Številka: P-29/06-3
Datum: 5. 10. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Državne volilne komisije, na seji dne 5. oktobra 2006

Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti med Upravnim sodiščem in Državno volilno komisijo se zavrže.

1. Občinska volilna komisija Mestne občine Velenje (v nadaljevanju OVK) je dne 28. 9. 2006 potrdila listo kandidatov Republikanci Slovenije za volitve v volilni enoti št. 1 – Mestne občine Velenje za člane občinskega sveta. Dne 29. 9. 2006 je OVK z novo odločbo navedeno odločbo na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju ZLV) razveljavila in odločila, da se lista kandidatov zavrne v celoti. Zoper odločitev OVK so kandidata in predstavnik liste vložili pritožbo na Upravno sodišče.
2. Upravno sodišče je s sodbo št. U 238/2006 z dne 1. 10. 2006 pritožbi ugodilo in odločbo OVK z dne 29. 9. 2006 odpravilo. Hkrati je odločilo, da se zadeva pošlje Državni volilni komisiji (v nadaljevanju DVK) kot pristojnemu organu za odločanje. Upravno sodišče ni presojalo pritožbenih navedb, temveč je ugotovilo, da je odločitev OVK z dne 29. 9. 2006 nepravilna iz drugih razlogov. Menilo je, da se pri varstvu volilne pravice v postopku pred volilnimi organi smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP), tudi drugi odstavek 274. člena ZUP, ki ureja izredno pravno sredstvo razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Vendar naj o tem pravnem sredstvu ne bi smela odločati OVK, temveč DVK, ki naj bi bila za to pristojna na podlagi 104. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. – v nadaljevanju ZVDZ), ki naj bi se tudi pri lokalnih volitvah uporabljal smiselno glede vprašanj, ki jih ZLV ne ureja.
3. DVK je na seji dne 3. 10. 2006 ugotovila, da pri lokalnih volitvah v postopku varstva volilne pravice ni pristojni organ za odločanje po nadzorstveni pravici po določbah 104. člena ZVDZ zoper odločitve občinskih volilnih komisij. Menila je, da po 40. členu ZLV daje občinskim volilnim komisijam strokovna navodila, ni pa pritožbeni organ zoper njihove odločitve. Opozorila je, da je varstvo volilne pravice pri lokalnih volitvah urejeno v 13. delu ZLV. Zato je sklenila zahtevati, naj Ustavno sodišče odloči o sporu glede pristojnosti med njo in Upravnim sodiščem.

4. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-304/98 z dne 19. 11. 1998 (OdlUS VII, 240) poudarilo, da so volitve proces, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju in da je zato vsa opravila treba opraviti v zakonsko točno določenih kratkih rokih. Zato tako ZVDZ kot ZLV (slednji v členih od 96 do 108) izčrpno urejata varstvo volilne pravice v volilnem postopku in s tem tudi v postopku kandidiranja kot eni od faz volilnega postopka (96. in 97. člen ZLV). Zato v postopku varstva volilne pravice ni mogoče smiselno uporabljati določb ZUP, ki urejajo druga pravna sredstva, torej tudi izrednega pravnega sredstva za razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici ne. Ker sodba Upravnega sodišča ni predmet presoje v tej zadevi, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali bi lahko občinska volilna komisija v roku, ki ga ima na voljo za preizkus kandidatnih list oziroma kandidatur, na podlagi 41. člena ZLV zaradi zagotovitve zakonitosti spremenila svojo že sprejeto odločitev.
5. Pritrditi je treba stališču DVK, da ta pri lokalnih volitvah nima vloge pritožbenega oziroma nadzornega organa nad delom občinskih volilnih komisij. To je razvidno iz 40. in 41. člena ZLV, ki določata pristojnosti DVK in občinskih volilnih komisij pri lokalnih volitvah. Iz navedenih določb izhaja, da ZLV med naloge DVK ne uvršča naloge nadzora nad delom občinskih volilnih komisij. Nasprotno pa je to v 2. točki prvega odstavka 37. člena ZVDZ izrecno določeno glede nadzora DVK nad delom volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij pri volitvah v Državni zbor. DVK je pri teh volitvah centralni državni volilni organ z nalogo usklajevanja in nadzorovanja dela vseh drugih volilnih komisij, ki so prav tako državni organi. Občinske volilne komisije pa to niso, temveč so samostojni organi lokalnih skupnosti (45.a člen ZLV). Zato določbe 104. člena ZVDZ ni mogoče smiselno uporabljati v postopkih lokalnih volitev.
6. Iz sodbe Upravnega sodišča je razvidno, da je bilo pritožbi ugodeno in odločba OVK, za katero je Upravno sodišče štelo, da je bila izdana v postopku odločanja po nadzorstveni pravici, odpravljena. S tem je Upravno sodišče odločilo o pritožbi. Za tem pa je zadevo odstopilo DVK. Torej je bila DVK odstopljena odločba OVK z dne 28. 9. 2006, po kateri se kandidatna lista potrdi, ker je Upravno sodišče očitno menilo, da bo DVK po uradni dolžnosti preizkusila navedeno odločbo kot organ, ki naj bi bil pristojen odločati o zakonitosti odločbe po nadzorstveni pravici.
7. Ker v postopku varstva volilne pravice ni mogoče smiselno dopustiti drugih pravnih sredstev, razen tistih, ki jih zakon izrecno in posebej ureja, ZLV pa ne dopušča, da bi DVK lahko opravljala nadzor nad odločanjem občinskih volilnih komisij, DVK o tem, kar ji je naložilo Upravno sodišče, ne more odločati. Posledično je treba ugotoviti, da spor glede pristojnosti sploh ne obstaja. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče odloča o sporu glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi. Zadeva, o kateri je odločalo Upravno sodišče, je bila pritožba zoper odločitev OVK. O pritožbi je Upravno sodišče odločilo in odločbo OVK z dne 29. 9. 2006 odpravilo, zaradi česar je veljavna odločba OVK z dne 28. 9. 2006. Zoper sodbo Upravnega sodišča niso dovoljena pravna sredstva, niti ustavna pritožba ne, saj pritožniki zanjo ne bi imeli pravnega interesa glede na to, da je odločitev OVK z dne 28. 9. 2006 za pritožnike ugodna. Zato po ugotovitvi, da DVK ni pristojna nadzorovati dela občinskih volilnih komisij, ne obstaja niti spor glede pristojnosti niti spor, o katerem bi moralo Upravno sodišče še odločiti.
8. Ker glede na navedeno v obravnavani zadevi ne gre za spor glede pristojnosti, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.