Številka: U-I-25/06-7
Datum: 28. 9. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji dne 28. septembra 2006

Odlok o komunalnih taksah v Občini Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 55/99 in 4/2000) se, kolikor predpisuje komunalno takso za storitve na mejnem prehodu, razveljavi.

1. Vlada izpodbija Odlok o komunalnih taksah (v nadaljevanju Odlok), kolikor predpisuje komunalno takso za storitve na mejnih prehodih. Navaja, da je na podlagi 64. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 ur. p. b. – ZDU-1) pozvala Občino Gornja Radgona, naj izpodbijani del Odloka v roku 60 dni razveljavi, ker naj bi bil v neskladju z Zakonom o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in nasl. – v nadaljevanju ZKT) ter z določbami 2., 147. in 153. člena Ustave. Vlada navaja, da Občina ni sledila njenemu pozivu. Meni, da je izpodbijani del Odloka sprejet na podlagi 4. člena ZKT, ki naj bi taksativno našteval taksne predmete oziroma storitve, od katerih se lahko predpiše komunalna taksa. Ker naj storitev na mejnih prehodih med navedenimi taksnimi storitvami ne bi bilo predvidenih, meni, da je izpodbijani del Odloka v neskladju s 4. členom ZKT. Zato naj bi bil ta del Odloka v neskladju tudi s 153. členom Ustave. Navaja, da sploh ni jasno, od katerih storitev na mejnih prehodih naj bi Odlok predpisoval sporno takso, zato naj bi bil izpodbijani del Odloka v neskladju z 2. členom Ustave. Lokalne skupnosti lahko po 147. členu Ustave predpisujejo davke in druge dajatve le ob pogojih, ki jih določata Ustava in zakon, zato naj bi bil izpodbijani del Odloka v neskladju z navedeno določbo Ustave.
2. Občina na navedbe Vlade ni odgovorila.

3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-25/06 z dne 16. 2. 2006 (Uradni list RS, št. 23/06) do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb Odloka.
4. Odlok v 2. členu določa, da se z njim predpisuje komunalna taksa med drugim tudi za storitve na mejnih prehodih. Taksnemu zavezancu na podlagi 3. člena Odloka zaračunava in pobira takso špediterska organizacija, ki opravlja svojo dejavnost na mejnem prehodu, ko izvaja druge storitve zanj.
5. Ustava v 147. členu določa, da lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata Ustava in zakon. Možnost občinskega predpisovanja komunalnih taks omogoča ZKT. Občine pri predpisovanju komunalnih taks ne smejo prekoračiti pogojev, ki jih ZKT postavlja za njihovo predpisovanje. Zakon v 2. členu določa, da se komunalne takse plačujejo za uporabo predmetov in storitev, ki jih v tarifi komunalnih taks določi občinski svet. Pri tem ZKT občinsko predpisovanje komunalnih taks omejuje v dveh smereh. Najprej na splošno določa, da se komunalne takse ne morejo odmerjati po vrednosti predmeta, po dejanskem prometu ali po dejanskem dohodku (3. člen ZKT). Zatem ZKT v 4. členu taksativno našteva predmete oziroma storitve, za katere občine lahko predpišejo komunalne takse. Gre za glasbene avtomate v javnih lokalih (prva alineja), uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori (druga alineja), igralna sredstva v javnih lokalih (tretja alineja), reklamne napise, objave in razglase, označene na javnih mestih (peta alineja), sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvočevalnih postajah (šesta alineja), vitrine za razstavljanje blaga zunaj poslovne stavbe (sedma alineja), uporabo prostora za parkiranje avtomobilov, ki ga določi občina in zanj organizira čuvanje vozil (osma alineja), uporabo javnega prostora za parkiranje, šotorjenje in druge začasne namene (deveta alineja) ter uporabo trgov in drugih prostorov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav itn. (deseta alineja 4. člena ZKT).
6. Navedeno pomeni, da ZKT v 4. členu ne predvideva, da smejo občine predpisovati komunalne takse za storitve na mejnih prehodih. Izpodbijani del Odloka torej obdavčuje povsem druge taksne storitve, kot jih predvideva 4. člen ZKT, in s tem presega okvir in pogoje, ki jih za predpisovanje komunalnih taks določa citirana določba Zakona (podobno Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-269/97 z dne 9. 4. 1998, Uradni list RS, št. 33/98 in OdlUS VII, 64). Izpodbijani del Odloka je zato v neskladju s 4. členom ZKT. Torej je ta del Odloka v neskladju tudi s 147. členom Ustave. Ustavno sodišče ga je zato razveljavilo. Ustavno sodišče ta del Odloka ni odpravilo, temveč ga je razveljavilo, ker je tako predlagala Vlada. Ker je Ustavno sodišče izpodbijani del Odloka razveljavilo že iz navedenih razlogov, ni ocenilo še očitka Vlade o njegovi neusklajenosti z določbama 2. in 153. člena Ustave.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.