Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o vinu (ZVin), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. septembra 2006.

(1) Ta zakon ureja geografsko poreklo grozdja, mošta, vina ter drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: drugi proizvodi), pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, označevanje in ocenjevanje vina, mošta in drugih proizvodov, dajanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov v promet ter imenovanje pooblaščenih organizacij, ki opravljajo analitske, strokovne in upravne naloge, za izvajanje:
– Uredbe Sveta (EGS) št. 357/1979 z dne 5. februarja 1979 o statističnih raziskovanjih vinogradov (UL L št. 54 z dne 5. 3. 1979, str. 124, z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– Uredbe Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o vzpostavitvi registra vinogradov Skupnosti (UL L št. 208 z dne 31. 7. 1986, str. 1, z vsemi spremembami) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L št. 149 z dne 14. 6. 1991, str. 1, z vsemi spremembami) ter predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. 7. 1999, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1493/1999/ES) in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– Uredbe Komisije (ES) št. 884/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo v zvezi z dokumenti, ki spremljajo prevoz proizvodov iz grozdja in vina, in z evidencami, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L št. 128 z dne 10. 5. 2001, str. 32, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 884/2001/ES), in predpisov, ki podrobneje urejajo njeno izvajanje,
– mednarodnih pogodb Evropske unije s tretjimi državami, ki urejajo zaščito poimenovanja vin in medsebojno priznavanje enoloških postopkov in sredstev, in
– Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/04, 8/04 in 20/04; v nadaljnjem besedilu: pristopna pogodba).
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za brezalkoholno in nizkoalkoholno vino.

(1) Vrste vina so:
– mirno vino,
– peneče vino,
– biser vino,
– likersko ali posebno vino (v nadaljnjem besedilu: likersko vino).
(2) Drugi proizvodi so:
– zgoščeni grozdni mošt,
– rektificirani zgoščeni grozdni mošt in
– preostali proizvodi iz grozdja, mošta in vina, če se uporabljajo pri pridelavi mošta in vina.
(3) Če proizvodi iz grozdja, mošta in vina, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, vsebujejo mošt, vino, zgoščeni grozdni mošt ali rektificirani zgoščeni grozdni mošt, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s tem zakonom.

Grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi z geografskim poreklom v Republiki Sloveniji se označijo z geografsko označbo pridelovalnih območij, tradicionalnim izrazom, lahko pa tudi z dodatnim tradicionalnim izrazom, če so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov pridobili določene posebne značilnosti.

(1) Zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov so s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s predpisi Evropske unije določeni tradicionalni izrazi, dodatni tradicionalni izrazi in geografske označbe.
(2) Geografske označbe, tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni izrazi so skupinska pravica in jo smejo uporabiti tiste pridelovalke ali pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci), ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register), če so grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi pridelani na določenem geografskem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje predvsem glede uporabljenih enoloških postopkov in sredstev, omejitve hektarskih pridelkov, trsnega izbora (pridelave iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte in podlag), vsebnosti snovi v grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih, če je vinograd posajen na ustrezno vinogradniško površino ter so vino, mošt in drugi proizvodi tudi ustrezno ocenjeni in označeni.

(1) Geografskih označb, tradicionalnih izrazov oziroma dodatnih tradicionalnih izrazov, pa tudi njihovih delov ali besednih izpeljank ni dovoljeno uporabljati:
– za druge pijače, ki vsebujejo alkohol,
– za preostale druge proizvode iz grozdja, mošta in vina, ki se ne uporabljajo pri pridelavi mošta in vina.
(2) Ne glede na določbe prve alineje prejšnjega odstavka se za vinsko žganje lahko uporabljajo geografske označbe, če je njihova uporaba določena s posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo.

(1) Če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, se lahko s tradicionalnimi izrazi in dodatnimi tradicionalnimi izrazi označita le vino in mošt, drugi proizvodi pa le, če niso namenjeni končnemu potrošniku.
(2) Tradicionalni izrazi se uporabljajo skupaj z geografskimi označbami, ki so določene s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in predpisi Evropske unije. Za vina, ki niso mirna, se v tradicionalni izraz doda vrsta vina.
(3) Tradicionalni izrazi v razredu kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih območjih (v nadaljnjem besedilu: kakovostna vina pdpo), so:
a) »kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom« ali »kakovostno vino ZGP« (v nadaljnjem besedilu: kakovostno vino ZGP), pri čemer se:
– tradicionalnemu izrazu kakovostno vino ZGP lahko priključi dodatni tradicionalni izraz »mlado vino«,
– tradicionalni izraz »kakovostno peneče vino ZGP« lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom »penina«;
b) »vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom« ali »vrhunsko vino ZGP« oziroma »eminentno« (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP), pri čemer se:
– tradicionalnemu izrazu vrhunsko vino ZGP lahko priključi naslednji dodatni tradicionalni izrazi: »pozna trgatev«, »izbor«, »jagodni izbor«, »suhi jagodni izbor«, »ledeno vino«, »slamno vino« ali »vino iz sušenega grozdja« oziroma »arhivsko vino«ali »arhiva«,
– tradicionalni izraz »vrhunsko peneče vino ZGP« lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom »penina«;
c) »vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem« ali »vino PTP« oziroma »renome« (v nadaljnjem besedilu: vino PTP).
(4) Tradicionalni izraz v razredu namiznih vin je »deželno vino s priznano geografsko oznako« ali »deželno vino PGO« (v nadaljnjem besedilu: deželno vino PGO). Tradicionalnemu izrazu »deželno vino PGO« se lahko priključi dodatni tradicionalni izraz »mlado vino«.

(1) Kot vino PTP se lahko označijo vina, ki izpolnjujejo s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določene pogoje za uporabo dodatnega tradicionalnega izraza »teran« ali »cviček«.
(2) Izraza teran in cviček se lahko uporabljata kot sestavni del geografske označbe.
(3) Vinu PTP se lahko priključi dodatni tradicionalni izraz, če je tako opredeljeno v elaboratu in v predpisu, ki ureja podrobnejše pogoje za pridelavo in označevanje tega vina.
(4) Druga vina iz razreda kakovostnih vin pdpo, razen vina »cviček vino PTP Dolenjska« in »teran vino PTP Kras«, imajo lahko označbo vino PTP, če je za tako vino predhodno izdelan elaborat, ki določa naziv vina PTP, ki je besedna izpeljanka geografske označbe s seznama geografskih označb po tem zakonu, in ki določa pogoje pridelave, vključno z opredelitvijo geografskega območja pridelave, ne manjšega od vinorodnega ožjega okoliša, in ki določa tehnologijo pridelave in lastnosti vina. Lastnosti morajo biti tradicionalno značilne za vino s tega območja, zato morajo biti sestavni del elaborata tudi podatki, dokazujoči tradicijo pridelave, ki ne sme biti krajša od 25 let. Takšno vino mora zajeti najmanj 15% v register prijavljene pridelave vina na tem območju. Navedeni elaborat na svoje stroške pripravijo zainteresirani pridelovalci, ki pridelajo večino vina na označenem geografskem območju, in ga predložijo v potrditev ministrici ali ministru, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
(5) Minister po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije, ki je imenovana v skladu z 49. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija), z odločbo potrdi elaborat, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
(6) Minister na podlagi potrjenega elaborata predpiše vrste vina ter podrobnejše pogoje za pridelavo in označevanje vin iz razreda kakovostnih vin pdpo, ki imajo lahko označbo »vino PTP«.
(7) Minister določi višino stroškov za izdelavo mnenja pooblaščene organizacije iz petega odstavka tega člena.

(1) Izvor vina, mošta in drugih proizvodov se označi po geografskem območju, na katerem je bilo pridelano grozdje.
(2) Glede na ekološke razmere (relief, podnebje, tla in agrobiološki dejavniki), vede o vinski trti, glavne organoleptične lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov ter zgodovinske tradicionalne vidike pridelave se vinorodno območje Republike Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše in vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.
(3) Vinorodna dežela je širše geografsko območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, mošta in drugih proizvodov, pridelanih na tem območju. Vinorodne dežele so: »Primorska«, »Podravje »in »Posavje«.
(4) Vinorodni okoliš je geografsko opredeljeno območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, podobnim izborom sort in drugimi podobnimi agrobiološkimi dejavniki, ki omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov za vinorodni okoliš značilnih, podobnih organoleptičnih lastnosti. Vinorodni okoliši so: »Štajerska Slovenija«, »Prekmurje«, »Dolenjska«, »Bela krajina«, »Bizeljsko Sremič«, »Kras«, »Slovenska Istra«, »Vipavska dolina« ali »Vipava« in »Brda« ali »Goriška brda«.
(5) Manjša pridelovalna območja od vinorodnega okoliša so vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. To so geografsko opredeljeni deli vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi, višinskimi, sončnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter z izborom sort, ki omogočajo pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikujočih se od grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov z drugih pridelovalnih območij istega vinorodnega okoliša.
(6) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vodi seznam geografskih označb za pridelovalna območja (v nadaljnjem besedilu: seznam geografskih označb), na katerem so določene meje in nazivi pridelovalnih območij.
(7) Na seznamu geografskih označb so te po obliki navedene kot osnovne geografske označbe in kot besedne izpeljanke iz njih.
(8) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja seznama geografskih označb.

(1) Minister določi meje pridelovalnih območij in jih uvrsti na seznam geografskih označb na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih, ki ga pripravi pooblaščena organizacija.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka minister na podlagi utemeljenega predloga pridelovalcev določi meje vinorodnih krajev in vinorodnih leg ter jih uvrsti na seznam geografskih označb. Iz predloga pridelovalcev mora biti razvidno, da obstaja zanimanje za uporabo te geografske označbe ter da agrobiološki in drugi dejavniki za območje upravičujejo uvrstitev na seznam geografskih označb.
(3) Ministrstvo po uradni dolžnosti črta s seznama geografskih označb vse vinorodne kraje in vinorodne lege, za katere ugotovi, da se v zadnjem petletnem obdobju niso uporabljali pri označevanju mošta, vina in drugih proizvodov.
(4) Minister določi stroške za izdelavo in dopolnitve ali spremembe elaborata o pridelovalnih območjih.

(1) Na vinorodnem območju Republike Slovenije se lahko sadijo le tiste sorte vinske trte Vitis vinifera, ki jih določa trsni izbor. Tega določi minister na podlagi elaborata o pridelovalnih območjih. Pooblaščena organizacija v tem elaboratu ugotavlja primernost posamezne sorte vinske trte za posamezno pridelovalno območje glede na ampelografske značilnosti sorte, značaj vina, pridelanega iz te sorte, in tržne zanimivosti sorte.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko sadijo tudi druge sorte trte, če so namenjene pridelavi grozdja, ki ni gojeno za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka na vinorodnih območjih ni dovoljeno:
– saditi nasadov samorodne trte, križancev vinske trte s samorodno trto in drugih križancev rodu Vitis,
– v vinograde, v katerih se trta goji za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov, saditi posamičnih sadik samorodne trte ali križancev vinske trte s samorodno trto.
(4) Nasad iz prve alineje prejšnjega odstavka je strnjena površina velikosti najmanj 0,01 ha z gostoto sajenja najmanj 1500 trsov na ha.
(5) Minister določi trsni izbor za posamezna pridelovalna območja.

(1) Za grozdje, mošt, vino in druge proizvode se glede geografskih označb, tradicionalnega ali dodatnega tradicionalnega izraza zakon, ki ureja industrijsko lastnino, ne uporablja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za uveljavljanje sodnega varstva pravic ob kršitvah določb tega zakona glede geografskih označb, tradicionalnih izrazov in dodatnih tradicionalnih izrazov uporablja zakon, ki ureja industrijsko lastnino.

(1) Pridelava grozdja obsega vsa dela v vinogradu, vključno s trgatvijo grozdja.
(2) Pridelava mošta, vina in drugih proizvodov obsega:
– prevoz in prevzem grozdja,
– predelavo grozdja: pecljanje in drozganje grozdja,
– kletarska dela: stiskanje grozdja, obdelava mošta, vodenje alkoholnega vrenja mošta in bistrenja ter negovanje in skladiščenje mošta, vina in drugih proizvodov,
– pripravo vina za porabo: polnjenje donegovanega vina v predpisano originalno embalažo in skladiščenje vina pred oddajo v promet.
(3) Minister podrobneje predpiše, katera embalaža se šteje za originalno.

(1) S pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov se lahko ukvarjajo samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme ter so vpisane v register.
(2) Če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, se lahko ukvarjajo s pridelavo grozdja, mošta in vina ter drugih proizvodov tudi fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, vendar mora biti grozdje njihov lastni pridelek.
(3) Pridelovalec grozdja je pravna ali fizična oseba, ki prideluje grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode in:
– obdeluje najmanj 0,05 ha vinograda,
– obdeluje manj od 0,05 ha vinogradov, če daje v promet grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode.
(4) Minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme iz prvega odstavka tega člena.

(1) V register se vpišejo pridelovalci, ki pridelujejo grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena.
(2) V register se ne vpišejo osebe, ki se ukvarjajo le s prometom predpakiranega vina, in gostinski obrati, ki ponujajo končnemu potrošniku neustekleničeno vino in mošt.
(3) Pridelovalci se vpišejo v register v upravni enoti, ki register vodi.

(1) V registru so naslednji podatki:
– številka kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega se obdeluje vinograd oziroma pridelujejo mošt, vino in drugi proizvodi, ki je določena v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,
– pridelovalcu: osebno ime, naslov, davčna številka, dejavnosti, za katere je vpisan v register, podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov v skladu s predpisom, ki uravnava obseg vinogradniških površin,
– vinogradih po posameznih grafičnih enotah rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: GERK): nagib in ekspozicija vinograda, površina vinograda, vključno z njegovim grafičnim prikazom,
– vinski trti: število trsov in sadilna razdalja, sorta, podlaga, leto sajenja, gojitvena oblika,
– dovoljenjih za obnovo vinogradov,
– pridelku: količina pridelanega grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov po sortah vinske trte, geografskem poreklu, podatki o odkupljenih in prodanih količinah, o enoloških postopkih ter ocenah mošta, vina in drugih proizvodov, pri pridelavi vrhunskega vina ZGP pa tudi sladkorna stopnja v grozdju ob trgatvi,
– zalogah mošta, vina in drugih proizvodov,
– uporabi stranskih proizvodov iz grozdja in vina ter
– porabi vina za lastno rabo, v skladu s predpisom, ki ureja trošarine.
(2) Vlogo za vpis v register mora zavezanec za vpis v register skupaj s predpisano dokumentacijo vložiti na upravno enoto pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) Pridelovalec, ki namerava obnoviti vinograd, mora vlogo za dovoljenje za obnovo vinograda v predpisanem roku vložiti na upravno enoto. Vlogi je treba priložiti potrebno dokumentacijo ter navesti predvsem podatke o velikosti vinograda, o številu trsov, o sorti vinske trte in sadilnih razdaljah.
(4) Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge, dokumentacijo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter roke in način sporočanja podatkov v register.

(1) Upravne enote vodijo register in vanj vpisujejo podatke iz prejšnjega člena razen:
– podatkov o ocenah vina, ki jih vpisujejo pooblaščene organizacije za oceno mošta, vina in drugih proizvodov,
– podatkov o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov, o katerih odloči ministrstvo v skladu s predpisom, ki ureja obseg vinogradniških površin, in jih vpiše v register.
(2) Na podlagi podatkov iz registra ministrstvo vodi zbirni register.
(3) Podatke iz registra lahko obdelujejo: ministrstvo za preverjanje geografskega porekla vina, mošta in drugih proizvodov ter za spremljanje stanja in sooblikovanje gospodarske politike vinogradništva in vinarstva; pooblaščene organizacije, upravne enote in pristojne inšpekcije za opravljanje svojih nalog, organ, pristojen za državno statistiko, organ, pristojen za nadzor trošarin, in drugi organi, če tako določa zakon.
(4) Organ, pristojen za nadzor trošarin, po uradni dolžnosti povzame potrebne podatke iz registra. Malim proizvajalcem vina, kot so določeni s predpisom, ki ureja trošarine, teh podatkov ni potrebno posebej sporočati.
(5) Podatki v registru se hranijo trajno.
(6) Minister predpiše način vodenja registra in zbirnega registra, podrobnejše podatke, ki se obdelujejo v registru, in določi upravne enote, ki vodijo register.

(1) Za pridelavo kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO je treba po posebnih merilih določiti primerne pridelovalne površine – absolutne vinogradniške lege. Absolutna vinogradniška lega je tista, na kateri vinska trta lahko daje po kakovosti najboljši pridelek.
(2) Minister predpiše merila za določitev absolutnih vinogradniških leg.

(1) Ministrstvo in upravne enote pri vzpostavitvi registra in vodenju podatkov iz 15. člena tega zakona in za določitev absolutnih vinogradniških leg obdelujejo naslednje podatke:
– o pridelovalcih iz evidence subjektov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
– o kmetijskih gospodarstvih iz evidence kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
– osebno ime, naslov ter enotna matična številka pridelovalca in članov njegovega gospodinjstva, kot ga določa predpis, ki ureja trošarine, iz registra prebivalcev,
– o vinogradih in vinski trti iz evidence kmetijskih gospodarstev in iz evidence ministrstva o rabi kmetijskih zemljišč, ki se vodita v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko pa tudi iz zemljiškega katastra, topografskih načrtov in kart,
– o podnebju iz podatkovne zbirke Agencije za okolje Republike Slovenije,
– iz drugih zbirk osebnih podatkov in zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, pravne osebe javnega prava in druge osebe javnega prava, če to ni prepovedano z drugim zakonom.
(2) Upravljavci podatkov iz prejšnjega odstavka omogočijo ministrstvu in upravnim enotam neposreden brezplačni dostop do podatkov ali jih brezplačno dajo na voljo.

(1) Grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov se lahko prideluje le na površinah vinorodnih območij ter iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte Vitis vinifera, kakršne določa trsni izbor.
(2) Grozdje za pridelavo vina iz razreda kakovostnih vin pdpo ter deželnih vin PGO, deželnega mošta PGO in drugih proizvodov se lahko prideluje le na absolutnih vinogradniških legah.
(3) Grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov mora biti glede na predvideno kakovostno stopnjo vina in glede na s pristopno pogodbo določeno vinogradniško pridelovalno cono pridelano z ustrezno vinogradniško tehnologijo, pri čemer morata biti upoštevani predvsem omejitev hektarskih pridelkov in ustrezna stopnja naravnega alkohola.
(4) Minister predpiše tehnološke zahteve za pridelavo grozdja in omejitev hektarskega pridelka za vsa vina, pridelana v Republiki Sloveniji.

Na območju, ki je znotraj meja vinorodne dežele »Primorska«, grozdja ni dovoljeno predelati v mošt, vino in druge proizvode, če ne vsebuje najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola, razen če ni s pristopno pogodbo ali predpisom Evropske unije določeno drugače. Na območju, ki je znotraj meja vinorodnih dežel »Podravje« in »Posavje«, grozdja ni dovoljeno predelati v mošt, vino in druge proizvode, če ne vsebuje najmanj 6 vol. % naravnega alkohola.

(1) Trgatev grozdja za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljena, preden grozdje ni tehnološko zrelo. Tehnološko zrelost ugotavlja pridelovalec sam, pri čemer mora upoštevati rezultate spremljanja dozorevanja grozdja, ki ga izvaja pooblaščena organizacija.
(2) Za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov je grozdje tehnološko zrelo, če doseže najmanj 8,5 vol. % naravnega alkohola, za kakovostna vina pdpo na območju vinorodne dežele »Primorska« pa 9,5 vol. % naravnega alkohola, razen če ni s pristopno pogodbo ali predpisom Evropske unije določeno drugače.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za namizno vino, ki ni deželno vino PGO, grozdje tehnološko zrelo, če doseže ob trgatvi stopnjo naravnega alkohola, določeno v prejšnjem členu.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko minister zaradi izredno neugodnih razmer za dozorevanje grozdja ali posebnih tehnoloških zahtev pri pridelavi po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije za posamezno pridelovalno območje oziroma posamezno sorto vinske trte dovoli trgatev grozdja za kakovostno vino pdpo in deželno vino PGO, če grozdje glede vsebnosti naravnega alkohola izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(5) Minister določi višino stroškov za spremljanje dozorevanja grozdja iz prvega odstavka tega člena in za izdelavo mnenja pooblaščene organizacije iz prejšnjega odstavka.

(1) Če želi pridelovalec pridelati vino z označbo vrhunsko vino ZGP, mora pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP, zlasti glede stopnje naravnega alkohola in zdravstvenega stanja grozdja.
(2) Naročnik krije 20% stroškov postopka iz prejšnjega odstavka.
(3) Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati grozdje za pridelavo vrhunskega vina ZGP, ter način ugotavljanja količine in kakovosti grozdja, določi pa tudi stroške izdelave mnenja iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi je treba ravnati tako, da se ohranijo in razvijejo vse njihove naravne kakovostne značilnosti.
(2) Pri pridelavi grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov so dovoljeni le predpisani enološki postopki in enološka sredstva. O uporabi določenih enoloških postopkov in sredstev ter kraju in času njihove uporabe je treba predhodno obvestiti inšpektorico ali inšpektorja, pristojnega za vino (v nadaljnjem besedilu: vinarski inšpektor).
(3) Dodajanje katerekoli snovi grozdju, moštu, vinu in drugim proizvodom je prepovedano, razen če ni s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali s predpisi Evropske unije posebej dovoljeno.
(4) Obogatitev grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljena.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pridelovalec, po predhodnem obvestilu vinarske inšpekcije, izvede obogatitev, slajenje oziroma popravek kisline, v skladu s predpisi Evropske unije, če so razmere za rast in razvoj vinske trte ter za dozorevanje grozdja neugodne.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot predhodno obvestilo za obogatitev manjših serij mošta ali vina lahko šteje mnenje o obogatitvi pooblaščene organizacije, ki je spremljala dozorevanje grozdja. Ta objavi mnenje o obogatitvi na krajevno običajen način in ga pošlje vinarski inšpekciji.
(7) Mošt ali vino iz prejšnjega odstavka je lahko obogateno le do obsega, navedenega v mnenju o obogatitvi pooblaščene organizacije.
(8) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena obogatitev grozdja in mošta ter slajenje vina za pridelavo vrhunskega vina ZGP nista dovoljena, razen za vrhunsko peneče vino ZGP, pri katerem se dodajanje vrelnega in sladilnega likerja ne šteje za obogatitev ali slajenje.
(9) Minister podrobneje predpiše dovoljene enološke postopke in enološka sredstva iz drugega odstavka tega člena, podrobnejšo vsebino in način obvestila vinarskemu inšpektorju iz petega odstavka tega člena, postopek in način priprave ter vsebino mnenja pooblaščene organizacije iz šestega odstavka tega člena in merila za določitev manjše serije iz šestega odstavka tega člena.

(1) Mošt, vino in drugi proizvodi morajo vsebovati predpisano vsebnost snovi.
(2) Če vrednost za posamezno vsebnost snovi ni določena s predpisom Evropske unije ali ministra, se uporabijo vrednosti, ki jih priporoči Mednarodna organizacija za trto in vino (Organization international de la vigne et du vin) ter so objavljene v njenih publikacijah.
(3) Če vsebnost snovi ni določena ali priporočena v skladu s prejšnjim odstavkom, da strokovno mnenje pooblaščena organizacija. Ta pri izdaji mnenja primerja vsebnost snovi z vsebnostjo v primerljivem moštu, vinu ali drugem proizvodu in upošteva rezultate strokovnih študij.
(4) Pooblaščena organizacija ugotavlja vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih v skladu s 46. členom Uredbe 1493/1999/ES.
(5) Minister podrobneje predpiše vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih proizvodih ter določi višino stroškov izdelave strokovnega mnenja iz tretjega odstavka tega člena.

(1) Za vzpostavitev banke podatkov Evropske unije mora Republika Slovenija vsako leto poslati rezultate izotopskih analiz instituciji, določeni s predpisi Evropske unije.
(2) Jemanje vzorcev grozdja, vinifikacijo, izotopske analize in pošiljanje podatkov instituciji iz prejšnjega odstavka izvaja pooblaščena organizacija.
(3) Višino stroškov iz prejšnjega odstavka določi minister.

(1) Brezalkoholno vino je pijača iz vina, katerega vsebnost alkohola je naknadno, brez dodajanja novih snovi, znižana na največ 0,5 vol. % tako, da se čim manj vpliva na značaj vina.
(2) Nizkoalkoholno vino je pijača iz vina, katerega vsebnost alkohola je naknadno, brez dodajanja novih snovi, znižana med 0,5 vol. % do 5,0 vol. % tako, da se čim manj vpliva na značaj vina.
(3) Vino, iz katerega se pridobiva brezalkoholno ali nizkoalkoholno vino, mora izpolnjevati pogoje za promet v skladu s tem zakonom, kar z oceno vina potrdi pooblaščena organizacija.
(4) Minister podrobneje predpiše postopek in način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za promet iz prejšnjega odstavka.

(1) Poskusno vino je vino, pridobljeno z uporabo enoloških postopkov in sredstev, ki niso predpisani, in je lahko v prometu le, če pridelovalec za to predhodno pridobi dovoljenje.
(2) Pridelovalec vloži na ministrstvo zahtevo za izdajo dovoljenja za pridelavo poskusnega vina za točno določeno količino in letnik vina.
(3) Minister izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če pooblaščena organizacija predhodno ugotovi, da:
– je bila uporaba teh enoloških postopkov in sredstev že preizkušena v laboratorijskih poskusih,
– so začasni rezultati pokazali, da enološki postopki in sredstva niso škodljivi za zdravje ljudi,
– je za izvedbo poskusov potrebna tako velika količina vina, da bi pridelovalec imel prevelik izpad prihodka, če ne bi imel možnosti prodaje poskusnega vina, in
– je verjetno, da je od novega načina pridelave pričakovati napredek v vinarstvu.
(4) Poskusno vino mora biti v prometu označeno kot poskusno vino.
(5) Stroške izdelave mnenja pooblaščene organizacije iz tretjega odstavka tega člena krije pridelovalec poskusnega vina.
(6) Minister določi višino stroškov izdelave mnenja pooblaščene organizacije.

(1) Mešanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov je za posamezne kakovostne stopnje, geografsko poreklo, različne letnike in barve grozdja dovoljeno le v predpisanem obsegu in na predpisani način.
(2) Mešanje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki izvirajo iz različnih vinorodnih con, določenih s predpisi Evropske unije, ni dovoljeno.
(3) Mešanje mošta, vina in drugih proizvodov, ki so pokvarjeni, ponarejeni, z napako, brez predpisanih listin, v poskusu, obdelani z enološkimi postopki ali sredstvi, ki niso predpisana, ni dovoljeno.
(4) Minister predpiše podrobnejši obseg in način mešanja grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov.

(1) Pridelovalec mošta, vina in drugih proizvodov sme uporabiti le originalno pakirana enološka sredstva, ki vsebujejo le dovoljene aktivne snovi, določene s predpisi Evropske unije, ki urejajo enološka sredstva.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sme pridelovalec mošta, vina in drugih proizvodov uporabljati tudi neoriginalno pakirana enološka sredstva, če jih prodajajo za to usposobljene osebe ter če so opremljena z ustreznimi in jasnimi pisnimi navodili za uporabo.
(3) Prodajalec enoloških sredstev ne sme prodajati enoloških sredstev, če vsebujejo snovi, ki niso dovoljene s predpisi Evropske unije, in sredstev, ki jim niso priložena ustrezna in jasna navodila za uporabo v slovenskem jeziku.
(4) Minister podrobneje predpiše pogoje iz drugega odstavka tega člena, ter vsebino navodil za uporabo.

(1) Z oceno mošta, vina in drugih proizvodov se ugotavlja primernost za promet, določijo se označbe, ki jih lahko imajo mošt, vino in drugi proizvodi v prometu, ter se preverja istovetnost mošta, vina in drugih proizvodov z listinami, ki jih spremljajo.
(2) Mošt, vino in drugi proizvodi ne smejo biti v prometu, če se na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka ugotovi neprimernost za promet ali neistovetnost z listinami, ki jih spremljajo.
(3) Minister predpiše ravnanje z moštom, vinom in drugimi proizvodi iz prejšnjega odstavka ter določi višino stroškov iz prejšnjega odstavka, ki jih nosi lastnik mošta, vina in drugih proizvodov.

(1) Vino iz razreda kakovostnih vin pdpo, deželno vino PGO, deželni mošt PGO in drugi proizvodi morajo biti pred dajanjem v promet končnemu potrošniku ocenjeni na predpisani način. Po ocenitvi mošta, vina in drugih proizvodov ni dovoljeno spreminjati.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti vino iz razreda kakovostnih vin pdpo ocenjeno pred vsakim prevozom zunaj pridelovalnega območja.
(3) Če se mošt, vino in drugi proizvodi po ocenitvi iz kakršnega koli razloga spremenijo tako, da bi se lahko spremenila njihova ocena, jih je treba pred oddajo v promet znova oceniti.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka polnjenje že ocenjenega vina v predpisano embalažo ni razlog za ponovno ocenitev, če polnitev vina ne vpliva bistveno na njegove lastnosti, razen vina iz drugega odstavka tega člena, ki ga je treba ponovno oceniti po polnitvi pri isti pooblaščeni organizaciji za oceno vina. Za ponovno ocenitev vina je zadolžen polnilec vina, razen v primeru polnitve izven Republike Slovenije, kjer je za ponovno oceno zadolžen pridelovalec vina.
(5) Minister predpiše podrobnejši postopek, roke ter način ocenitve in ponovne ocenitve mošta, vina in drugih proizvodov.

(1) Pri ocenjevanju v Republiki Sloveniji pridelanega vina iz razreda kakovostnih vin pdpo, deželnega vina PGO, mošta in drugih proizvodov se za določitev geografskega porekla upoštevajo:
– pridelovalno območje grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov,
– hektarski pridelki,
– rezultati laboratorijskih analiz,
– uporabljeni enološki postopki in sredstva,
– organoleptična ocena (razen za druge proizvode) in
– zahteva pridelovalca.
(2) Zahteva pridelovalca iz prejšnjega odstavka se pri oceni vina, mošta in drugih proizvodov upošteva le, če so za zahtevo izpolnjeni s tem zakonom predpisani pogoji.

(1) Ocenitev mošta, vina in drugih proizvodov izvede na zahtevo pridelovalca ali na zahtevo pristojne inšpekcije pooblaščena organizacija.
(2) Pooblaščena organizacija v predpisanih rokih izda poročilo za potrebe inšpekcije ali odločbo o ocenitvi mošta, vina in drugih proizvodov.
(3) Če pridelovalec ni zadovoljen z oceno, lahko v petih dneh od prejema odločbe iz prejšnjega odstavka vloži pritožbo na ministrstvo in zahteva ponovno ocenitev mošta, vina ali drugega proizvoda. Ponovno oceno izvede pooblaščena organizacija, ki ni izvedla prvotne ocenitve. Rezultat morebitne ponovne ocene je dokončen.
(4) Za ocenitev vina iz razreda kakovostnih vin pdpo, pridelanega v Republiki Sloveniji, jemlje vzorce pooblaščena organizacija.
(5) Za ocenitev mošta, deželnega vina PGO in drugih proizvodov pridelovalec pošlje vzorec za ocenitev pooblaščeni organizaciji.
(6) Višino stroškov ocenitve mošta, vina in drugih proizvodov določi pooblaščena organizacija po predhodni ministrovi potrditvi.
(7) Stroške ocenitve mošta, vina in drugih proizvodov nosi naročnik ocene.
(8) Minister predpiše roke iz drugega odstavka tega člena ter način vzorčenja mošta in vina iz četrtega in petega odstavka tega člena.

(1) Pokuševalke in pokuševalce za organoleptično oceno mošta, vina in drugih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pokuševalci) imenuje minister, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Pokuševalci morajo pred imenovanjem pri pooblaščeni organizaciji opraviti predpisani preizkus organoleptičnih sposobnosti poznavanja enologije ter predpisov o vinogradništvu in vinarstvu.
(3) Pokuševalci, ki želijo sodelovati v komisiji iz 35. člena tega zakona, opravljajo najmanj enkrat na dve leti dodatno izobraževanje iz ocenjevanja vina ter enkrat na štiri leta dodatni preizkus organoleptičnih sposobnosti, ki ju pripravi pooblaščena organizacija.
(4) Če želi pokuševalec sodelovati v komisiji iz 35. člena tega zakona, sme preteči največ dve leti od zadnjega dodatnega izobraževanja iz ocenjevanja vina in največ štiri leta od zadnjega opravljanja dodatnega preizkusa organoleptičnih sposobnosti.
(5) Preizkus organoleptičnih sposobnosti iz drugega odstavka tega člena, ki ga pripravi pooblaščena organizacija, mora pred imenovanjem opraviti tudi vinarski inšpektor.
(6) Če je pokuševalec hkrati pridelovalec mošta, vina ali drugih proizvodov ali lastnik teh ali je zaposlen v organizaciji, ki jih prideluje, se njegova ocena za njegov mošt, vino ali drug proizvod ne upošteva.
(7) Ministrstvo vodi evidenco pokuševalcev, ki vsebuje osebno ime, naslov, datum imenovanja in druge neosebne podatke.
(8) Stroške preizkusa organoleptičnih sposobnosti, poznavanja enologije in predpisov v vinogradništvu in vinarstvu ter stroške dodatnega izobraževanja krijejo pokuševalci sami.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka krije pokuševalec le 20% stroškov dodatnega izobraževanja in dodatnega preizkusa, če je v preteklem letu najmanj sedemkrat sodeloval kot član komisije iz 35. člena tega zakona.
(10) Minister predpiše postopek in način preizkusa organoleptičnih sposobnosti, poznavanja enologije ter predpisov o vinogradništvu in vinarstvu za pokuševalce in vinarske inšpektorje, dodatnega izobraževanja pokuševalcev, dodatnega preizkusa organoleptičnih sposobnosti in način vodenja ter podrobnejšo vsebino evidence pokuševalcev ter določi višino stroškov preizkusa in dodatnega izobraževanja.

(1) Organoleptično ocenjevanje mošta in vina opravlja komisija pokuševalcev, ki je sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev, potrošnikov in strokovnjakov vinogradništva in vinarstva.
(2) Organoleptično ocenjevanje opravlja najmanj petčlanska komisija pokuševalcev.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka organoleptično ocenjevanje pri ponovni ocenitvi iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona opravi razširjena, najmanj devetčlanska komisija pokuševalcev. Prvotni ocenjevalci so pri ponovni oceni izločeni.
(4) Komisijo za organoleptično oceno sestavljajo imenovani pokuševalci, ki jih določi pooblaščena organizacija, ki izvaja ocenjevanje.

(1) Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) se uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister na podlagi vloge izvoznika vina za izvoz v države, ki niso članice Evropske unije ali z njo nimajo podpisanih sporazumov o medsebojnem priznavanju označb, enoloških postopkov in sredstev, dovoli drugačne označbe in embalažo. Minister izda takšno dovoljenje, če označbe in embalaža ne zavajajo potrošnika v kakršno koli zmoto in če to dovoljujejo predpisi države uvoznice, kar izkaže izvoznik.
(3) Minister predpiše podrobnejši način označevanja mošta, vina in drugih proizvodov.

(1) Za označevanje geografskega porekla mošta, vina in drugih proizvodov se uporabljajo s tem zakonom predpisane geografske označbe in tradicionalni izrazi, če se z odločbo o ocenitvi vina iz 33. člena tega zakona ugotovi, da so izpolnjeni s tem zakonom predpisani pogoji.
(2) Za označevanje geografskega porekla mošta, vina in drugih proizvodov se lahko uporabljajo tudi s tem zakonom predpisani dodatni tradicionalni izrazi.

(1) Vrste vina, pridelane v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, so lahko označene z vrsto vina oziroma naslednjimi tradicionalnimi izrazi:
– mirna vina: »vrhunsko vino ZGP«, »kakovostno vino ZGP«, »vino PTP«, »deželno vino PGO« ali »namizno vino«.
– peneča vina: »vrhunsko peneče vino ZGP«, »kakovostno peneče vino ZGP«, »peneče vino PTP«, »kakovostno peneče vino« ali »peneče vino«.
– biser vina: »kakovostno biser vino ZGP«, »deželno biser vino PGO«, »biser vino PTP« ali »biser vino«.
– likerska vina: »kakovostno likersko vino ZGP«, »likersko vino PTP«, »deželno likersko vino PGO« ali »likersko vino«.
(2) Vina iz prejšnjega odstavka, ki so gazirana oziroma aromatizirana, morajo imeti dodatno navedbo: »aromatizirano« oziroma »gazirano«.
(3) Mošt za neposredno potrošnjo, pridelan v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje predpisane pogoje, se označi s tradicionalnim izrazom »deželni mošt PGO«.
(4) Minister predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati mošt, posamezna vrsta vina in drugi proizvodi za označbo tradicionalnega poimenovanja in dodatnega tradicionalnega poimenovanja.

(1) Geografska označba vinorodne dežele se uporablja za deželna vina PGO in deželni mošt PGO.
(2) Geografska označba vinorodnega okoliša se uporablja za kakovostna vina pdpo.
(3) Geografsko označbo vinorodnega podokoliša in vinorodnega ožjega okoliša je dovoljeno uporabljati kot dodatno geografsko označbo za kakovostna vina pdpo.
(4) Geografsko označbo vinorodne lege ali vinorodnega kraja je dovoljeno uporabljati le kot dodatno geografsko označbo za vrhunska vina ZGP in za vino PTP.
(5) Geografske označbe je dovoljeno uporabljati le v obliki, kakršna je določena s seznamom geografskih označb.
(6) Za vina PTP uporaba osnovnih geografskih označb s seznama geografskih označb ni dovoljena. Vino PTP je lahko označeno le z besedno izpeljanko geografskih označb s seznama geografskih označb.
(7) Po potrditvi elaborata za vino PTP iz 7. člena tega zakona se za vino, ki ni vino PTP, besedna izpeljanka geografske označbe, določena z elaboratom in vpisana na seznam geografskih označb, ne sme uporabljati.
(8) Določbi šestega in sedmega odstavka tega člena se za vini »cviček vino PTP Dolenjska« in »teran vino PTP Kras« ne uporabljata.

(1) Geografska označba iz prejšnjega člena mora biti na embalaži dovolj vidna.
(2) Če poslovno poimenovanje pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika (naziv, znak podjetja) ali ime fizične osebe, ki prideluje oziroma polni vino v originalno embalažo, vsebuje geografsko označbo, njen del ali izpeljanko iz nje, se poimenovanje te pravne ali fizične osebe lahko označi le tako, da ne zavaja potrošnika glede dejanskega geografskega izvora.
(3) Če blagovna znamka ali fantazijsko ime vina vsebuje kakršno koli neposredno ali posredno navajanje geografske označbe, njenega dela ali izpeljanke (v besedi, delu besede ali posredno v znaku ali sliki), se takšna blagovna znamka ali fantazijsko ime lahko uporablja le v skladu s pogoji iz prilog VII in VIII k Uredbi 1493/1999/ES.
(4) Pri geografskih imenih, ki so homonimna, mora pridelovalec točno opredeliti geografsko območje, da ne zavaja končnega potrošnika glede dejanskega geografskega izvora vina.
(5) Če leži vinograd na obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo in je ob uveljavitvi tega zakona vpisan v register, lastniku vinograda minister z odločbo v upravnem postopku določi pogoje in način označevanja tako pridelanega vina. Postopek za izdajo odločbe se začne na zahtevo stranke. Odločba velja za določene količine grozdja oziroma vina ter je vsebinsko in časovno omejena.
(6) Minister predpiše podrobnejše pogoje in način označevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz tega člena.

(1) Pri označevanju mošta, vina in drugih proizvodov je prepovedano:
– označevanje, ki bi kakor koli zavajalo v zmoto, predvsem glede geografskega porekla vina. Za zavajanje se šteje tudi opisno ali slikovno navajanje območja, s katerega ne izvira grozdje, mošt, vino ali drug proizvod, uporaba besed »podoben kakor, vrsta, tip, stil, postopek, kot ipd.«, skupaj z navedbo geografske označbe, ki ne predstavlja dejanskega geografskega izvora grozdja, ali uporaba imena, ki lahko zavaja zaradi fonetičnega sozvočja;
– prevajanje geografskih označb ter tradicionalnih in dodatnih tradicionalnih izrazov;
– navajanje učinkov ali lastnosti, ki jih nimajo;
– navajanje podatkov o posebnih lastnostih, če imajo primerljivi proizvodi enake ali zelo podobne lastnosti.
(2) Pri označevanju brezalkoholnega ali nizkoalkoholnega vina iz 26. člena tega zakona ni dovoljeno uporabljati tradicionalnih izrazov in dodatnih tradicionalnih izrazov iz 6. člena tega zakona ter geografskih označb za pridelovalna območja iz 8. člena tega zakona razen navedbe, da je brezalkoholno ali nizkoalkoholno vino pridelano v Republiki Sloveniji.
(3) Vino iz prejšnjega odstavka ne sme biti označeno z letnikom pridelave in sorto grozdja, obvezna pa je navedba dejanske vsebnosti skupnega žvepla.
(4) Označbe geografskega porekla in blagovne znamke za mošt, vino in druge proizvode se lahko uporabljajo le, če niso v nasprotju z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(5) Minister podrobneje predpiše način označevanja mošta, vina in drugih proizvodov ter brezalkoholnega in nizkoalkoholnega vina.

(1) Promet z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi so po tem zakonu vsi postopki po končani pridelavi grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, ki nastanejo s skladiščenjem, razen skladiščenja za lastno porabo pridelovalca, s prevozom, razdeljevanjem in prodajo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov.
(2) Za promet se po tem zakonu šteje tudi ponudba vina v gostinskih obratih, vinotočih, na turističnih kmetijah, vinskih cestah in druge oblike neposredne ponudbe mošta in vina končnemu potrošniku.

(1) Prepovedan je promet z moštom, vinom in drugimi proizvodi:
– ki so pridelani iz grozdja vrst trte, ki niso Vitis vinifera ali ki niso križanec med Vitis vinifera in drugo vrsto rodu Vitis;
– ki so pridelani iz grozdja medvrstnih križancev z vrsto Vitis vinifera, če so bili pridelani v Republiki Sloveniji;
– ki so ponarejeni; ponarejeni mošt ali vino je moštu ali vinu podobna pijača, ki jo povprečen potrošnik lahko zamenja, ker je narejena iz ene ali več naslednjih snovi:
1. umetnih snovi, z vretjem ali brez njega (umetno vino),
2. umetnega vina, pomešanega z vinom,
3. ostankov pridelave vina ali žganja (kakršni so tropine, usedlina ali droži),
4. sadežev, ki niso vinsko grozdje;
– ki so pokvarjeni (bolno vino zaradi delovanja mikrobov);
– ki so z napako (zaradi fizikalno-kemičnih procesov ali sprejema tujih snovi);
– ki so pomanjkljivi (prenizka ali previsoka vsebnost sestavin);
– ki ne ustrezajo predpisani kakovosti;
– ki so neocenjeni, če je ocena zanje obvezna;
– ki so obdelani z nedovoljenimi enološkimi postopki in sredstvi;
– katerih dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustreza označenim;
– ki so pridelani z nedovoljenim mešanjem grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, pridelanih na območju držav članic Evropske unije, z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi, pridelanimi zunaj tega območja, ali z mešanjem grozdja, mošta vina in drugih proizvodov, pridelanih v različnih vinorodnih conah, kakršne določajo predpisi Evropske unije, ki urejajo določitev le teh;
– ki jih ne spremljajo listine države pridelovalke ali listine, izdane na podlagi listine države pridelovalke;
– ki so pridelani v poskusih, za katere ni izdano dovoljenje v skladu s 27. členom tega zakona, ali
– ki niso označeni v skladu s predpisi.
(2) Pridelovalci ali osebe, ki imajo v posesti ali dajejo v promet mošt, vino ali druge proizvode iz prejšnjega odstavka, morajo posode, v katerih se le-ti hranijo, posebej označiti in lokacijo nemudoma javiti vinarski inšpekciji.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pomanjkljivega mošta in vina ter mošta in vina z napako ni treba javljati vinarski inšpekciji.
(4) Pridelovalci ali osebe, ki imajo v posesti ali dajejo v promet mošt, vino in druge proizvode, morajo proizvode iz prvega odstavka na predpisani način predelati ali neškodljivo odstraniti.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pridelovalec pomanjkljivost ali napako iz pete oziroma šeste alineje prvega odstavka tega člena odpravi s kletarskimi deli v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter predpisi Evropske unije, ki urejajo enološke postopke in sredstva.
(6) Minister podrobneje predpiše postopek in način označitve mošta, vina in drugih proizvodov iz tega člena ter način predelave oziroma odstranitve mošta, vina in drugih proizvodov iz četrtega odstavka tega člena.

(1) Vino se lahko daje v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. Originalno polnjeno vino je tisto, ki je polnjeno v predpisano embalažo in označeno na predpisani način.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko vino, ki ni originalno polnjeno, dajejo v promet končnemu potrošniku:
– pridelovalci, če so v skladu s tem zakonom registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in če ponujajo deželno vino PGO iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register;
– za to dejavnost registrirani gostinski obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme in usposobljenosti, če na pridelovalnem območju ponujajo deželno vino PGO s tega območja.
(3) Deželni mošt PGO lahko dajejo v določenem obdobju v promet končnemu potrošniku pridelovalci in gostinski obrati.
(4) S prometom originalno polnjenega vina se lahko ukvarjajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za promet z vinom, ki ni originalno polnjeno, in so navedene v drugem odstavku tega člena, ter pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so za to dejavnost registrirani.
(5) Gostinski obrat iz druge alinee drugega odstavka tega člena registrira upravna enota, v kateri ima gostinski obrat sedež, in sicer po prejemu zapisnika vinarskega inšpektorja, da gostinski obrat izpolnjuje pogoje.
(6) Minister predpiše vrsto embalaže za originalno polnjena vina, podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gostinski obrati za točenje neoriginalno polnjenega vina in obdobje, v katerem se lahko deželni mošt PGO daje v promet končnemu potrošniku.

(1) Z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi je treba v prometu ravnati tako, da ohranijo vse svoje organoleptične in fizikalno-kemične lastnosti.
(2) Grozdje, mošt, vino in druge proizvode morajo v prometu spremljati predpisane listine razen v prometu znotraj obratov istega pridelovalca, ki ne presega razdalje 40 km in ne prečka meje vinorodnega okoliša, ter v prometu mošta in vina za osebno uporabo, ki ne presega 30 litrov na prevozno sredstvo, v skladu s 4. členom Uredbe 884/2001/ES.
(3) Minister predpiše listine, ki morajo v prometu spremljati grozdje, mošt, vino in druge proizvode.

(1) Pridelovalci, vpisani v register v skladu s 14. členom tega zakona, in gostinski obrati iz druge alineje drugega odstavka 44. člena tega zakona morajo voditi predpisano kletarsko evidenco o pridelavi in prometu z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi.
(2) Iz kletarske evidence morajo biti po posameznem proizvodnem obratu razvidni bistveni podatki o geografskem poreklu, kakovosti in količini grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter uporabljenih enoloških postopkih in sredstvih. V kletarski evidenci se vodijo tudi podatki o grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih za lastno porabo.
(3) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja kletarske evidence.

(1) Vino iz razreda kakovostnih vin pdpo mora biti pridelano, razen priprave vina za porabo, v vinorodnem okolišu, v katerem je bilo pridelano grozdje.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister, na podlagi vloge pridelovalca za točno določeno količino grozdja, mošta ali vina, izjemoma dovoli pridelavo mošta oziroma vina v neposredni bližini vinorodnega okoliša, v katerem je bilo pridelano grozdje, če:
– v vinski kleti na območju, na katerem je grozdje pridelano, iz objektivnih razlogov ni mogoče pridelati mošta oziroma vina,
– pridelovalec prideluje grozdje v dveh ali več sosednjih vinorodnih okoliših.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka minister izda dovoljenje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov na obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo le, če je bil vinograd na dan uveljavitve tega zakona vpisan v register in v lasti pridelovalca ter je iz registra razvidno, da pridelovalec v Republiki Sloveniji nima v lasti ali zakupu obrata za pridelavo mošta in vina.

(1) Analitske, strokovne in upravne naloge za vinogradništvo in vinarstvo, ki so določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, opravljajo pooblaščene organizacije.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so zlasti:
– izdelava mnenja o ustreznosti elaborata za vino PTP iz 7. člena tega zakona;
– izdelava elaborata o vinorodnih območjih ter določitev trsnega izbora iz 9. in 10. člena tega zakona;
– izdelava mnenja o neugodnih razmerah za dozorevanje grozdja ali posebnih tehnoloških zahtevah pri pridelavi iz 21. člena tega zakona;
– ugotavljanje količine in kakovosti grozdja za vrhunsko vino ZGP iz 22. člena tega zakona;
– izdajanje mnenj za obogatitev mošta iz 23. člena tega zakona;
– izdelava mnenja o vsebnosti snovi v vinu iz 24. člena tega zakona;
– izvajanje izotopskih analiz iz 25. člena tega zakona;
– izdelava mnenja o pridelavi poskusnega vina iz 27. člena tega zakona;
– analiziranje enoloških sredstev iz 29. člena tega zakona;
– izdajanje odločb in poročil o ocenitvi mošta, vina in drugih proizvodov iz 33. člena tega zakona;
– preizkušanje pokuševalcev in vinarskih inšpektorjev iz 34. člena tega zakona.

(1) Ministrstvo imenuje za opravljanje nalog iz prve do četrte, šeste do osme in enajste alineje drugega odstavka prejšnjega člena pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti.
(2) Ministrstvo dodeli javno pooblastilo za opravljanje nalog iz pete, devete in desete alineje drugega odstavka prejšnjega člena pravnim ali fizičnim osebam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti ter druge pogoje za izvajanje nalog po javnem pooblastilu.
(3) Ministrstvo izbere pooblaščene organizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi javnega razpisa.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka javni razpis ni potreben za imenovanje pooblaščenih organizacij za naloge prve, druge in šeste do devete alineje drugega odstavka prejšnjega člena in za dodelitev javnega pooblastila pooblaščeni organizaciji za naloge devete alineje drugega odstavka prejšnjega člena. Navedene naloge izvajajo javni raziskovalni zavodi, ki delujejo na področju vinogradništva in vinarstva, če jih minister na podlagi ugotovitve, da izpolnjujejo predpisane pogoje, imenuje z odločbo.
(5) Minister z odločbo v upravnem postopku ugotovi izpolnjevanje pogojev in imenuje pooblaščeno organizacijo ali ji dodeli javno pooblastilo. Medsebojna razmerja med ministrstvom in pooblaščeno organizacijo se podrobneje uredijo s pogodbo.
(6) Pooblaščene organizacije so za izvajanje nalog, za katere imajo javna pooblastila ali so za njih imenovane, odgovorne ministrstvu.
(7) Pooblastilo ali imenovanje preneha, če njegov nosilec ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi ali pogodbo, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. Pooblaščeni organizaciji se imenovanje odvzame, če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisom ali pogodbo, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.
(8) Izvajanje nalog pooblaščenih organizacij se krije iz proračuna Republike Slovenije, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(9) Minister predpiše pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti ter druge pogoje za izvajanje nalog pooblaščenih organizacij.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in predpisov Evropske unije s področja grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov opravljajo vinarska inšpekcija, ki deluje v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, nadzor nad izvajanjem določb 10., 13., 14. in 19. člena tega zakona tudi kmetijska inšpekcija, nad izvajanjem določb 44. in 45. člena tega zakona pa tudi pristojna inšpekcija za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil.
(2) Ukrepe iz tega zakona odredijo vinarski inšpektor ali kmetijska inšpektorica ali kmetijski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: kmetijski inšpektor) ali inšpektorica ali inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil) z odločbo v upravnem postopku. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(3) V upravnih zadevah, v katerih odločajo vinarski, kmetijski ali inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, je organ druge stopnje ministrstvo.

(1) Vinarski inšpektor mora poleg pogojev po splošnih predpisih za delo v državni upravi in zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– imeti končano najmanj visokošolsko izobrazbo agronomske ali živilskotehnološke smeri,
– imeti najmanj pet let delovnih izkušenj iz vinogradništva oziroma vinarstva, od tega najmanj dve leti izkušenj v vinarstvu,
– imeti opravljen preizkus organoleptičnih sposobnosti iz tretjega odstavka 34. člena tega zakona ali ta preizkus opraviti v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja.
(2) Oseba, ki vodi vinarsko inšpekcijo, mora izpolnjevati pogoje iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka ter imeti najmanj pet let izkušenj v vinarstvu.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima vinarski inšpektor poleg pooblastil po drugih predpisih še naslednja pooblastila:
– dostopati in pregledovati: vinograde, proizvodne obrate (kleti, polnilnice ipd.), skladišča, v katerih se skladiščijo grozdje, mošt, vino ali drugi proizvodi in enološka sredstva, stanovanjske prostore, v katerih se za promet namenjeni mošt, vino in drugi proizvodi pridelujejo ter v katerih se skladiščijo enološka sredstva, carinska skladišča v prisotnosti carinske službe, objekte, v katerih se grozdje, mošt, vino ali drugi proizvodi prodajajo končnemu potrošniku;
– pregledovati opremo za pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter opremo za točenje vina;
– pregledovati grozdje, mošt, vino in druge proizvode v proizvodnem obratu, prevoznem sredstvu, prometu, vključno s ponudbo končnemu potrošniku, enološka sredstva, embalažo za mošt, vino in druge proizvode;
– pregledovati označbe na embalaži, ocene mošta, vina in drugih proizvodov, poročila pooblaščenih organizacij, analizne izvide, listine in druge dokumente, ki spremljajo grozdje, mošt, vino in druge proizvode, namenjene za promet, kletarsko evidenco, podatke iz registra vinogradov in registra kmetijskih gospodarstev ter drugo dokumentacijo o grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih pri pridelovalcih, predelovalcih, gostincih in trgovcih, vključno s promocijskim materialom;
– nadzirati izvajanje dela pooblaščenih organizacij;
– jemati na stroške lastnika vzorce grozdja, mošta, vina, drugih proizvodov in enoloških sredstev ter jih dati v analizo;
– organoleptično preizkusiti mošt, vino in druge proizvode.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima kmetijski inšpektor poleg pooblastil po drugih predpisih tudi pooblastilo pregledovati vinograde, pregledovati vpis v register in register kmetijskih gospodarstev ter pregledovati grozdje, mošt, vino in druge proizvode.
(3) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil poleg pooblastil po drugih predpisih tudi pooblastilo jemati vzorce mošta in vina na stroške lastnika, jih dati v analizo in pregledati, ali vino, mošt in druge proizvode v prometu spremljajo ustrezne listine.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora na podlagi tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in predpisov Evropske unije, ki urejajo grozdje, mošt, vino in druge proizvode, ter mednarodnih sporazumov, ki urejajo varstvo porekla in uporabo enoloških postopkov in sredstev v tretjih državah, lahko vinarski inšpektor:
1. prepove sajenje in odredi uničenje trsov, ki niso v trsnem izboru;
2. začasno, do pridobitve odločbe o oceni, prepove promet z moštom ali vinom, če sumi, da ne ustreza predpisanim pogojem;
3. predloži mošt, vino in druge proizvode v oceno pooblaščeni organizaciji;
4. prepove promet z moštom, vinom ali drugimi proizvodi, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali prepove promet, če so bili pri pridelavi uporabljeni sredstva in postopki, ki niso dovoljeni, ali so bili uporabljeni na nedovoljeni način;
5. izloči iz prometa, zapleni, odredi predelavo ali odredi ustrezno označitev mošta, vina in drugih proizvodov:
– če so pridelani iz grozdja vrst trte, ki niso Vitis vinifera ali ki niso križanec med Vitis vinifera in drugo vrsto rodu Vitis,
– če so pridelani v Republiki Sloveniji iz grozdja, medvrstnih križancev z vrsto Vitis vinifera,
– ki so ponarejeni ali pokvarjeni,
– ki ne ustrezajo predpisani kakovosti,
– ki niso ocenjeni, četudi je ocena obvezna,
– ki so obdelani z nedovoljenimi enološkimi postopki ali sredstvi,
– katerih dejanske lastnosti oziroma geografsko poreklo ne ustrezajo označenim,
– ki so pridelani z nedovoljenim mešanjem,
– ki so pridelani v poskusih, za katere ni bilo izdano dovoljenje v skladu s 27. členom tega zakona,
– ki so napačno označeni;
6. odredi nadaljnjo nego ali uporabo vina z napako ali pomanjkljivega vina ali vina, ki ne ustreza predpisani kakovosti, če je napaka, pomanjkljivost ali neustrezna kakovost takšna, da to omogoča;
7. prepove promet z moštom, vinom in drugimi proizvodi, če niso opremljeni z ustreznimi listinami;
8. določi rok za ureditev stanja ali prepove opravljanje dejavnosti, če niso izpolnjeni predpisani pogoji o vpisu v register za pridelovalce in storitvene polnilce glede prostorov, opreme ali strokovne usposobljenosti pri pridelovalcih, gostincih, trgovcih, storitvenih polnilcih, pooblaščenih organizacijah in drugih;
9. predlaga ministrstvu odvzem imenovanja ali pooblastila pooblaščeni organizaciji, če ta ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti ali ne izvaja nalog v skladu s predpisi ali pogodbo, po kateri se izvaja javno pooblastilo ali druge naloge;
10. če z oceno mošta, vina in drugih proizvodov, ki niso pridelani v Republiki Sloveniji, ugotovi neustreznost za promet ali neidentičnost z listinami države pridelovalke:
– če je vino pridelano v Evropski uniji ali državah, s katerimi ima Evropska unija podpisan sporazum, ki ureja medsebojno priznavanje označb geografskih porekel in medsebojno priznavanje enoloških postopkov in sredstev, ter iz spremnih listin izhaja, da vino sodi v razred kakovostnih vin pdpo, ukrepa v skladu z 12. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1607/2000 z dne 24. julija 2000 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino, zlasti naslova v zvezi s kakovostnim vinom, proizvedenim na določenem proizvodnem območju (UL L št. 185 z dne 25. 7. 2000, str. 17, z vsemi spremembami),
– če se pri moštu, vinu in drugih proizvodih, ki niso navedeni v prejšnji alineji, pridelanih v Evropski uniji, in vinu iz tretjih držav, s katerimi Evropska unija nima podpisanega sporazuma o medsebojnem priznavanju označb geografskih porekel in medsebojnem priznavanju enoloških postopkov in sredstev, ugotovi, da so za promet neustrezni, jih izloči iz prometa;
11. izvede postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ali prijavi kaznivo dejanje.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah:
– prepove sajenje in odredi uničenje trsov, ki niso v trsnem izboru,
– prepove opravljanje dejavnosti, če zanjo niso izpolnjeni predpisani pogoji.
(3) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, izreče še ukrep prepovedi prometa z moštom, vinom in drugimi proizvodi, ki ne ustrezajo predpisom ali niso označeni na predpisani način.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora v skladu s tem zakonom nad prevozom grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov policija glede na svoje pristojnosti zagotavlja pomoč vinarskemu ali kmetijskemu inšpektorju.
(2) Če pristojni inšpektor pri opravljanju svojih nalog in izvajanju ukrepov naleti na fizični odpor, ali na oviranje, ali če tak odpor in oviranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

(1) Pri določanju višine globe se za:
– manjšega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje največ 1 ha vinograda ali pridela največ 10.000 kg grozdja ali največ 8.000 litrov mošta ali vina,
– srednje velikega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kakor 1 ha, vendar največ 10 ha vinogradov ali pridela največ 100.000 kg grozdja ali največ 80.000 litrov mošta ali vina,
– velikega pridelovalca šteje tisti, ki obdeluje več kakor 10 ha vinogradov ali pridela več kakor 100.000 kg grozdja ali več kakor 80.000 litrov mošta ali vina.
(2) Pri določanju obsega pridelave iz prejšnjega odstavka se upošteva zadnje stanje vpisa površin vinogradov v register, pri pridelku pa zadnje triletno povprečje pridelka grozdja ali vina, in če tega podatka ni pa se upošteva podatek za zadnje leto. Če se podatki v registru ne ujemajo z dejanskim stanjem, kar ugotovi vinarski inšpektor, je pridelovalec razvrščen na podlagi ugotovljenega stanja.
(3) Če pridelovalec ni vpisan v register in se ukvarja s pridelavo ali prometom grozdja, mošta, vina, drugih proizvodov ali enoloških sredstev kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, se pri določanju višine globe šteje za velikega pridelovalca.
(4) Če pridelovalec ni vpisan v register in se ukvarja s prometom grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov kot fizična oseba, se pri določanju višine globe šteje za manjšega pridelovalca.
(5) Za razvrstitev pridelovalca po velikosti zaradi določitve višine globe iz prvega odstavka tega člena se pri več razpoložljivih podatkih, po katerih je razvrščen (površina vinograda, količina pridelanega grozdja ali vina), upošteva tisti, ki uvršča pridelovalca ali drugo osebo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v skupino z višjo globo za kršitev.

(1) Z globo od 450.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje velik pridelovalec, ki opravlja svojo dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če uporabi geografsko označbo, tradicionalni izraz in dodatni tradicionalni izraz, čeprav ne izpolnjuje pogojev, določenih v drugem odstavku 4. člena tega zakona;
2. če uporabi geografsko označbo, tradicionalni izraz ali dodatni tradicionalni izraz na proizvodih, določenih v prvem odstavku 5. člena tega zakona ali v nasprotju s 37. členom tega zakona ter s prvim in drugim odstavkom 39. člena tega zakona;
3. če uporabi označbo vino PTP v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona;
4. če označi izvor mošta, vina in drugih proizvodov v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona;
5. če na pridelovalnem območju Republike Slovenije sadi ali ima posajeno sorto trte, ki ni Vitis vinifera, ali sorto vinske trte, ki ni v sortnem izboru, kakor to določa 10. člen tega zakona;
6. če se s pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ukvarja pridelovalec, ki za to ne izpolnjuje pogojev kot to določata ali če pridelovalec ni vpisan v register, kakor to določata prvi in drugi odstavek 13. člena tega zakona;
7. če ne priglasi podatkov v register, kakor to določa 15. člen tega zakona;
8. če pridela grozdje, namenjeno pridelavi mošta, vina ali drugih proizvodov, zunaj vinorodnih območij, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 19. člena tega zakona;
9. če pridela grozdje za mošt, vino in druge proizvode s tehnologijo, ki ni ustrezna, in če grozdje ob trgatvi nima ustrezne stopnje naravnega alkohola ali je bila presežena omejitev hektarskega pridelka, kar je v nasprotju z določbami tretjega odstavka 19. člena tega zakona;
10. če trga grozdje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov, preden je tehnološko zrelo, kar je v nasprotju z določbami 21. člena tega zakona;
11. če ravna z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi tako, da se ne ohranijo in razvijejo vse naravne kakovostne značilnosti grozdja, mošta in vina, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 23. člena tega zakona;
12. če uporabi nedovoljene enološke postopke in sredstva ali če uporabi enološke postopke in sredstva v obsegu, ki ni dovoljen, ali o uporabi določenih postopkov in sredstev predhodno ne obvesti vinarskega inšpektorja, kar je v nasprotju z določbami drugega odstavka 23. člena tega zakona;
13. če obogati, sladi ali popravlja kislino v moštu ali vinu brez predhodnega obvestila oziroma izven dovoljenega obsega, kar je v nasprotju z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 23. člena tega zakona;
14. če obogati grozdje ali mošt ali sladi vrhunsko vino ZGP v nasprotju z osmim odstavkom 23. člena tega zakona;
15. če za pridobivanje brezalkoholnega ali nizkoalkoholnega vina uporabi vino, ki ne izpolnjuje pogojev za promet, kar je v nasprotju z določbami tretjega odstavka 26. člena tega zakona;
16. če pridelovalec da v promet poskusno vino brez predhodnega dovoljenja, kakor ga določa prvi odstavek 27. člena tega zakona;
17. če ne označi poskusnega vina v prometu kot poskusno vino, kakor to določa četrti odstavek 27. člena tega zakona;
18. če meša grozdje, mošt, vino in druge proizvode v nasprotju z 28. členom tega zakona;
19. če prodajalec enološkega sredstva prodaja sredstvo, ki ne vsebuje izključno dovoljenih aktivnih snovi, ali če prodajalec neoriginalno pakiranega enološkega sredstva ni ustrezno usposobljen oziroma če prodajalec enološkega sredstva pred prodajo ne opremi sredstva z ustreznimi navodili, kar je v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 29. člena tega zakona;
20. če da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki za to niso primerni ali niso istovetni z listinami, ki ga spremljajo, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 30. člena tega zakona;
21. če da v promet mošt, vino in druge proizvode, za katere se zahteva obvezna ocenitev pred oddajo v promet, a niso ocenjeni, kar je v nasprotju s prvim, drugim tretjim in četrtim odstavkom 31. člena tega zakona;
22. če opremi ali da v promet mošt, vino in druge proizvode z označbami, ki niso predpisane, ali z označbami in embalažo, ki so v nasprotju s 36. členom tega zakona;
23. če označi geografsko poreklo v nasprotju z določbami 40. člena tega zakona in če z označevanjem kakor koli zavaja potrošnika v zmoto, kakor to določa 41. člen tega zakona;
24. če da v promet mošt, vino in druge proizvode, ki ne bi smeli biti v prometu, kakor je določeno prvem odstavku 43. člena tega zakona;
25. če ne označi posode ali ne javi vinarskemu inšpektorju posesti mošta, vina ali drugih proizvodov iz 43. člena, kakor to določa drugi odstavek 43. člena tega zakona;
26. če ne predela ali ne odstrani neškodljivo mošta, vina in drugih proizvodov, na način, kakršen je določen v četrtem odstavku 43. člena tega zakona;
27. če da v promet vino, ki ni originalno polnjeno, v nasprotju z določbami 44. člena tega zakona;
28. če z grozdjem, moštom, vinom in drugimi proizvodi ne ravna tako, kakor je določeno v prvem odstavku 45. člena;
29. če grozdje, mošt, vino in druge proizvode v prometu ne spremljajo predpisane listine, kakor to določa drugi odstavek 45. člena;
30. če ne vodi kletarske evidence, kakor to določa 46. člen tega zakona;
31. če prideluje kakovostno vino pdpo zunaj vinorodnega okoliša v nasprotju z določbami 47. člena tega zakona.
(2) Z globo od 40.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 250.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje veliki pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
(4) Z globo od 300.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki opravlja dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(5) Z globo od 40.000 tolarjev do 400.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba srednje velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(6) Z globo od 200.000 tolarjev do 280.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
(7) Z globo od 100.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(8) Z globo od 35.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je pravna oseba, odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.

(1) Z globo od 200.000 tolarjev do 12.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje veliki pridelovalec, ki opravlja svojo dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1. če uporabi tradicionalni izraz ali dodatni tradicionalni izraz v nasprotju s 6. členom tega zakona;
2. če uporabi geografsko označbo pridelovalnih območij, ki niso navedena na seznamu geografskih označb iz šestega odstavka 8. člena tega zakona;
3. če pridela grozdje, namenjeno pridelavi vina, iz razreda kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO, deželnega mošta PGO ter drugih proizvodov na legah, ki niso absolutne lege, kar je v nasprotju z določbami drugega odstavka 19. člena tega zakona;
4. če mošt, vino in drugi proizvodi ne vsebujejo predpisane vsebnosti snovi, kar je v nasprotju z določbami prvega odstavka 24. člena tega zakona;
5. če uporabi geografske označbe v nasprotju z 39. členom tega zakona.
(2) Z globo od 35.000 tolarjev do 400.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 200.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje veliki pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
(4) Z globo od 150.000 tolarjev do 7.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki opravlja dejavnost kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(5) Z globo od 30.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba srednje velikega pridelovalca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(6) Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje srednje velik pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.
(7) Z globo od 80.000 tolarjev do 2.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
(8) Z globo od 25.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je pravna oseba, odgovorna oseba manjšega pridelovalca, ki je samostojni podjetnik posameznik, ali manjši pridelovalec, ki prideluje grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba.

(1) Šteje se, da Elaborat o rajonizaciji in trsnem izboru, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije v skladu z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97), izpolnjuje zahteve iz 9. in 10. člena tega zakona in se uporablja do priprave novega elaborata.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 10. člena tega zakona lahko tiste sorte vinske trte Vitis vinifera, ki so posajene in niso v trsnem izboru, ostanejo posajene, vendar ne več kakor sedem let od uveljavitve tega zakona. Vino, pridelano iz takega grozdja, se lahko označi le kot namizno vino, ki ni deželno vino PGO.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 19. člena tega zakona se grozdje, namenjeno pridelavi vina iz razreda kakovostnih vin pdpo in deželnih vin PGO, lahko prideluje tudi zunaj absolutnih vinogradniških površin, vendar le tistih, ki so bile zasajene z vinsko trto pred uveljavitvijo Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97), in sicer do zaključka rodnosti teh nasadov.

(1) Pridelovalci, ki so ob uveljavitvi tega zakona vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina v skladu z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01), se štejejo za vpisane v register po tem zakonu.
(2) Postopki za vpis v register, ki ob uveljavitvi tega zakona tečejo po Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01), se nadaljujejo po tem zakonu.
(3) V času do začetka vodenja podatkov iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 15. člena tega zakona v evidenci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se ti podatki vodijo v registru.

Pokuševalci za organoleptično oceno vina in mošta, ki so imenovani na podlagi Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01), se štejejo za pokuševalce iz tega zakona.

(1) Do imenovanja pooblaščenih organizacij opravljajo naloge iz tretje do pete alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona dosedanji izvajalci: KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor; KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica, in KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto.
(2) Do imenovanja pooblaščenih organizacij opravljajo naloge iz desete alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona dosedanji izvajalci: KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor; KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica; KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto; Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, in Andreja Brglez, s. p. – Analiza, Grajska ulica 1, 2250 Ptuj.
(3) Do imenovanja pooblaščene organizacije opravlja nalogo iz enajste alineje drugega odstavka 48. člena tega zakona dosedanji izvajalec Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana.

(1) Do imenovanja vinarskih inšpektorjev opravljajo njihove naloge po tem zakonu kmetijski inšpektorji.
(2) Šteje se, da kmetijski inšpektorji izpolnjujejo pogoje za vinarskega inšpektorja, če so najmanj leto dni pred uveljavitvijo tega zakona opravljali nadzor v skladu z Zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01), in zanje se določba druge alineje prvega odstavka 51. člena tega zakona ne uporablja.

Minister izda predpise na podlagi tega zakona najpozneje v treh letih po njegovi uveljavitvi.

Do uveljavitve izvršilnih predpisov iz tega zakona še naprej veljajo naslednji predpisi:
– Pravilnik o načinu vodenja kletarske evidence in spremnih dokumentih za prevoz vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 51/04),
– Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu (Uradni list RS, št. 43/04, 127/04 in 112/05),
– Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04 in 113/05),
– Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte (Uradni list RS, št. 69/03, 31/04 in 117/04),
– Pravilnik o seznamu oznak geografskega porekla za vina in druge proizvode iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 68/02 in 42/03),
– Pravilnik o imenovanju pokuševalcev in pooblaščene organizacije za preizkušanje pokuševalcev in organoleptičnih sposobnosti kmetijskih inšpektorjev (Uradni list RS, št. 69/01 in 87/01 – popr.),
– Navodilo o fizikalno-kemijskih analizah grozdnega mošta in vina (Uradni list RS, št. 43/01),
– Pravilnik o označevanju vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter o njihovi embalaži (Uradni list RS, št. 40/01, 52/03 in 44/05),
– Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – teran (Uradni list RS, št. 43/00),
– Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00 in 99/01),
– Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček (Uradni list RS, št. 3/00, 96/01 – odločba US, in 66/04),
– Pravilnik o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve (Uradni list RS, št. 68/99, 79/00 in 69/01),
– Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99, 79/00 in 5/04),
– Pravilnik o načinu jemanja vzorcev vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter vzorcev enoloških sredstev za analize in o postopku z odvzetimi predmeti (Uradni list SRS, št. 94/05),
– Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z neustekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 18/77, 1/81, in Uradni list RS, št. 70/97 – ZVDP),
– Pravilnik o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77, 24/77 – popr., 10/78 in Uradni list RS, št. 70/97-ZVDP, 3/00 in 40/01).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.