Na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o mineralnih gnojilih (Uradni list RS, št. 29/06) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o kakovosti mineralnih gnojil
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa pogoje glede minimalne kakovosti mineralnih gnojil, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev iz Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L št. 304 z dne 21. 11. 2003, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2003/2003/ES) in so v prometu na ozemlju Republike Slovenije, glede deklariranja hranil, minimalne vsebnosti makrohranil in mikrohranil, največje vsebnosti težkih kovin, označevanja mineralnih gnojil, ki vsebujejo makrohranila, sekundarna hranila in mikrohranila ter odstopanja od deklarirane vsebnosti hranil.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. primarna hranila oziroma makrohranila so glavna hranila, in sicer dušik, fosfor in kalij;
2. sekundarna hranila so druga hranila, ki niso primarna (npr. magnezij, natrij, žveplo in kalcij);
3. mikrohranila so kemijski elementi, ki jih rastline potrebujejo za rast in razvoj v sledovih (npr. bor, baker, železo, cink, kobalt, molibden in mangan) v količinah, ki so majhne v primerjavi s količinami primarnih in sekundarnih hranil;
4. dovoljeno odstopanje je dovoljen odklon izmerjene vrednosti hranila od njegove deklarirane vrednosti in je namenjeno določanju sprejemljivih odklonov pri proizvodnji in analizi mineralnih gnojil;
5. kompleksirana mikrohranila so kombinacije, v katerih je kovina navzoča v obliki kelatnega produkta ali kompleksiranega produkta;
6. enojno oziroma enostavno gnojilo je gnojilo, ki vsebuje le eno primarno hranilo;
7. sestavljeno oziroma kompleksno gnojilo je gnojilo, ki vsebuje najmanj dve primarni hranili z navedeno vsebnostjo in se pridobiva kemijsko ali z mešanjem ali s kombinacijo obeh;
8. mešano gnojilo je gnojilo, ki se pridobiva s suhim mešanjem več gnojil, brez kemijske reakcije;
9. gnojilo z mikrohranili je gnojilo, ki vsebuje eno ali več mikrohranil;
10. listno oziroma foliarno gnojilo je gnojilo, primerno za uporabo preko listne površine pridelka;
11. tekoče gnojilo je gnojilo v obliki supenzije ali raztopine;
12. deklaracija je navedba vsebnosti hranil, vključno z njihovimi oblikami in topnostjo;
13. organsko mineralno gnojilo je gnojilo, ki poleg mineralnih gnojil vsebuje tudi organsko snov živalskega ali rastlinskega izvora, pridobljeno z ekstrakcijo ali s fizikalnimi oziroma kemijskimi industrijskimi postopki.
3. člen
(deklariranje hranil)
(1) Vsebnost hranil se v mineralnih gnojilih deklarira z naslednjimi kemijskimi simboli za elemente oziroma s kemijskimi formulami za spojine:
– dušik: N,
– fosfat: P(2)O(5),
– kalijev oksid: K(2)O,
– kalcij: Ca,
– kalcijev oksid: CaO,
– kalcijev karbonat: CaCO(3),
– magnezij: Mg,
– magnezijev oksid: MgO,
– magnezijev karbonat: MgCO(3),
– natrij: Na,
– natrijev oksid: Na(2)O,
– žveplo: S,
– žveplov trioksid: SO(3),
– bor: B,
– železo: Fe,
– kobalt: Co,
– baker: Cu,
– mangan: Mn,
– molibden: Mo,
– cink: Zn.
(2) Če se izrazi vsebnost hranil s kemijskimi elementi namesto s kemijskimi spojinami, se preračun na kemijski element izvede s pomočjo naslednjih računskih faktorjev:
– fosforjev pentoksid (P(2)O(5)) x 0,436 = fosfor (P),
– kalijev oksid (K(2)O) x 0,83 = kalij (K),
– kalcijev oksid (CaO) x 0,715 = kalcij (Ca),
– kalcijev karbonat (CaCO(3)) x 0,4 = kalcij (Ca),
– magnezijev oksid (MgO) x 0,6 = magnezij (Mg),
– magnezijev karbonat (MgCO(3)) x 0,288 = magnezij (Mg),
– natrijev oksid (Na(2)O) x 0,742 = natrij (Na),
– žveplov trioksid (SO(3)) x 0,400 = žveplo (S).
4. člen
(vsebnosti makrohranil v enostavnih gnojilih)
(1) V dušikovih gnojilih mora najmanjša vsebnost dušika dosegati najmanj 10% N.
(2) V dušikovih gnojilih vsebnost celotnega dušika ne sme presegati 46%.
(3) Če vsebnost izobutiliden di-uree, krotoniliden di-uree, oksamida ali formaldehid uree presega tretjino vsebnosti celotnega dušika v dušikovih gnojilih, je treba na oznaki namestiti opozorilo »vsebuje dušik z dolgoročnim delovanjem«.
(4) V fosfatnih gnojilih mora najmanjša vsebnost fosfata znašati najmanj 10% P(2)O(5).
(5) V kalijevih gnojilih mora najmanjša vsebnost kalija znašati najmanj 10% K(2)O.
5. člen
(minimalne vsebnosti makrohranil v sestavljenih gnojilih)
(1) V sestavljenih gnojilih morata najmanj dve hranili vsebovati najmanj:
– 3% N,
– 5% P(2)O(5),
– 5% K(2)O.
(2) Skupni seštevek hranil v sestavljenih gnojilih mora dosegati najmanj 15%.
(3) V gnojilih za vrtičkarstvo morata najmanj dve hranili vsebovati najmanj:
– 1% N,
– 1% P(2)O(5),
– 1% K(2)O.
6. člen
(minimalne vsebnosti mikrohranil)
(1) Vsebnost mikrohranil v trdnih ali tekočih mešanicah mikrohranil mora biti najmanj:
+------------------+-----------------------+-------------------------+
| | Mineralno gnojilo | Mineralno gnojilo |
| | v izključno mineralni | v kelatirani ali |
| | obliki (%) | kompleksirani obliki (%)|
+------------------+-----------------------+-------------------------+
|Bor (B) | 0,2 | 0,2 |
+------------------+-----------------------+-------------------------+
|Kobalt (Co) | 0,02 | 0,02 |
+------------------+-----------------------+-------------------------+
|Baker (Cu) | 0,5 | 0,1 |
+------------------+-----------------------+-------------------------+
|Železo (Fe) | 2,0 | 0,3 |
+------------------+-----------------------+-------------------------+
|Mangan (Mn) | 0,5 | 0,1 |
+------------------+-----------------------+-------------------------+
|Molibden (Mo) | 0,02 | – |
+------------------+-----------------------+-------------------------+
|Cink (Zn) | 0,5 | 0,1 |
+------------------+-----------------------+-------------------------+
(2) Najmanjša skupna vsebnost mikrohranil iz prejšnjega odstavka v trdni mešanici je 5% teže gnojila.
(3) Najmanjša skupna vsebnost mikrohranil iz prvega odstavka tega člena v tekoči mešanici je 2% teže gnojila.
(4) Vsebnost mikrohranil v mineralnih gnojilih za gnojenje preko tal, ki poleg makrohranil oziroma sekundarnih hranil vsebujejo tudi mikrohranila, mora biti najmanj:
+-----------------+-------------+--------------+
| |Poljščine ali|Vrtnarstvo (%)|
| | travinje (%)| |
+-----------------+-------------+--------------+
|Bor (B) | 0,01 | 0,01 |
+-----------------+-------------+--------------+
|Kobalt (Co) | 0,002 | – |
+-----------------+-------------+--------------+
|Baker (Cu) | 0,01 | 0,002 |
+-----------------+-------------+--------------+
|Železo (Fe) | 0,5 | 0,02 |
+-----------------+-------------+--------------+
|Mangan (Mn) | 0,1 | 0,01 |
+-----------------+-------------+--------------+
|Molibden (Mo) | 0,001 | 0,001 |
+-----------------+-------------+--------------+
|Cink (Zn) | 0,01 | 0,002 |
+-----------------+-------------+--------------+
(5) Vsebnost mikrohranil v mineralnih gnojilih za gnojenje preko listov (foliarno gnojenje), ki poleg makrohranil oziroma sekundarnih hranil vsebujejo tudi mikrohranila, mora biti najmanj:
+-------------+-----+
| | % |
+-------------+-----+
|Bor (B) | 0,01|
+-------------+-----+
|Kobalt (Co) |0,002|
+-------------+-----+
|Baker (Cu) |0,002|
+-------------+-----+
|Železo (Fe) | 0,02|
+-------------+-----+
|Mangan (Mn) | 0,01|
+-------------+-----+
|Molibden (Mo)|0,001|
+-------------+-----+
|Cink (Zn) |0,002|
+-------------+-----+
(6) Za mikrohranila se lahko uporabljajo naslednji kelatni in kompleksirajoči reagenti:
a) kelatni reagenti: natrijeve, kalijeve in amonijeve kisline ali soli:
– etilen diamin tetraetanojske kisline: EDTA C(10)H(16)O(8)N(2),
– dietilen triamin pentaetanojske kisline: DPTA C(14)H(23)O(10)N(3),
– etilen diamin-di (o-hidroksifenil etanojske) kisline: EDDHA C(18)H(20)O(6)N(2),
– hidroksi-2 etilen diamin trietanojske kisline: HEEDTA C(10)H(18)O(7)N(2),
– etildiamin-di (o-hidroksi p-metil fenil) etanojske kisline: EDDHMA C(20)H(24)O(6)N(2),
– etilen diamin di (5-karboksi-2-hidroksifenil) etanojske kisline: EDDCHA C(20)H(20)O(10)N(2),
– trimetilendiamin-N, N-do-(o-hidroksibenzil)-N, N-diocetna kislina: TMHBED C(21)H(26)O(6)N(2) ali njene natrijeve, kalijeve ali amonijeve soli,
– natrijeva sol iz etilendiamina di-(2-hidroksi 5-sulfofenilocetne) kisline in kondenzacijskih produktov: EDDHSA C(18)H(20)O(12)N(2)S(2) + n*(C(12)H(14)O(8)N(2)S);
b) kompleksirajoči reagenti:
– organofosfonska kislina (1-hidroksietan-1, 1-difosfonska kislina): HEDPA C(2)H(8)O(7)P(2).
7. člen
(organsko mineralna gnojila)
(1) V organsko mineralnih gnojilih mora vsebnost organske snovi v suhi snovi znašati najmanj 10%.
(2) Vsebnost makrohranil mora znašati najmanj:
– 1% N,
– 1% P(2)O(5),
– 1% K(2)O.
8. člen
(mejna vsebnost težkih kovin)
Mejna vsebnost težkih kovin znaša:
+--------+-------------------------------+-----------------------------------+
| Težka | Mejna vrednost v mineralnih | Mejna vrednost v mg/kg v |
| kovina | gnojilih z več kot 5% P(2)O(5)| mineralnih gnojilih z manj kot 5% |
| | v mg/kg | P(2)O(5) v mg/kg |
+--------+-------------------------------+-----------------------------------+
| kadmij | 75 mg/kg P(2)O(5) | 3 |
+--------+-------------------------------+-----------------------------------+
| svinec | 100 | 100 |
+--------+-------------------------------+-----------------------------------+
9. člen
(označevanje mineralnih gnojil, ki vsebujejo makrohranila in sekundarna hranila)
(1) Na embalaži mineralnih gnojil, ki vsebujejo makrohranila in sekundarna hranila, morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki in na naslednji način:
a) tipska oznaka gnojila;
b) vrsta hranil, ki se navajajo z besedami in kemijskimi simboli (npr. dušik (N), fosfor (P), fosforjev pentoksid (P(2)O(5)), kalij (K), kalijev oksid (K2O), magnezij (Mg), magnezijev oksid (MgO), natrij (Na), natrijev oksid (Na(2)O), žveplo (S), žveplov trioksid (SO(3)), kalcij (Ca) in kalcijev oksid (CaO));
c) deklarirana vsebnost vsakega hranila, ki je navedena kot utežni odstotek v celih številih ali zaokrožen na eno decimalko, razen če je določeno, da se ta vsebnost izraža drugače;
d) kadar vsebuje gnojilo več elementov, se njihove vsebnosti navedejo v naslednjem vrstnem redu:
– N,
– P(2)O(5) oziroma P,
– K(2)O oziroma K,
– CaO oziroma Ca,
– MgO oziroma Mg,
– Na(2)O oziroma Na,
– SO(3) oziroma S;
e) neto ali bruto teža gnojila. Če je navedena bruto teža, je treba poleg nje navesti še težo embalaže;
f) ime mineralnega gnojila ali blagovna znamka oziroma trgovsko ime;
g) ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca mineralnega gnojila;
h) ime in naslov oziroma firma in sedež osebe, ki je odgovorna za dajanje gnojila v promet in ima sedež v Republiki Sloveniji.
(2) Vsebnost hranil v tekočih mineralnih gnojilih mora biti izražena v utežnih odstotkih, lahko se izraža tudi v prostorninskih odstotkih.
(3) Tekoča mineralna gnojila morajo biti opremljena z navodili, ki določajo zlasti temperaturo skladiščenja, preprečevanje nesreč med skladiščenjem in pravilno uporabo.
(4) Na deklaraciji ne smejo biti navedena hranila, katerih vsebnost je nižja, kot je to določeno v 4. in 5. členu tega pravilnika.
(5) Podatki iz tega člena so lahko na embalažo odtisnjeni ali z etiketo pritrjeni na embalažo.
10. člen
(označevanje mineralnih gnojil, ki vsebujejo mikrohranila)
(1) Na embalaži mineralnih gnojil, ki vsebujejo mikrohranila, morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki in na naslednji način:
a) oznaka vrste gnojila:
– če vsebuje mineralno gnojilo več kot eno mikrohranilo, se navede oznaka »mešanica mikrohranil«;
– če je v mineralnem gnojilu navzočih več mikrohranil, se naštejejo po abecednem vrstnem redu njihovih kemijskih simbolov (npr. B, Co, Cu, Fe, Mn, Mo, Zn);
b) vsebnost vsakega hranila kot utežni odstotek v skladu s 6. členom tega pravilnika;
c) če je mikrohranilo ali njegov del kemijsko povezan z organsko molekulo, imenu tega mikrohranila sledi ena od naslednjih označb:
– »kelatiran z...« (ime kelatnega reagenta ali njegova okrajšava iz šestega odstavka 6. člena tega pravilnika) ali
– »kompleksiran z...« (ime kompleksirajočega reagenta iz šestega odstavka 6. člena tega pravilnika);
d) neto ali bruto teža gnojila. Če je navedena bruto teža, je treba poleg nje navesti še težo embalaže;
e) ime mineralnega gnojila ali blagovna znamka oziroma trgovsko ime;
f) ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca mineralnega gnojila;
g) ime in naslov oziroma firma in sedež osebe, ki je odgovorna za dajanje gnojila v promet in ima sedež v Republiki Sloveniji.
(2) Na deklaraciji ne smejo biti navedena hranila, katerih vsebnost je nižja, kot je to določeno v 6. členu tega pravilnika.
(3) Če se navedejo odmerki in pogoji uporabe, prilagojeni tlem in rastnim pogojem, pri katerih se uporablja mineralno gnojilo, morajo biti ti podatki izpisani ločeno od navedb iz prvega odstavka tega člena.
(4) Podatki iz tega člena so lahko na embalažo odtisnjeni ali z etiketo pritrjeni na embalažo.
11. člen
(dovoljena odstopanja od deklariranih vsebnosti makrohranil)
Dovoljena odstopanja od deklariranih vsebnosti glede najmanjše in največje vsebnosti hranil so navedena v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
12. člen
(prepoved uporabe amonijevega karbonata)
Promet in uporaba amonijevega karbonata sta v Republiki Sloveniji prepovedana.
13. člen
(prehodna določba)
Mineralna gnojila, ki so do uveljavitve tega pravilnika označena v skladu z določbami Pravilnika o kakovosti mineralnih gnojil (Uradni list RS, št. 16/03), so lahko v prometu do porabe zalog oziroma prenehanja roka uporabnosti, vendar najpozneje do 21. decembra 2011.
14. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-135/2006
Ljubljana, dne 26. septembra 2006
EVA 2006-2311-0043
Marija Lukačič l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRILOGA
Dovoljena odstopanja
Dovoljenja odstopanja, navedena v tej prilogi, so negativne vrednosti,
izražene v masnih odstotkih.
1. Dušikova gnojila
Za dušikova gnojila znaša dovoljeno odstopanje 1% (absolutna vrednost v
utežnem odstotku) navedene vsebnosti celotnega dušika. Če je v oznaki navedena
več kot ena oblika dušika, znaša dovoljeno odstopanje za vsebnost vsake oblike
dušika 1/10 vsebnosti oblike dušika.
Dovoljenega odstopanja, ki je določeno za celotni dušik, ni dovoljeno
preseči.
2. Fosfatna gnojila
Za fosfatna gnojila znaša dovoljeno odstopanje 1,5% (absolutna vrednost v
utežnem odstotku) navedene vsebnosti fosfata. Če je v oznaki navedena več kot
ena topnost fosfata, znaša dovoljeno odstopanje za vsebnost vsake topnosti
fosfata 1/10 navedene celotne vsebnosti topnosti fosfata. Odstopanja, ki je
določeno za P(2)O(5), ni dovoljeno preseči. Za druga dodana hranila znaša
dovoljeno odstopanje 1/5 navedene vsebnosti hranil.
3. Kalijeva gnojila
Za kalijeva gnojila znaša dovoljeno odstopanje 1,5% (absolutna vrednost v
utežnem odstotku) navedene vsebnosti kalija. Za druga dodana hranila znaša
dovoljeno odstopanje 1/5 navedene celotne vsebnosti hranil, za magnezijev
oksid pa ne več kot 0,9 absolutnih utežnih odstotkov.
4. Sestavljena gnojila
Za sestavljena gnojila znaša dovoljeno odstopanje pri posameznem hranilu
1,1% (dušik, fosfat, kalijev oksid). Skupni negativni odkloni od deklarirane
vrednosti (% N +% P(2)O(5) +% K(2)O) znašajo pri dvojnih sestavljenih gnojilih
1,5%, pri trojnih sestavljenih gnojilih pa 1,9%.
5. Mineralna apnena in magnezijeva gnojila
Za mineralna apnena in magnezijeva gnojila znaša dovoljeno odstopanje 1/20
navedene vsebnosti hranil, vendar ne več kot 3,0% CaO oziroma CaCO(3) in 1,0%
MgO oziroma MgCO(3) v absolutnih utežnih odstotkih. Pri navedbi v obliki
karbonata se dovoljeno odstopanje nanaša na izračunano obliko oksida.
6. Gnojila z mikrohranili
Za gnojila z mikrohranili znaša dovoljeno odstopanje največ:
– 0,4 utežnega odstotka, kadar vsebnost mikrohranil presega 2% (izraženo
kot utežni odstotek gnojila), ali
– eno petino, kadar vsebnost mikrohranil ne presega 2% (izraženo kot
utežni odstotek gnojila).
7. Gnojila s sekundarnimi hranili
Glede na navedeno vsebnost kalcija, magnezija, natrija in žvepla so
dovoljena odstopanja četrtina navedene vsebnosti teh elementov do največ 0,9%,
izraženo absolutno za CaO, MgO, Na(2)O in SO(3), to je 0,64 za Ca, 0,55 za Mg,
0,67 za Na in 0,36 za S.
8. Organsko-mineralna gnojila
Za posamezno hranilo znaša dovoljeno odstopanje 1/5 navedene vsebnosti
hranila, vendar ne več kot je razvidno iz spodnje tabele:
+-------------------------------------------------+--------------------------+
| | absolutne vrednosti v |
| | utežnih odstotkih |
+-------------------------------------------------+--------------------------+
|dušik | 1,2 N |
+-------------------------------------------------+--------------------------+
|fosfat | 2,0 P(2)O(5) |
+-------------------------------------------------+--------------------------+
|kalijev oksid | 1,2 K(2)O |
+-------------------------------------------------+--------------------------+
|kalcijev oksid | 3,0 CaO |
+-------------------------------------------------+--------------------------+
|magnezijev oksid | 1,0 MgO |
+-------------------------------------------------+--------------------------+
|največja dovoljena negativna odstopanja od | 3,0 N, P(2)O(5) in K(2)O |
|navedene vsebnosti za N, P(2)O(5) in K(2)O | skupaj |
|skupaj | |
+-------------------------------------------------+--------------------------+
