagnjenem terenu delno vkopana, kota pritličja je lahko max 0.20 m nad koto višjega terena, višina kapne lege je max 3.30 m nad koto pritličja,
– streha: dvokapnica z naklonom 40°–45°; dovoljena je uporaba čopov, možna je uporaba ravne zatravljene strehe, v primeru, da je celotna klet vkopana v teren (vidna je lahko le ena fasada ene etaže),
– smer slemena: na nagnjenem terenu mora biti v osnovi vzporedna s plastnicami terena. Dopustna je kombinacija s krajšim slemenom pravokotno na plastnice,
– kritina: v opečno rdeči ali temni barvi, dovoljena je uporaba tradicionalnih materialov (npr. slama).
Za adaptacije vinske kleti se upoštevajo merila in pogoji iz alineje: novogradnje. Za površine, ki so večje od 45 m2 je potrebno soglasje občinske službe, pristojne za področje kmetijstva.
 
3.6. OBJEKTI ZA SPRAVILO SADJA (HLADILNICE)
Izjemoma se dovoljuje gradnja objektov za spravilo sadja (hladilnic) na kmetijskih zemljiščih pod pogojem, da obstaja dokazilo iz registra sadovnjakov, ki ga vodi pristojni državni organ, iz katerega mora biti razvidno, da ima lastnik posajenih najmanj 1000 sadik sadnih vrst.
Objekti so namenjeni izključno za spravilo sadja (nestanovanjska kmetijska stavba) in hladilnice (industrijske stavbe in skladišča). Ni dopustna sprememba namembnosti v kakršnokoli drugo vrsto objekta.
Oblikovanje objekta:
– tloris: podolgovat, razlika med stranicama vsaj 3 m;
– višina: max. 10,50 m nad koto terena na najnižji koti terena;
– streha: simetrična dvokapnica naklona 30° do 40°;
– kritina: rdeče ali temne barve, lahko v večjih dimenzijah vendar drobne strukture, reflektirajoče kritine niso dovoljene, dovoljene pa so slamnate strehe na podeželju.

Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste stavb, razen stanovanjskih barak in pomožni objekti. Površina dozidave stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij ne sme presegati 40% površine obstoječe stavbe ali se naj z dograditvijo doseže, da bo obstoječa stavba z dozidavo v skladu s proporci 16. člena tega odloka.
Nadzidave so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih stavb.
Dograjevanje in prenavljanje stavb za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Varovati je treba silhueto naselja oziroma način pozidave vaške gradbene strukture.

Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih objektov in si z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost in velikost, se štejejo posegi na objektih, tako da:
– se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit in izgled,
– da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za katera bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij,
– da se z adaptacijo ne spreminja osnovna namembnost objekta.
Pri vzdrževanju je treba ohraniti prvotne elemente členitve fasad (omet, obdelan kamen, barva), likovne elemente (slikanje, krpanje, šivani robovi).
Pri obnovi oziroma zamenjavi kritine na stavbah ni dopustne svetla barva.

Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma.
Zemljišče se zazeleni z avtohtonim drevjem.
Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta pred nezaželenimi vplivi okolice zavarovati območje pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali, ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij (industrijski kompleksi, vodovodna zajetja itd.):
– ograje ne smejo biti večje od 120 cm, razen v primeru posebnih varstvenih ali zaščitnih zahtev
– ograjevanje parcel (zemljišč) izven strnjeno zazidanih območij ni dopustno.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežje in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to območje ter v skladu s pogoji za varovanje območij, objektov in v skladu z 2. točko 6. člena tega odloka.
Možna so vzdrževalna dela na obstoječih cestah.
Za obnovo lokalnih in regionalnih cest je potrebno upoštevati določila zakona o cestah.

Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo in požarno vodo, električno energijo ter cestni promet in zveze.

Vodooskrba
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. V naseljih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, ali zagotoviti dostope k površinskim vodotokom po pogojih občinske požarne inšpekcije. Za oskrbo s pitno vodo iz lokalnih zajetij in kapnice, daje soglasje sanitarna inšpekcija.

Kanalizacija
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, v skladu z veljavnimi predpisi. Začasno, do izgradnje kanalizacijskega omrežja, je dovoljeno odvajanje odplak v nepretočne greznice locirane tako, da bo po izgradnji kanalizacijskega omrežja možen priključek na javni kanal, do priključitve, le-tega pa omogoča dostop z avtocisterno, zaradi rednega praznjenja greznice. Od objektov naj bodo oddaljene minimalno 1 m. Pri obstoječih pretočnih greznicah je potrebno ukiniti prelive.

Oskrba z električno energijo
Na področju oskrbe z električno energijo je treba upoštevati veljavne predpise za to področje. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektro-omrežje po pogojih, ki jih upravljavec določil v elektroenergetskem soglasju. Elektrifikacija se izvede v kabelski obliki, pod voznimi površinami se zgradi kabelska kanalizacija s pripadajočimi kabelskimi jaški.

PTT omrežje
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežje.

Odstranjevanje komunalnih odpadkov
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, odlaganje smeti in odpadkov je določeno z odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov.
Ne urejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa urediti v prvotno stenje in namembnost.
Na območju, kjer ni organiziran odvoz odpadkov, je potrebno urediti smetiščno jamo, po pogojih sanitarne inšpekcije.
Plinifikacija
Predvidena je izgradnja mestne plinovodne mreže, na katero bo omogočen priključek vsakega porabnika.
Trasa plinovodnega omrežja poteka in se prilagaja obstoječim komunalno energetskim in prometnim koridorjem.
Predvidi se tudi možnost postavitve začasnih nadzemnih plinskih rezervoarjev za čas do izvedbe mestne plinovodne mreže.

Pri določanju lokacije novih stavb, je treba stremeti za tem, da ima več stavb skupen priključek na javno cesto ali pot.
Uvozi na dvorišče in rampe v garažo na smejo ovirati vzdrževanje oziroma rekonstrukcije javnih cest ali poti.
Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav komunalnih vodov, ki so določeni s srednjeročnimi plani Občine Brežice.

Pri melioracijah je treba poleg hidrotehničnih in kmetijsko proizvodnih pogojev upoštevati tudi pogoje razvoja naravne dediščine.
Varovanje naravne dediščine se pri melioraciji odraža v ohranjanju značilne krajinske podobe, ohranjanja obstoječega poteka vodotoka, oziroma z upoštevanjem značaja poteka obstoječe struge (meandri) v ohranjanju kvalitetne obvodne vegetacije in v naravnem urejanju brežin struge. Sistem drenaže mora upoštevati značilnosti krajinskega vzorca.

Varovanje naravne kulturne dediščine
Posege na območjih, za katere veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je potrebno izvajati pod pogoji varstvene službe.

Kulturna in zgodovinska dediščina
Predeli z arheološkimi najdišči se varujejo z varovalnimi režimi za to dediščino.
– izkopi gradbenih jam, gradnja prometnic in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorom pristojne varstvene službe,
– vsak poseg v arheološko varovan teren mora biti usklajen s pogoji, ki jih narekuje posamezna arheološka značilnost in ne sme razvrednotiti njene pričevalnosti ali jo celo stihijsko uničiti.
Na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju območja, je to možno prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi pristojna spomeniška služba.
Varujemo površinske geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti in karakteristiko naravne krajine.
Umetnostna stavbna dediščina
– Gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto, ali ruši prostor ob njej ni možna.
– Pri gradnji nadomestnih ali novih stavb je trebe upoštevati ulično linijo.
– Z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave (ritem in lego stavb z oknom na ulico, trg itd.).
Za vsa območja, ki imajo z ustreznim pravnim aktom določen status kulturnega spomenika ali dediščine in so vpisana v zbirni register dediščine, veljajo pogoji za gradnjo in oblikovanje objektov, ki jih poda pristojna služba varstva kulturne dediščine.
Naravna dediščina
Vedute in silhuete
– Območja s karakterističnimi pogledi na naselja, oziroma posamezne lokacije so nezazidljiva (izjemoma s sodelovanjem pristojne varstvene službe).
– Novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
– V območju reke Krke (250 m od obrežja) ni možno postavljati nobenih stavb.

Varovanje kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemljišča I. območja so zavarovana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljišč. Dovoljeni posegi so določeni s tem odlokom oziroma srednjeročnim družbenim planom Občine Brežice in z veljavnim področnim zakonom.

Za ohranjanje starih vaških jeder je potrebno upoštevati tipologijo in lego stavb ter ohranjati karakteristično silhueto zaselka.
Za novogradnje:
– tloris, podolgovat, razlika med osnovnima stranicama vsaj 4 m s tem, da krajša ne presega 9 m
– višina: pritličje s koto tal največ 1,20 nad raščenim terenom (podkleteno ali ne)
– kolenčni zid na podstrešju največ 80 cm (izkoriščeno ali ne)
– višina: enonadstropna, če to dopušča lokalna tradicija graditeljstva, s koto pritličja max. 60 cm nad raščenim terenom
– kolenčni zid na podstrešju max. 30 cm (izkoriščeno ali ne)
– strehe so simetrične dvokapnice z naklonom stršnim 38–45° (uskladiti z okoliškimi stavbami)
– zaželeni so čopi
– kritina temne barve (rdeča, temno rjava), siv valoviti salonit ni dovoljen.
Ob rekonstrukciji in adaptacija obstoječih stavb je smiselno upoštevati pogoje in merila, ki veljajo za novogradnjo.

1. Splošni pogoji:
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebna
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem
– ureditev lokalnih odlagališč komunalnih odpadkov
– sanacija območji, ki so izpostavljena hrupu ter
– sanacija območij, ki so izpostavljene hrupu v bližini stanovanj in delovnih mest.
2. Varstvo zraka:
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, kot to predpisuje veljavni področni zakon.
3. Varstvo voda in obvodnih površin
Varstveni režim in območja vodnih virov so določeni s predpisi veljavnega področnega zakona.
4. Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnice.
Vsi ukrepi, ki spreminjajo režime vodotokov, morajo biti vnaprej določeni in kontrolirani s soglasjem pooblaščene naravovarstvene službe in pristojne vodne skupnosti.
5. Varstvo pred hrupom
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
Stavbe za obrt in proizvodnjo morajo biti locirane in zasnovane tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja.
Protihrupna bariera mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.

Prostor se ureja na podlagi veljavnih predpisov in v skladu s srednjeročnim družbenim planom.

Določbe tega odloka veljajo tudi za gradnjo v ureditvenem območju Brežic in Dobove, kjer ni sprejetega izvedbenega načrta, če ni v nasprotju z vsebino srednjeročnega družbenega plana Občine Brežice.
Spremembe in dopolnitve po zadnjem odloku sprememb in dopolnitev PUP-a (Uradni list RS, št. 102/06) niso obvezujoče za investitorje, ki so začeli z izdelavo dokumentacije za pridobivanje gradbenega dovoljenja in podali vlogo za projektne pogoje v obdobju od 1. 1. 2006 do objave tega odloka v Uradnem listu RS.

Prostorsko ureditveni pogoji so na vpogled na Občini Brežice, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Občine Brežice in v krajevnih skupnostih.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat Krško – Urbanistična inšpekcija.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.