Na podlagi 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št: 110/02, 8/03, 58/03 in 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99, 24/03 in 106/05) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 6. izredni seji dne 3. 10. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt poslovno-storitvene cone Slovenj Gradec – Ozare in severne obvoznice Stari trg (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 6007.

(1) Odlok o občinskem lokacijskem načrtu poslovno-storitvene cone Slovenj Gradec – Ozare in severne obvoznice Stari trg (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, funkcijo območja, funkcionalne, tehnične in oblikovalske rešitve načrtovanih stavb, objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter tolerance.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v kartografskem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec.

Ureditveno območje velikosti 10.9 ha obsega:
– območje poslovno-storitvene cone v velikosti 7.3 ha,
– območje obvozne ceste in drugih cestnih odsekov,
– območja zasaditev, vodnogospodarskih ureditev in ukrepov varstva okolja,
– območja ureditve komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture omrežja zvez.

Ureditveno območje obsega zemljišča oziroma dele zemljišč na območju poslovno-storitvene cone in cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami ter zemljišča oziroma dele zemljišč na katera je prestavljena ali na novo načrtovana komunalna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez:
– k.o. Slovenj Gradec, št. parcel: 3, 1008/27, 1008/25, 1008/26, 1/3, 244/23, 244/14, 244/1, 244/29, 244/26, 244/19, 244/24, 244/11, 1055/1, 1008/1, 1057, 265, 270, 271, 274/4, 274/1, 279, 278, 266, 277, 284, 282, 286/4, 264, 286/1, 285/1, 285/2, 286/2, 286/3, 287, 263, 1008/6, 244/9, 251/1, 250/1, 261, 262, 254/1, 255, 1010/1, 1010/2, 258, 257, 256, 253, 294/5, 254/2, 1058/1, 288, 291/2, 289/2, 289/1, 290, 291/1, 294/3, 292, 294/4, 293, 296, 1043/1, 299/1, 307/1, 309, 311/1, 311/2, 322, 319, 308, 322, 332/4, 347, 348, 353, 1043/2, 352/1, 346/1, 346/2, 346/3, 332/4, 345/3, 345/4, 345/2, 343/1, 344/1, 344/2, 343/3, 341/1, 341/6, 341/3, 341/7, 341/4, 341/5, 338/3, 338/1, 340/4, 340/1, 338/2, 338/3, 1061, 1060, 340/2, 1008/9, 382/1, 1065/1,
– k.o. Stari trg, št. parcel: 1268/3, 1268/5, 1364, 1310/2, 96/6, 1267/1, 1267/2, 94/13, 94/2, 94/1, 1348/1, 93/1, 91/1, 90/4, 90/1, 90/8, 90/3, 90/5, 88/2, 87/1, 77, 1309/1, 70/15, 70/6, 70/16, 72/1, 72/2, 1310/4, 74,
– k.o. Vrhe, št. parcel: 599/1, 609, 605/10, 605/15, 608/1.

Ureditveno območje je namenjeno pretežno za poslovne storitvene dejavnosti. Možne dejavnosti v ureditvenem območju so:
– storitvene,
– poslovne,
– trgovske,
– gostinske,
– proizvodne (manjši obrati),
– logistične, transportne, skladiščne,
– raziskovalne,
– dejavnosti vezane na rekreacijo in kulturo.

   Novogradnje:
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|  Območje  |  Funkcija stavb in površin  |   Tlorisna    |  Maks.  |Etažnost|
|           |                             |   dimenzija   | višina  |        |
|           |                             |   dolžina x   |  (v m)  |        |
|           |                             |  širina v m   |         |        |
|           |                             | (stavbni tip) |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|1 (severni |za logistične in transportne |12 x 6 (stavba |    5    |   P    |
|   del)    |dejavnosti                   |    tip T)     |         |        |
|(1. etapa) |                             |               |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|     1     |poslovna, storitvena,        |    25 x 20    |   15    | P + 2  |
|           |raziskovalna, za logistične  |(6 x stavba tip|         |        |
|           |in transportne dejavnosti    |      A)       |         |        |
|           |ter skladiščenje, proizvodna |               |         |        |
|           |(manjši obrati)              |               |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|     2     |poslovna, storitvena,        | 25 x 17, 25 x |   10    | P + 1  |
|           |trgovska, gostinska,         |  25, 15 x 15  |         |        |
|           |raziskovalna, za dejavnosti, |(4 x stavba tip|         |        |
|           |vezane na rekreacijo in      |      B)       |         |        |
|           |kulturo                      |               |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|     3     |poslovna, storitvena,        | 32 x 22 (2 x  |   25    | P + 4  |
|           |raziskovalna, proizvodna     | stavba tip E) |         |        |
|           |(manjši obrati), trgovska    |               |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|     4     |poslovna, storitvena,        | 25 x 18, 25 x |   10    | P + 1  |
|           |raziskovalna, proizvodna     |  20, 25 x 22  |         |        |
|           |(manjši obrati),             | (10 x stavba  |         |        |
|           |                             |    tip C)     |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|     4     |poslovna, storitvena,        | 25 x 20 (2 x  |   15    | P + 2  |
|           |raziskovalna, proizvodna     | stavba tip A) |         |        |
|           |(manjši obrati)              |               |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|     5     |poslovna, storitvena,        | 26 x 15, 20 x |   10    | P + 1  |
|           |gostinska, trgovska, za      | 18, 18 x 16,  |         |        |
|           |dejavnosti, vezane na        |(4 x stavba tip|         |        |
|           |rekreacijo in kulturo        |      F)       |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|     5     |trgovska, storitvena,        | 26 x 20 (2 x  |   15    | P + 1  |
|           |poslovna                     | stavba tip D) |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+
|     6     |za dejavnosti, vezane na     |               |         |        |
|           |rekreacijo na prostem        |               |         |        |
+-----------+-----------------------------+---------------+---------+--------+

V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– pomožni objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti:
   – pomožni cestni objekti,
   – pomožni energetski objekti,
   – pomožni telekomunikacijski objekti ter
   – pomožni komunalni objekti.
– začasni objekti, ki ne zahtevajo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in bistveno ne povečujejo potrebnih kapacitet teh priključkov,
– vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.

Porušijo se stavbe Pod gradom 52, na parceli št. 347 k.o. Slovenj Gradec in odstranijo pomožni in začasni objekti.

Karte kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta prikazujejo:
– namembnost površin,
– načrt parcelacije,
– razporeditev predvidenih stavb in prostih površin,
– maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih stavb,
– usmeritve za oblikovanje,
– ureditev prostih površin,
– ureditev prometnih površin,
– zasnovo komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz kartografskega dela iz kart št. 3/1 »Ureditvena situacija« in št. 3/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz kart št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/5 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi«.
Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 3/2 »Urbanistični pogoji«:
– dopustna gradbena površina je maksimalna pozidana površina na gradbeni parceli;
– gradbena linija je linija, na katero mora biti postavljena stavba ali objekt, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad;
– gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjeni v notranjost.
Vsaj 15% gradbene parcele mora biti zasajeno ali zatravljeno (neutrjena površina).
 
Stavba tipa A
– Stavba je lahko podkletena, v kletnih etažah so po potrebi garaže.
– Streha je ravna ali v rahlem naklonu do 12°.
– Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje. Fasade proti obvozni cesti morajo biti oblikovane kot ulične fasade.
– Dovoz do stavb v območju 1 je z vzporedne ceste, v območju 4 pa s severne oziroma južne strani.
– Vhodi v stavbe se predvidijo v projektni dokumentaciji.
 
Stavba tipa B
– Stavba je lahko podkletena, v kletnih etažah so po potrebi garaže.
– Streha je ravna ali v naklonih do 40°. Piramidaste ali stožčaste strehe niso dovoljene.
– Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje. Fasada proti obvozni cesti morajo biti oblikovane kot ulične fasade.
– Dovoz do stavb so s ceste, ki se na jugu priključuje na podaljšek Kidričeve.
– Vhodi v stavbe se predvidijo v projektni dokumentaciji. Vhodi so lahko tudi iz smeri pešpoti ob Suhadolnici.
 
Stavba tipa C
– Stavba je lahko podkletena, v kletnih etažah so po potrebi garaže.
– Streha je ravna ali v rahlem naklonu do 12°.
– Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje. Fasada proti podaljšku Kidričeve ulice mora biti oblikovana kot ulična fasada.
– Dovoz do stavb so s slepih krakov notranje cestne mreže.
– Vhodi v stavbe se predvidijo v projektni dokumentaciji. Vhodi so lahko tudi iz smeri pešpoti ob Suhadolnici.
 
Stavba tipa D
– Dopustna gradbena površina objekta je 32 x 22 m.
– Stavba ima lahko pritličje z večjo višino, ki je odvisna od tehnoloških zahtev trgovine.
– Stavba je lahko podkletena, v kletnih etažah so po potrebi garaže.
– Streha je ravna ali v rahlem naklonu do 12°.
– Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje. Fasada proti obvozni cesti morajo biti oblikovane kot ulične fasade.
– Dovoz do stavb je z vzhodne in severne strani.
– Vhodi v stavbe se predvidijo v projektni dokumentaciji. Vhodi so lahko tudi direktno iz smeri obvozne ceste, kjer so predvidene urejene proste površine.
 
Stavba tipa E
– Stavba je lahko podkletena, v kletnih etažah so po potrebi garaže.
– Streha je ravna ali v rahlem naklonu do 12°.
– Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje. Fasada proti podaljšku Kidričeve ulice mora biti oblikovana kot ulična fasada.
– Dovoz do stavb je z južne strani.
– Vhodi v stavbe se predvidijo v projektni dokumentaciji. Vhodi so lahko tudi direktno iz smeri obvozne ceste, kjer so predvidene urejene proste površine, in z podaljška Kidričeve ulice.
 
Stavba tipa F
– Stavba je lahko podkletena, v kletnih etažah so po potrebi garaže.
– Streha je ravna ali v naklonih do 40°. Piramidaste ali stožčaste strehe niso dovoljene.
– Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje.
– Dovoz do stavb je s severne strani.
– Vhodi v stavbe se predvidijo v projektni dokumentaciji.
 
Stavba tipa T
– Streha je ravna ali v naklonih do 40°.
– Fasado je treba izdelati skladno z okoljevarstvenimi zahtevami. Z izbiro barv je potrebno zagotoviti čim boljšo vključenost v okolje.
– Dovoz in vhod v stavbo je z jugozahodne strani.
Ograje – izjemoma so dovoljene medsosedske ograje, kadar to zahteva tehnološki proces oziroma varovanje objekta. Medsosedske ograje morajo biti ob osrednji cesti »A« odmaknjene od cestišča na gradbeno mejo oziroma linijo objekta, ki poteka vzporedno s cesto »A«, visoke so lahko največ 2.0 m, lahko so kovinske ali iz žičnatih prepletov, kot polni zidovi niso dovoljene; dovoljeni so le kamniti ali betonski oporni stebri s temeljem do višine 0.5. Varovalne ograje so lahko tudi lesene. Eventualne protihrupne ograje ob obvozni cesti naj bodo transparentne z ustreznimi oznakami za preprečevanje zaletavanja ptic. Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin, obdelan mora biti s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami.
Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.
Sprehajalne poti – se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.
Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(1) Trasa dolžine 1160 m poteka po severozahodnem in zahodnem robu mesta Slovenj Gradec. Začetna stacionaža trase je na Kidričevi ulici severno od proizvodno storitvene cone »Sotočje«, poteka proti jugozahodu, prečka potok Suhadolnica, cesto Ozare, poteka ob vznožju Rahtela, nato po zahodni strani načrtovane poslovno-storitvene cone Ozare, po trasi obstoječe ceste ob zahodnem robu obstoječe proizvodne cone in se na njenem južnem robu naveže na obstoječo cesto Stari trg.
(2) Obvozna cesta je zasnovana kot dvosmerna in dvopasovna. Načrtovana je s skupno širino karakterističnega prečnega profila 13.00 m z naslednjimi tehničnimi elementi:

– bankina                                   0.50 m
– skupna površina za pešce in kolesarje     3.00 m
– zelenica                                  2.00 m
– robni pas                                 0.25 m
– vozišče                                   6.00 m (2 x 3.0 m)
– robni pas                                 0.25 m
– bankina                                   1.00 m

Skupna površina za pešce in kolesarje ter vmesna zelenica je načrtovana do križišča C10 vzdolž vzhodne oziroma jugovzhodne strani, od križišča C10 dalje proti severu pa vzdolž severozahodne strani. Med križiščema C5 in C7 je tudi na vzhodni strani načrtovana skupna peš in kolesarska površina širine 3.0 m.
(3) Niveleta trase ceste se vodi v nivoju obstoječega terena z nizkimi nasipi višine do 2.0 m in brežinami nagiba 1:1.5 do 1:2.0 m. Vertikalni in horizontalni elementi morajo biti načrtovani z upoštevanjem računske hitrosti min. 60 km/h.

Cestna mreža poslovno-storitvene cone je mreža ulic z voziščem širine 6.5 m. Izgraditi je treba:
– vzporedni cestni odsek zahodno od obvozne ceste za prometno dostopnost območja 1; na obvozno cesto se podrejeno priključuje v križišču C8 in preko Sejmiške v krožišču C7,
– slepi cestni odsek v območjih 2, ki se podrejeno priključuje na načrtovan podaljšek Kidričeve ulice,
– osrednjo cesto (cesta »A«) s slepimi cestnimi odseki v območjih 3, 4 in 5, ki se na severni strani podrejeno priključuje na načrtovan podaljšek Kidričeve ulice, na južni strani pa na Sejmiško ulico.

(1) Izgraditi je treba podaljšek Celjske ceste do krožišča C4 z obvozno cesto. Cesta je zasnovana kot dvopasovna cesta s skupno širino karakterističnega prečnega profila 13.00 m z naslednjimi tehničnimi elementi:

– bankina                                  1.00 m
– robni pas                                0.25 m
– vozišče                                  6.00 m (2 x 3.0 m)
– zelenica                                 2.00 m
– robni pas                                0.25 m
– skupna površina za pešce in kolesarje    3.00 m
– bankina                                  0.50 m

(2) Izgraditi je treba podaljšek Kidričeve ulice do križišča C8 z obvozno cesto. Cesta je zasnovana kot dvopasovna cesta z enostranskim pločnikom s skupno širino karakterističnega prečnega profila 9.25 m z naslednjimi tehničnimi elementi:

– bankina                          1.00 m
– robni pas                        0.25 m
– vozišče                          6.00 m (2 x 3.0 m)
– pločnik                          1.50 m
– bankina                          0.50 m

(3) Zaradi priključitve v krožišče je treba izvesti deviacijo Sejmiške ulice; za priključitev na podaljšek Celjske ceste pa deviacijo ulice Stari trg.

Izgraditi je treba naslednja križišča in priključke:
– priključek območja banke na Celjsko cesto,
– križišče C13 za priključevanje proizvodne cone in ulice Stari trg na podaljšek Celjske ceste,
– križišče C12 za priključevanje proizvodne cone,
– krožišče C4 obvozne ceste in podaljška Celjske ceste,
– križišče C5 za priključevanje proizvodne cone in južne zazidave Pod gradom,
– križišče C6 za priključevanje proizvodne cone in zazidave Pod gradom,
– krožišče C7 obvozne ceste in Sejmiške ulice,
– križišče C8 obvozne ceste, vzporedne ceste in podaljška Kidričeve ulice,
– križišče C9 za priključevanje ceste Ozare,
– križišče C10 za priključevanje proizvodno storitvene cone »Sotočje«.
Križišča na obvozni cesti in na podaljšku Celjske ceste je treba urediti s pasovi za leve zavijalce.
V križiščih mora biti zagotovljena preglednost (polje preglednosti brez vertikalnih ovir). Oblikovanje križišč in priključkov mora biti v skladu s krivuljo zavijanja merodajnega tipskega vozila ter prilagojena predvidenim prostorskim ureditvam.

Preko potoka Suhadolnica je treba izgraditi most za prečkanje obvozne ceste, most za prečkanje podaljška Kidričeve ulice ter razširiti most na Celjski cesti. Prečkanje potoka Suhadolnica se izvede s prepusti z minimalno zadostno varnostno višino 0.50 m nad koto stoletnih visokih voda potoka Suhadolnica.

(1) Parkirne površine je treba urediti ob cestah v poslovno-storitveni coni ter na lastnih parcelah. Število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti. Parkirne površine se lahko urejajo kot odprta parkirišča, parkirni pasovi ali v garažah. Parkirne vzorce prikazane v kartografskem delu je možno spreminjati in dopolnjevati glede potreb, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorja in skladno s tolerancami. Pri urejanju parkirnih mest mora biti 5% parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički, ki naj bodo locirana čim bliže stavbi, ki mu pripadajo.
(2) V severnem delu na območju 1 je moč v 1. etapi urediti parkirišče za tovorna vozila, ki mora biti urejeno skladno s predpisi, ki določajo minimalne tehnične in druge pogoje za njihovo ureditev.
(3) Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

Za pešce in kolesarje je treba urediti skupno peš in kolesarsko površino vzdolž obvozne ceste in vzdolž podaljška Celjske ceste. Za pešce je treba urediti pločnik vzdolž podaljška Kidričeve ulice. Cestna mreža poslovno-storitvene cone naj bo urejena s pločniki. Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez grajenih in komunikacijskih ovir, peš povezave pa morajo biti povezane v mrežo. Pred vhodi v objekte je treba urediti odstavna mesta za kolesa.

Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so speljane z vozišča, kjer to ni možno pa s ploščadi (čez spuščeni robnik). Intervencijske poti morajo biti utrjene, ureditve zelenih površin pa ne smejo ovirati interventnih voženj. Dovozna pot za gasilska vozila mora biti široka minimalno 3.0 m. Dostavne poti so prav tako speljane z vozišča in preko ploščadi. Dostavna pot preko ploščadi se lahko s talno ureditvijo loči od ureditve ostale ploščadi. Ob objektih mora biti zagotovljena manipulativna površina. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.

(1) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo program odprtega prostora. V prostoru med stavbami poslovno-storitvene cone in obvozno cesto je treba urediti širok pas reprezentativnih parkovnih površin, ki bodo prostoru dale značaj mestne urejene površine. Prostor se opremi s tlaki, svetili, počivališči in ostalo mikrourbano opremo (konfini, majhni zidovi, pergole ipd.). Zasaditi ga je treba z drevesi in grmovnicami v manjših sklopih v kombinaciji s tratnimi površinami.
(2) Ob peš poti vzdolž Suhadolnice je treba urediti zeleni pas z gostim sklopom zasaditve s kombinacijo dreves in grmovnic ter tratnih površin, mestoma se postavijo klopi, svetila, po potrebi tudi manjša igrala. Pas se na jugu zaključi v območju 6, kjer se uredi manjša parkovna površina s površino za igrišča za vse starostne stopnje v povezavi s peš potjo vzdolž Suhadolnice. Z gostim sklopom zasaditve je treba urediti tudi območje med Suhadolnico in skrajnim severnim odsekom obvozne ceste.
(3) Med stavbami tipa F in stanovanjskimi stavbami ob Sejmiški ulici je treba urediti varovalni pas z zidom na severni strani v višini 1.5 m, nanj se z južne strani nasloni brežina v nagibu 1:2, ki se v celoti zazeleni z grmovnicami in z manjšimi skupinami dreves ter popenjalkami, ki se prevesijo na severno stran čez zid.
(4) Pas med skupno peš in kolesarsko površino in voziščem ter brežine ceste je treba zatraviti. Otok v krožiščih je treba zatraviti ali tlakovati.

(1) Pred pričetkom gradnje je treba določiti natančno lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter vodov omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.
(2) Projektiranje in gradnja komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture omrežja zvez mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če niso v nasprotju s tem odlokom.

(1) Vzdolž obvozne ceste je treba prilagoditi potek obstoječega vodovoda in ga zamenjati z duktilnimi cevmi, ki ustrezajo obremenitvam cestišča.
(2) Na območju poslovno-storitvene cone je treba prestaviti obstoječi vodovod iz duktilnih cevi DN150 na območje izven gradbenih parcel. Izgraditi je treba hidrantno omrežje iz duktilnih cevi DN125. Za zagotovitev požarne varnosti se predvidi sedem nadzemnih hidrantov. Vodovodni priključki za posamezne objekte bodo iz cevi DN65. Jaški z vodomeri in zasuni naj bodo izven objektov. Točno mesto vodomerov, način izvedbe in meritve porabe pitne vode mora biti določen v projektni dokumentaciji za vsaka stavba posebej glede na vrsto in obseg dejavnosti v stavbi.
(3) Pri prečkanjih cest je treba vse vodovode izvesti v zaščitni cevi.
(4) Pri projektiranju in graditvi vodovoda je potrebno upoštevati veljavni pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja.

(1) Izvedejo se trije ločeni sistemi kanalizacije: fekalni, meteorni in kanalizacija odpadnih vod s cestnih površin poslovne cone.
(2) Zgraditi je treba fekalno kanalizacijo s kanalizacijskimi jaški na vsaki gradbeni parceli in jo priključiti na obstoječi kolektor, ki poteka vzdolž Suhadolnice in se priključuje na zbirni kanalizacijski kolektor, ki poteka do centralne čistilne naprave v Pamečah pri Slovenj Gradcu.
(3) Vzporedno s fekalno kanalizacijo je treba zgraditi meteorno kanalizacijo. Nanjo se priključujejo čiste meteorne vode iz strešnih površin, zaledne vode iz travnatih površin, vode (ustrezno očiščene v lovilcu olj) z manipulativnih površin posameznih gradbenih parcel. Pred iztokom v Suhadolnico se nanjo priključujejo še meteorne vode s cestnih površin poslovno-storitvene cone, ki so predhodno očiščene v lovilcu olj.
(4) Vse meteorne vode, ki se bodo zbirale na cestnih površinah poslovno-storitvene cone, se vodijo do lovilcev olj. Vsi lovilci olj morajo imeti koalescentni filter, tako da bo zagotovljeno ustrezno čiščenje odpadnih vod. Po iztoku iz lovilca olj se očiščene meteorne vode vodijo do meteorne kanalizacije in nato v Suhodolnico.

(1) Za oskrbo poslovno-storitvene cone z električno energijo je treba:
– demontirati obstoječe srednjenapetostne vode,
– izgraditi je srednjenapetostne kablovode (20 kV),
– izgraditi razvode nizkonapetostnih kablovodov za napajanje predvidenih stavb in jih zaključiti v prostostoječih razvodnih omaricah,
– preurediti obstoječe nizkonapetostne vode do obstoječih stavb.
(2) Zgraditi je treba dve transformatorski postaji ustrezne moči, ki bodo vzankane v srednjenapetostno omrežje. Do transformatorskih postaj mora biti zagotovljen stalen neoviran dostop. Ob prečkanju cest in v uvodih v transformatorske postaje se predvidijo tudi rezervne inštalacijske cevi, za kasnejše uvlačenje dodatnih kablov.
(3) Javna razsvetljava se izvede s kandelabri (h=7m) in varčnimi svetilkami. Izgraditi jo je treba vzdolž naslednjih cest:
– obvozna cesta,
– podaljšek Celjske ceste,
– podaljšek Kidričeve ulice,
– Sejmiška ulica,
– vzporedna cesta,
– cesta »A« v poslovno-storitveni coni.
(4) Pri prečkanju cest in drugih vodov komunalne infrastrukture se položijo v zaščitne cevi. V novih mostnih konstrukcijah se predvidi kabelska kanalizacija 3 x fi160.

(1) Zgraditi je treba nizkotlačno plinovodno omrežje z navezavo na mestno distribucijsko omrežje preko že projektiranega plinovodnega omrežja SG(SG-2/4-247/97). Priklop na plinsko distribucijsko omrežje je moč izvesti na polietilensko cev PEHD d160. Plinovodno omrežje delovnega tlaka 1 bar je treba zgraditi v obliki krožne zanke, v dolžini 1200 m. Trasa plinovoda poteka v koridorju skupnem s komunalnimi in energetskimi vodi ob upoštevanju predpisanih odmikov. Na fasadah objektov je treba namestiti plinsko omarico.
(2) Na odseku križanja prenosnega plinovoda P242 MRP Slov. Gradec – MP Kolinska s podaljškom Celjske ceste je treba izvesti ustrezno zaščito plinovoda.
(3) V 3 metrskem pasu na vsako stran plinovoda distribucijskega omrežja se ne sme graditi novih objektov in opravljati nobenih del brez soglasja Komunale Slovenj Gradec. V 5-metrskem pasu na vsako stran prenosnega plinovoda se ne sme graditi novih objektov in opravljati nobenih del brez soglasja Geoplin plinovodi d.o.o.

(1) Dograditi je treba telekomunikacijsko omrežje, obstoječe vode prestaviti oziroma jih ustrezno zaščititi. Vzdolž obvozne ceste, podaljška Celjske ceste, vzdolž podaljška Kidričeve in Sejmiške ulice je treba izgraditi TK kabelsko kanalizacijo. Na področju predvidene poslovno-storitvene cone je načrtovan razvod TK kabelske kanalizacije. Glavne veje kabelske kanalizacije vzdolž obvozne ceste so načrtovane kot 2 x dvocevna kabelska kanalizacija. 2 x dvocevna kabelska kanalizacija. je načrtovana tudi vzdolž podaljška Celjske ceste, vzdolž podaljška Kidričeve ulice in vzdolž Sejmiške ulice. Vsa ostala TK kabelska kanalizacija je 1 x dvocevna.
(2) Možna je izgradnja omrežja kabelsko razdelilnega sistema.

Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Slovenj Gradec ter pri tem upoštevati veljavni odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji. Komunalne odpadke je treba zbirati v ustrezne tipizirane posode za odpadke in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. Posode za odpadke je treba namestiti na vizualno neizpostavljenih mestih ali jih zakriti, dostopne morajo biti s smetarskim vozilom. Odpadna olja je treba zbirati ločeno in sicer v kontejnerju lociranem v pokritem prostoru. Na območju poslovno-storitvene cone je treba zbirna in odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otok) urediti od osrednji cesti »A« in ob vzporedni cesti.

(1) Preprečevati je treba prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. Transportna sredstva naj se po gradbišču premikajo z maks. hitrostjo 15 km/h. V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami. Vse naprave naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam. Vse utrjene prometne površine naj bodo redno čiščene, predvsem v suhih poletnih mesecih.

(1) Posegi v tla (na primer med odstranjevanjem krovnih in nosilnih plasti tal, med gradnjo kanalizacijskega sistema in drenaž) naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Območja posegov v tla, območja začasnih prometnih in gradbenih površin ter začasnih deponij materiala morajo biti opredeljena pred začetkom del.
(2) Pri gradnji se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila in naprave; predvsem je potrebno redno preverjati puščanja motornih olj ipd. V primeru izteka goriv in maziv iz uporabljenih strojev je potrebno vso onesnaženo zemljino takoj odstraniti. Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebno ravnati skladno z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadki. V primeru nesreče, je potrebno takoj izkopati onesnaženo zemljino in jo deponirati na ustrezno lokacijo ter predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.

(1) Med gradnjo je treba preprečiti izlitje in spiranje goriv, maziv in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z odvodnjo v kanalizacijo, niso dovoljene. Načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da so tudi po gradnji možna normalna vzdrževalna dela na vseh vodotokih in odvodnikih. Na zalogi naj bo vedno zadostna količina krp ali adsorpcijskega sredstva s katerim lahko takoj pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene krpe ali absorpcijsko sredstvo naj se skladišči na primernih prostorih (vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
(2) Meteorno vodo s streh in parkirišč naj se v čim večji meri zadržuje na mestu nastanka z ureditvijo ustreznih retencijskih površin oziroma prostorov, za kar je možnih več tehničnih rešitev (ustrezno oblikovanje zunanjih ureditev, tako da lahko občasno delujejo kot zadrževalnik meteorne vode, posebne ureditve podpovršinskih zadrževalnikov vode – pod parkirišči). Z izpustom padavinskih voda v vodotok se ne sme poslabšati kvalitete vode v vodotoku ali spremiti temperature vode. Na iztokih vod v vodotok je potrebno načrtovati AB iztočno glavo opremljeno s protipovratno zaklopko, nameščeno izven svetlega profila vodotoka, v območju iztoka pa načrtovati protierozijsko zavarovanje brežine z lomljencem. Redno naj se opravljajo pregledi lovilcev olj (mesečno) in naj se jih po potrebi čisti.
(3) V primeru odvijanja dejavnosti, ki bi za nemoteno obratovanje potrebovala skladišča različnih strupenih snovi, morajo le-ta biti grajena tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejanje strupenih snovi. Skladiščenje nevarnih snovi naj se ne umešča v kletne prostore.
(4) Potok Gmajna je treba prestaviti v dolžini 250 m in ga pod krožiščem speljati z dvema premostitvenima objektoma odprtega ali pokritega. Izvesti ga je treba z enostavnim trapeznim profilom.
(5) Odvod visokih vod, ki gravitirajo z zazidave ob odseku obvozne ceste med križišči C4 in C7, je treba speljati ob cestah do Suhadolnice.
(6) Manjši naravni odvodniki naj bodo skozi območje speljani pretežno površinsko, urejeni naj bodo tako, da bodo imeli funkcijo zadrževanja padavinske vode ob velikih nalivih ter kompenziranje čiščenja odpadne padavisnke vode.
(7) Za posege v vodnem in priobalnem zemljišču je treba pridobiti vodno soglasje.

(1) Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Morajo biti redno vzdrževani in nadzorovani. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja naj se preuči morebitna potreba (ocena stopnja hrupa ali določitev vplivnega območja) po postavitvi protihrupne zaščite proti obstoječim stanovanjskim stavbam. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. V primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(3) Vsi notranji prostori v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo. Viri hrupa (klimatske naprave, ventilatorji, pomožni generatorji …) naj se postavljajo čim bolj stran od najbližjih stanovanjskih objektov.

Uporabljajo naj se delovne naprave, ki povzročajo manj vibracij in vibracijski stroji z višjo frekvenco obratovanja. Preprečiti je potrebno nastanek resonance. Predvidene ceste in cestni odseki morajo biti po izgradnji brez neravnin (prehod iz ene vrste asfalta na drugo, ob kanalizacijskih pokrovih).

(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant,
– v hidrantnem omrežju zadostno količino vode za gašenje požarov,
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
– pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo.
– ukrepe za varstvo pred požarom za podzemne garaže,
– potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

Viške materiala, ki bodo nastali med gradnjo, je moč uporabiti za zapolnitev depresij v okolici ali pa jih odpeljati in trajno deponirati na ustrezno urejeni deponiji. Začasno deponiranje materiala je dovoljeno le na ureditvenem območju iz 4. člena tega odloka.

(1) Obvozno cesto je moč izvesti etapno, posamezne etape pa morajo predstavljati zaključene prometne poteze, z vsemi priključki in križišči, tako da bo omogočeno nemoteno odvijanje prometa.
(2) Pred izgradnjo poslovno-storitvene cone je treba izgraditi obvozno cesto od severa do Sejmiške ulice. Načrtovane ureditve poslovno-storitvene cone se lahko izvedejo v etapah, ki pa morajo predstavljati zaključene funkcionalne celote z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje.
(3) Na območju 1 v severnem delu je načrtovana etapna izvedba z naslednjimi etapami:
– izvedba parkirišča za tovorna vozila,
– izvedba stavb A.
(4) Etapnost se prouči in določi v projektni dokumentaciji.

Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje spremljanja stanja okolja za segmente okolja in za kazalce ter na način, ki jih določa Okoljsko poročilo. Rezultati spremljanja stanja okolja so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov.

Gradbišče je treba organizirati tako, da gradbiščna baza ni v območjih naravnih vrednot, naravne dediščine, kulturne dediščine ali v drugih varovanih območjih ter na območjih vrednih habitatnih tipov. Gradbišča je treba zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Gradbišče je treba ograditi z ograjo. Transportne poti ne smejo potekati skozi strnjeno ulično pozidavo, ampak naj bodo speljane po trasah načrtovanih cest.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:
– upoštevati je treba vse rekonstrukcije in novogradnje javne gospodarske infrastrukture na katere bodo neposredno vezani posegi tega lokacijskega načrta,
– pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,
– pred pričetkom gradnje je treba obvestiti prebivalce objektov, ki mejijo na ureditveno območje, in jih seznaniti z načrtovanimi deli, pričakovanimi vplivi na okolje in ukrepi za njihovo zmanjšanje, slednji se skladno s pripombami prebivalcev lahko dopolnijo,
– zagotoviti ali nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev,
– zaradi varnosti prometa je treba izkopane jarke označiti in zavarovati, še posebno v nočnem času,
– o vseh motnjah, do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,
– v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,
– objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,
– po izgradnji je treba na območjih gradbišč vzpostaviti prvotno stanje,
– v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih posegov.

(1) Dopustno je združevanje gradbenih parcel skladno z določenimi gradbenimi mejami in linijami. V primeru združevanja je možno postaviti stavbo znotraj določenih gradbenih mej, skupna pozidana površina pa ne sme biti večja od seštevka posameznih dopustnih gradbenih površin iz združenih parcel.
(2) Znotraj določenih gradbenih mej in linij je moč spremeniti tudi lokacijo stavbe. V primeru združevanja ali spremembe lokacije stavbe je moč posamezne dovoze in priključke na javno gospodarsko infrastrukturo določene v kartografskem delu ukiniti oziroma njihove lokacije prilagoditi zazidavi.
(3) Gradbena površina lahko sega izven gradbenih mej za največ 1.0 m. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
(4) Vse stavbe v območju 1, stavbi tip A v območju 4 in stavbi tip D v območju 5, so lahko od določene maksimalne višine nižje za največ 10%, ostale stavbe so lahko poljubno nižje.
(5) Etažnost stavb, določena v 5. členu tega odloka je lahko tudi drugačna, vendar mora stavba višinsko ustrezati določbam 5. člena tega odloka in prejšnjega odstavka tega člena.
(6) V območju 1 in 4 je moč del stavb nameniti tudi za gostinske in trgovske dejavnosti. V območju 3 in 5 je moč del stavb nameniti tudi za gostinske dejavnosti. V območju 6 je moč urediti parkirne površine v zelenju.
(7) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
(8) Vse višinske kote in stacionaže se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot stavb ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih stavb.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi Mestne občine Slovenj Gradec, Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja.

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 4. člena tega odloka prenehajo veljati določila naslednjih prostorskih izvedbenih aktov:
– Odlok o ureditvenem načrtu »Sotočje« (Uradni list RS, št. 75/01),
– Odlok o lokacijskem načrtu severne obvoznice – Ozare (del) Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/02).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.