Na podlagi 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) in 23. člena v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Občinski svet Občine Grosuplje na 43. seji dne 20. septembra 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (v nadaljevanju: SDZN) za območje Eurotrans v Grosupljem, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu za območje Eurotrans v Grosupljem (Uradni list RS, št. 78/94, 85/02 – popr.); v nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok.
SDZN je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. 12/04-SDZN. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Sestavni del tega odloka je:

A)  Tekstualni del:
    1.   Obrazložitev
    2.   Smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja
         prostora
    3.   Ocena stroškov za izvedbo ZN
    4.   Odločba MOPE – CPVO
B)  Grafični del:
    1.   Izsek iz grafičnih prilog sprememb in dopolnitev          1:5000
         prostorskih sestavin planskih aktov občine
    2.   Umestitev obravnavanega območja v prostor                 1:5000
    3.   Načrt parcel                                              1:2000
    4.   Digitalni katastrski načrt z mejo območja urejanja         1:500
    5.   Geodetski načrt                                            1:500
    6.   Geodetski načrt z mejo območja urejanja                    1:500
    7.   Situacija obstoječega stanja                               1:500
    8.   Zazidalna situacija – iz sprejetega ZN                     1:500
    9.   Zazidalna situacija – sprememba ZN                         1:500
    10.  Prereza A-A, B-B                                           1:500
    11.  Prometna situacija                                         1:500
    12.  Situacija infrastrukture – sprememba ZN                    1:500
    12.a Situacija vodovoda in fekalne kanalizacije – sprememba ZN  1:500
    13.  Načrt gradbenih parcel                                     1:500
    14.  Situacija zakoličbe                                        1:500
    15.  Ukrepi za obrambo in zaščito                               1:500

Območje SDZN je velikosti 2.00 ha.
Območje urejanja obsega naslednje parc. št.: 1085/6, 1085/2, 1044/3 (del), 2136 (del), 2140 (del) k.o. Stranska vas, 639/2 (del), 637/5, 637/3 (del), k.o. Sela.
Izven območja zazidalnega načrta poteka:
– izvedba mostne konstrukcije preko potoka Hermanov Graben, ki je sestavni del drugega projekta.

Vrste gradenj
V območju SDZN so dovoljene naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta,
– sprememba rabe dela ali celotnega objekta,
– odstranitev objekta,
– nadomestna gradnja.

Vrste objektov
V območju SDZN, so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena – Uradni list, RS, št. 33/03 in 78/05 – popravek):
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti):
– gostinske stavbe – točilnice, gostilne, restavracije …,
– upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice …,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe, bencinski servisi …,
– stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica, stavbe za izobraževanje,
– druge nestanovanjske stavbe – druge stavbe …,
– gradbeni inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture – lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste…,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti – trafo-postaje, plinske postaje, parkirišča …,
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), in sicer:
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto), ograje (medsosedske ograje, varovalne ograje, oporni zid, sajena živa meja) in pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti – npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne razsvetljave, pomožni elektroenergetski objekti – npr. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti – npr. antenski drog, pomožni komunalni objekti – npr. ekološki otok, mala tipska čistilna naprava …),
– začasni objekti – začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk, začasni objekti namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, tribuna za gledalce, prodajni kiosk),
– spominska obeležja – spomenik, kip, spominska plošča, tehnični spomenik …,
– urbana oprema – npr. kolesarnica, javna telefonska govorilnica, klopi, koši …

Vrste ureditev
V območju SDZN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

Vrste dejavnosti
Znotraj območja SDZN so primarno dovoljene dejavnosti vezane za avtoprevozništvo in prodajo vozil povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02). Dovoljene so naslednje dejavnosti:
– D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
   – 15.52 Proizvodnja sladoleda,
   – 15.81 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic,
   – 22.12 Izdajanje časopisov,
   – 22.13 Izdajanje revij in periodike,
   – 22.15 Drugo založništvo,
   – 22.22 Drugo tiskarstvo,
   – 22.23 Knjigoveštvo,
   – 22.25 Druge dejavnosti povezane s tiskarstvom;
– F) GRADBENIŠTVO
   – 45.42 Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva,
   – 45.43 Oblaganje tal in sten,
   – 45.44 Steklarska in pleskarska dela,
   – 45.45 Druga zaključna gradbena dela;
– G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE
   – 50.101 Trgovina na debelo z motornimi vozili,
   – 50.102 Trgovina na drobno z motornimi vozili,
   – 50.103 Posredništvo pri trgovini z motornimi vozili,
   – 50.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil,
   50.301 Trgovina na debelo z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila,
   – 50.302 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila,
   – 50.303 Posredništvo pri trgovini z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila,
   50.401 Trgovina na debelo z motornimi kolesi, deli in opremo
   50.402 Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli in opremo,
   50.403 Posredništvo pri trgovini z motornimi kolesi, deli in opremo,
   50.404 Vzdrževanje in popravila motornih koles,
   – 51.1 Posredništvo,
   – 51.51 Trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi,
   – 52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravila izdelkov široke uporabe;
– (H) GOSTINSTVO
   – 55.100 Dejavnost hotelov in podobnih obratov,
   55. 301 Dejavnost restavracij in gostiln,
   55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij,
   55.303 Dejavnost slaščičarn, kavarn,
   55.400 Točenje pijač,
   – 55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane;
– (I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE
   – 60.240 Cestni tovorni promet,
   63.110 Prekladanje,
   63.120 Skladiščenje,
   63.300 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti,
   63.400 Dejavnosti drugih prometnih agencij,
   – 64.12 Kurirska dejavnost, razen javne pošte;
– (J) FINANČNO POSREDNIŠTVO
   65.210 Finančni zakup (leasing),
   66.030 Druga zavarovanja, razen življenjskega,
   – 67.13 Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom;
   67.200 Pomožne dejavnosti v zavarovalništvu in pokojninskih skladih;
– (K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
   – 70.1 Poslovanje z lastnimi nepremičninami,
   – 70.2 Dajanje lastnih nepremičnin v najem,
   70.3 Poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi,
   – 71. Dajanje strojev in opreme brez upravljavcev v najem; izposojanje izdelkov široke uporabe,
   – 72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem, povezane dejavnosti,
   – 73 Raziskovanje in razvoj,
   – 74. Druge poslovne dejavnosti;
– (M) IZOBRAŽEVANJE
   – 80.4 Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
   – 80.410 Dejavnost vozniških šol,
   – 80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
– O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI
   – 91.11 Dejavnost poslovnih in delodajlskih združenj,
   – 91.12 Dejavnost strokovnih združenj,
   – 92.34 Druge razvedrilne dejavnosti,
   – 93.01 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic,
   – 93.05 Druge osebne storitve.
Navedene dejavnosti so dovoljene, kolikor se na parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.

NESTANOVANJSKE STAVBE
Tipologija zazidave: v območju SDZN so dovoljeni individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so znotraj površin za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena poševne strehe ali vrha steklene piramide ipd.) do 10.50 m nad koto urejenega terena. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali le 0.60 m vidnih nad terenom. Objekti ob regionalni cesti (bencinski servis in upravna stavba) so max višine 7.50 m.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: max do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max do 0.80 m, izjemoma je lahko višji s tem, da je pri kolenčnem zidu, višjem od 0.80 m, kota kapi v nivoju s stropno ploščo.
– Streha: svobodno, možna je kombinacija več različnih oblik streh, v primeru poševnih strešin so te naklona od 20˚ – 30˚, na streho je možno postavljati steklene kupole, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd.
– Kritina: v kolikor je vidna mora biti enaka barvi na obstoječem objektu delavnic, svetlo sive barve, dovoljena je tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih, reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet, steklo ali fasadne bloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov, ki bi bili moteči za voznike na cesti in pešce.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: svobodno.
– Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 1.00 m.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: minimalno 8.00 m.
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
Površine namenjene izključno peš prometu morajo biti tlakovane, razen pločnikov za pešce, ki so asfaltirani, manipulativno dvorišče je asfaltirano, parkirišča so asfaltirana ali tlakovana. Zaščitna ograja kompleksa je transparentna, kovinska, višine do 2.00 m. Ob potoku se ohranja obvodna vegetacija, ob železniški progi se zasadi drevored visokih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo.
Na parceli je možno graditi eden ali več objektov, s tem, da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max 1,0.
Faktor zazidave parcele: max 40%.
Velikost in oblika gradbene parcele: sledi mejo lastništva, celotno območje urejanja je le ena gradbena parcela za celotni kompleks. Gradbeno parcelo sestavlja: površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče in zelenica.

Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, na katerem je možna gradnja enega ali več ločenih objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Manipulativno dvorišče je asfaltirana površina ob objektu namenjena dovozu na parcelo, manipulaciji vozil, peš površini in parkirišču.
Zelenice so površine namenjene hortikulturni in parterni ureditvi (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja …).

Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov iz 5. člena tega odloka (nestanovanjske stavbe, gradbeni-inženirski objekti, enostavni objekti) ter vseh ureditev iz 6. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati manipulativno dvorišče in/ali zelenico.
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov iz druge alinee 5. člena tega odloka (gradbeni-inženirski objekti) ter tretje alinee 6. člena tega odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 6. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na manipulativnem dvorišču je dovoljeno urejati zelenice. Na manipulativnem dvorišču ni dovoljeno graditi stavb.
Na zelenicah je dovoljena postavitev objektov iz druge alinee 5. člena tega odloka (gradbeni-inženirski objekt) razen objektov transportne infrastrukture ter iz tretje alinee 5. člena odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 6. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na zelenicah ni dovoljeno graditi stavb in urejati manipulativnih dvorišč.

DRUGI GRADBENI-INŽENIRSKI OBJEKTI
Trafo postaja je tipske izvedbe in se s treh strani »zamaskira« z visokim in nizkim grmičevjem.
Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci in/ali asfaltirana.

ENOSTAVNI OBJEKTI
Za enostavne objekte na območju SDZN veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), če s tem odlokom ni drugače določeno.
Pomožni objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Ograje v sklopu stavb so kovinske; prepovedana je postavitev ograj med lastniškimi parcelami, razen v primeru ko ta ograja ima varovalno funkcijo, v tem primeru je transparentna, lahko žičnata, višine max do 2.00 m; za ekološke otoke je dovoljena lesena ograja.
Začasni objekti so postavljeni za omejeno časovno obdobje, največ za dve leti. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
Gradbeni-inženirski objekti so oblikovani svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago, ogradijo z leseno, netransparentno ograjo višine 2.00 m ter se, če prostor dopušča, maskirajo z visokim in nizkim grmičevjem.

HORTIKULTURNA IN PARTERNA UREDITEV
Hortikulturna in parterna ureditev obsega: ureditev travnikov, cvetličnjakov, drevoredov, pešpoti fontane, zunanje terase, razna tlakovanja pohodnih površin in podobno. Dovoljena je na celotni gradbeni parceli.

PROMET
Ceste
Območje urejanja se naveže na sedanji priključek na regionalno cesto R3- 646 odsek 1444 Cikava–Grosuplje. Upošteva se projekt rekonstrukcije regionalne ceste, PZI od km 0,000 do km 1,352, ki ga izdeluje podjetje K.A.B. pod številko P-68/03, februar 2004, s tem, da se ne upošteva, po tem projektu, predvideno avtobusno postajališče na južni strani regionalne ceste, ob obstoječi interni bencinski črpalki, ki je v lasti Avtotransportov Kastelec.
Dostop (uvoz in izvoz) na območje ureditve je predviden iz regionalne ceste R3 – 646 in poteka na SZ delu območja SDZN in sicer delno tudi izven območja urejanja. Vzhodno od le-tega pa je iz bencinskega servisa predviden še izvoz na regionalno cesto. Ohranja se notranji cestni sistem z možnostjo faznega priključevanja na interno zbirno cesto, ki poteka od priključka na regionalno cesto na severu območja do železniške proge na jugu območja urejanja. Dovoljuje se nadaljevanje trase interne zbirne ceste preko železniške proge, kar je predmet drugega dokumenta.
Vse interne ceste se predvidijo za dvosmerni promet, projektirani normalni prečni profil znaša 6,00 m, in sicer 2 vozna pasova po 3,00 m brez hodnikov za pešce. Peščeve površine so predvidene ob objektih. Računska hitrost notranjih cest je 30 km/h. Cestišče se dimenzionira na maksimalno obremenitev in se izvede v asfaltu.
Mostna konstrukcija
Za prehod na sosednje zazidalno območje na vzhodu – Spodnje Brvace se predvidi premostitev v obliki pravokotnega škatlastega propusta. Brežine se uredijo s kamnometom tako da se ohranjuje sedanja trapezna oblika. Višina propusta je enaka sedanji koti platoja in je 330.10 m. V kolikor bo v fazi projektiranja zahtevana večja višina, je le ta dovoljenja z upoštevanjem izpeljave nivelete ceste med obema kompleksoma.
Širina pretočnega profila obstoječe struge na območju mostu se ne sme spreminjati gorvodno in dolvodno. Struga se mora v območju urejanja mostu smiselno priključiti na niveleto struge.
Temeljenje mostu mora biti takšno, da bo objekt varen v vseh hidroloških pogojih, zavarovanje oziroma stabilizacija dna struge mora zagotavljati stabilnost struge. Niveleta struge mora biti zaključena z dol in gor vodnim pragom.
Projektna dokumentacija mora vsebovati geodetski posnetek na mestu premostitve, v situaciji pa mora biti obdelana ureditev vodotoka z vzdolžnimi in prečnimi profili, skupaj s hidravlično preverbo odseka.
Parkirišča
Investitor je na svoji parceli dolžan zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svojo dejavnost, tako za stranke, kot za zaposlene. Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti in sicer Tehnične normative za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).
Parkirišča se tlakujejo s tlakovci drobne strukture ali se asfaltirajo.
Peš promet
Peš promet se odvija na površinah za pešce in po cestišču.
Kolesarski promet
Kolesarski promet se odvija po cestišču.

VODOVODNO OMREŽJE
Ohranja se obstoječi sistem napajanja kompleksa iz javnega vodovoda, ki poteka ob južnem robu regionalne ceste. Pri izgradnji objektov št. 1, 2, 4 in 5 ostaja vodovodna mreža enaka. Po izgradnji objekta št. 6 je potrebno spremeniti hidrantno mrežo, ki se jo opredeli kot javno in se predvidi izvedba samostojnega priključka, ravno tako tudi preureditev sedanjega odjemnega mesta. V primeru spremembe režima oskrbe z vodo se pripravi poseben projekt vodovoda, ki bo ločil odjeme po posameznih objektih in določil status posameznega cevovoda in sicer na javni in individualni odjem.
Za oskrbo s pitno vodo celotnega območja se izdela projekt zunanjega vodovoda, ki mora vsebovati načrt internega vodovoda, priključitev objekta ter preureditev obstoječega vodovoda na javni in interni vodovodni sistem. V projektu priključkov se mora upoštevati detajl odcepa od glavnega voda vključno z vodomernim jaškom in preklopom na objekt.
Poleg splošnih zahteva mora projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vsebovati tehnično poročilo in hidravlični izračun z navedbo uporabljenih standardov, popis del, situacijo vodovoda in objektov na cevovodu vključno z vodomernim jaškom v ustreznem merilu, podolžni profil karakteristični prerez gradbenega jarka ter tloris in prerez vodomernega mest z vrisano shemo vodovodnih elementov in armatur.
Priključitev na vodovodno cev se izvede z navrtnim oklepom. Priključna cev mora biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi prezračevanja. Trasa priključne cevi naj poteka po najkrajši poti do zunanjega vodomernega mesta, predvsem po javnih zemljiščih in po zemljiščih v lasti investitorja. Izjemoma lahko poteka priključek tudi prek drugih zemljišč, vendar si mora investitor v tem primeru pridobiti služnost za izvedbo in kasnejše vzdrževanje in obnovo.
Priključna cev se izvede v PE izvedbi, tlačne stopnje najmanj 6 barov, pod tlakovanimi površinami pa mora biti vložena v dodatno zaščitno cev dvakratnega preseka osnovne cevi. Cev mora biti položena na peščeno posteljico (08 mm), debeline 10 cm ter po položitvi zasuta z enakim peskom najmanj 15 cm nad temenom. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom POZOR VODOVOD.
Merilno mesto se izvede kot zunanji vodomerni jašek, lociran v zelenici na zemljišču investitorja. Lahko je betonske izvedbe kvadratnega tlorisa svetlih notranjih mer 100 x 100 cm za vgradnjo enega ali več vodomerov, globine najmanj 150 cm ali pa tipske izvedbe pooblaščenih dobaviteljev. Jašek mora biti vodotesen in zaščiten proti vdoru podzemne vode ali meteorne vode. Pokrov mora biti lahke izvedbe, in postavljen tako da prepreči stekanje meteorne vode v jašek. V vodomerni jašek se v smeri dotoka vgradijo naslednji spojni elementi in armature: zaporni element (krogelna pipa ali zasun), vmesni del pred vodomerom, nepovratni ventil kot vložek k vodomeru ali kot samostojni element, lovilec nečistoč, vodomer, zaporni element z dodatnim izpustom. Interna vodovodna instalacija mora biti izvedena tako, da je onemogočen dotok vroče ali onesnažene vode do vodomernega mesta. Gradbena dela pri izvedbi priključka, kot so izkop, peščeno posteljico in zasip, ureditev v prvotno stanje izvede izvajalec po izbiri investitorja, strojno montažna dela, geodetski posnetek, tlačni preizkus ter dezinfekcijo cevi pa mora opraviti upravljavec sistema. Pred začetkom izkopa mora izvajalec del pri službi obratnega katastra upravljavca naročiti zakoličenje priključne cevi. Izvajalec interne vodovodne instalacije mora opraviti tlačni preizkus in dezinfekcijo ter pridobiti potrdilo o tem, da je vodovodna instalacija primerna za oskrbo s pitno vodo.

KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Ohranja se obstoječi sistem ločene kanalizacije.
Fekalna kanalizacija:
Z izgradnjo novih objektov je tangirana notranja kanalizacija, ki se mora prestaviti. Kanalizacija se izvede vodonepropustno z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih obstoječih ali predvidenih komunalnih naprav in objektov.
Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom predpisanim iz tehničnih pravilnikov EU. Minimalna temenska trdnost cevi mora biti ne glede na globino polaganja in osne obremenitve SN10.
Vsa odpadna voda se odvaja preko črpališča Spodnje Brvace v javno kanalizacijo in nato v čistilno napravo. Pri določitvi vtoka v javno kanalizacijo se mora kvaliteta odpadnih voda določiti skladno Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS 105/02) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnice za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99).
Meteorna kanalizacija:
Meteorne vode s parkirišč in manipulativnih površin se preko lovilca olj in maščob izpustijo v meteorno kanalizacijo in nato v Hemanov graben. Zaradi zmanjševanja obremenitve lovilcev olj in maščob se predvidi posebna kanalizacija za odvod meteornih vod s streh in utrjenih površin, ki niso pod vplivom onesnaženja z olji in ostalimi maščobami. To vodo se preko dodatnega izpusta spelje direktno v potok Hermanov graben.

HIDRANTNO OMREŽJE
Ohranja se obstoječe hidrantno omrežje, ki se dopolni z novimi nadzemnimi hidranti. Po izgradnji objekta št. 6 je investitor dolžan spremeniti hidrantno mrežo, v kateri se predvidi izvedba samostojnega priključka.

ENERGETSKO OMREŽJE
Visoko napetostni razvod in trafo postaja:
Ohranja se obstoječa trafo-postaja znotraj kompleksa, ki jo je možno razširiti.
Nizkonapetostni razvod:
Električni vodi se vodijo po kabelski kanalizaciji. Upošteva se kabel ustreznega profila, odvisno od predvidene porabe.
Zaradi gradnje objektov št. 1, 2, 4, 5 bo tangirana obstoječa kabelska kanalizacija, ki se mora prestaviti. Pri tem se predvidijo tudi izvodi za napajanje objektov direktno iz trafo postaje.
Interna razsvetljava:
Ohranja se obstoječa razsvetljava kompleksa. Na tangencah z novimi objekti se mora prestaviti, ob ograji kompleksa se skupaj z varnostnim sistemom zgradi nova.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.

OGREVANJE
Za ogrevanje se uporablja plin.

TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ
Ohranja se obstoječe TK omrežje, ki poteka na južni strani regionalne ceste.
Kabelsko kanalizacijo znotraj območja urejanja se vodi v javnih površinah ob cestni infrastrukturi v koridorju skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Ob kanalizaciji za telekomunikacije se predvidijo še cevi za instalacijo KRS in signalne naprave za varnostni sistem.
Tangirane obstoječe naprave, predvsem v kontaktnem območju z regionalno cesto, je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti po navodilih upravljavca. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvijo tangiranih TK kablov izvaja za to pooblaščena služba (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Vse instalacije se izvedejo v kabelski kanalizaciji.

OSKRBA S PLINOM
Ohranja se obstoječa plinska postaja in interno plinovodno omrežje, na katero se priključujejo novi objekti.

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
V primeru, da bi na območju urejanja nastajali nevarni odpadki, jih je potrebno skladiščiti skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03) ter zagotoviti končno dispozicijo le-teh.

VARSTVO PRED HRUPOM
Obravnavano območje sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom, to so območja kjer je dopustna gradnja, ki je lahko bolj moteča zaradi povzročanja hrupa – območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Mejne dnevne in nočni ravni hrupa so določene v Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), in sicer: ponoči 70 dBA, podnevi 70 dBA, kritična dnevna raven hrupa je dovoljena 80 dBA, nočna pa 70 dBA.

VARSTVO ZRAKA
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.

VARSTVO VODA
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode z asfaltiranih prometnih površin je dovoljeno spuščati v kanalizacijo in potok le preko lovilca olj in maščob.

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Požar
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji prometni sistem cest in peš poti omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.

VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM
Obstoječa transformatorska postaja predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

NAČIN RAVNANJA S PRSTJO IN ODVEČNO ZEMLJO
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.

ARHITEKTONSKE OVIRE
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide naklona 1:16.

VARSTVO KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI
Območje urejanja se nahaja znotraj urbaniziranega dela naselja, med cesto in železniško progo. Zaradi okoliškega odprtega prostora krajine in sicer na severu in jugu se v območju urejanja ohranja zelena struga z obvodno vegetacijo potoka Hermanov graben, ki povezuje odprte zelene sisteme krajine na severu in jugu.

Etapnost izgradnje je dovoljena in pogojena z izgradnjo kateregakoli dela SDZN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka in z izgradnjo dela infrastrukture po trasah, določenih v teh SDZN in dimenzioniranih upoštevajoč končno število uporabnikov.
Na gradbeni parceli mora biti min. zagotovljena dovozna cesta (po trasi predvideni po teh SDZN in upoštevajoč pogoje teh SDZN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih teh SDZN).
Objekte je tudi možno fazno graditi, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora vsak investitor od upravljavca vodovodnega sistema pridobiti izjavo o skladnosti načrtov s projektnimi pogoji, ter v tem primeru izvedbe vodovodnega priključka poravnati predpisani prispevek skladno z Odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkov uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 38/89).
Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora vsak investitor od upravljavca kanalizacijskega omrežja pridobiti izjavo o skladnosti načrtov s projektnimi pogoji, ter v tem primeru izvedbe priključka kanalizacije poravnati predpisani prispevek skladno z Odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkov uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 38/89).

– Dovoljena so odstopanja od dovoljenih dejavnosti in sicer ob soglasju lastnikov zemljišč v radiju 100 m od meje urejanja, pristojne občinske službe za urejanje prostora in nosilcev urejanja prostora pod pogojem, da je na parceli zagotovljeno zadostno število parkirišč ter da za dejavnosti ni potrebna presoja vplivov na okolje.
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov), tolerance višin objektov so določene z max višino objekta, ki je 10.50 m nad koto urejenega terena.
– Dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na parcelo.
– Objekt je možno izvesti brez kleti in z neizkoriščenim podstrešjem.
– Kletna etaža je lahko vidna do 0.60 m iz terena.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbene parcele določene s temi SDZN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
– Pri komunalno-energetski infrastrukturi in sistemu zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu za območje Eurotrans v Grosupljem (Uradni list RS, št. 78/94, 85/02 – popr.).

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem SDZN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor.

SDZN so stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Grosuplje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.