Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter 31. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 66/06 in 92/06) je župan Občine Podčetrtek dne 5. 10. 2006 sprejel

Ta program priprave določa namen, cilje ter vsebino strategije prostorskega razvoja Občine Podčetrtek (v nadaljevanju: SPRO), pristojne nosilce urejanja prostora, seznam potrebnih strokovnih podlag, način pridobitve strokovnih rešitev, način pridobitve geodetskih podlag, roke za pripravo prostorskega akta ter obveznosti o financiranju prostorskega akta.

Celotno obravnavano območje Občine Podčetrtek leži v nekdanji občini Šmarje pri Jelšah, ki je nekoč obsegala skoraj šestkrat večje območje oziroma celotno naravno geografsko enotno Šmarsko-Rogaškega podolja, doline Sotle s pritoki, Virštanjskih goric in Kozjanskega. S sprejetjem Zakona o lokalni samoupravi leta 1994 je najprej nastala občina Podčetrtek, s ponovno delitvijo občin leta 1998 pa se je še ta razdelila na dve samostojni občini: Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. Občina Podčetrtek še vedno spada v upravno enoto Šmarje pri Ješah. Sedanja občina meji na severnem delu na občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, na zahodu na občino Šentjur pri Celju, na jugu pa na občini Kozje in Bistrica ob Sotli. Na vzhodni strani meji Občina Podčetrtek s Hrvaško. Državna meja poteka po reki Sotli.
Sedež sedanje Občine Podčetrtek je v istoimenskem naselju Podčetrtek. Na območju občine, ki meri 60,56 km2, živi v 26 naseljih 3.338 prebivalcev (Statistični urad, 2005). Zračna razdalja med skrajno severno in južno točko občine je 15,7 km in med skrajno vzhodno in zahodno točko 8,8 km. V letu 2005 je bilo evidentiranih 1392 hišnih številk (Statistični urad RS, 2005). Občino sedaj sestavlja pet krajevnih skupnosti (Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli in Olimje) in šestindvajset naselij. Po velikosti ozemlja je največja KS Podčetrtek, najmanjša pa je KS Olimje. Najgosteje je naseljena KS Pristava pri Mestinju, najredkeje pa KS Polje ob Sotli.
Zelo pomembna je obmejna lega občine s sosednjo Republiko Hrvaško. Gre za pomembno vprašanje meddržavnega sodelovanja na različnih področjih, pri katerih lahko občina odigra pomembno vlogo. Na območju Občine Podčetrtek je mednarodni mejni prehod Imeno. Status maloobmejnih mejnih prehodov pa še ni dokončno določen. Dosežen je le meddržavni dogovor o prostem prehodu meje na področju Term Olimia, ki velja le za goste v času njihovega bivanja v kraju.

Gostota poselitve je 53 prebivalcev/km2, kar je pod slovenskim povprečjem (98 preb./km2). V Občini Podčetrtek se nahaja 26 naselij, ki so dokaj neenakomerno razporejena. Nekaj naselij je nastalo na ravnini (Podčetrtek, Sele, Vonarje, Imeno), veliko jih je nastalo na gričevnatem svetu (Olimje, Jerčin, Gostinca, Verače) in kot naselje na hribu (Sv. Ema). Območje občine ni ravninski svet, so le deli, kjer tečejo pritoki reke Sotle.
Največje število prebivalcev je v naselju Podčetrtek (532 prebivalcev), kar je 16,5%, drugo naselje je Imeno z 273 prebivalci, kar je 8,5% in na tretjem mestu je naselje Olimje s 250 prebivalci, kar je 7,8%.
Demografska slika se odraža tudi v poseljenosti prostora. Najpomembnejše naselje v občini je Podčetrtek, ki je hkrati občinsko središče. Sledijo mu Pristava pri Mestinju, Virštanj, Polje ob Sotli in Olimje, ki so sedeži krajevnih skupnosti. Poleg teh naselij sta pomembni naselji tudi Imeno in Sodna vas, ki opravljata funkcije vsakodnevne oskrbe. Ostala naselja imajo le eno ali dve dejavnosti, med katerimi prevladujeta avtobusna postaja in trgovina s prehrano. Skoraj polovica (44,4%) naselij v občini pa nima prav nobene dejavnosti.
Obstoj tako majhnega števila centralnih naselij je prav gotovo pogojen z reliefnimi (naravno geografskimi) in gospodarskimi razmerami. Na območju občine so značilna podeželska naselja. Glede na gričevnat svet in intenzivno kmetijsko gospodarstvo zasledimo tu razložena naselja, kjer se med posameznimi domovi razprostirajo kmetijske površine (Virštanj, Nezbiše, Olimje ...).
Gibanje števila prebivalstva v Občini Podčetrtek je neugodno, ker je negativen naravni prirastek. Tako je tudi povprečje v Sloveniji, ki že od leta 1997 beleži negativen naravni prirastek. Naravni prirastek je večji pri moških kot pri ženskah. Skupno naravni in selitveni prirastek kažeta pozitivno stanje in na večanje prebivalcev v občini, saj število novorojenih in priseljenih presega število umrlih in odseljenih. Prebivalstveni prirast v občini je leta 2004 znašal 13 oseb.
Na območju občine prevladujejo naslednji tipi naselij:
– strnjeno naselje s pretežno obcestno zasnovo; tudi kombinacija z gručo (Pristava pri Mestinju, Nezbiše, Podčetrtek, Olimje, Imeno, Sedlarjevo, Polje ob Sotli);
– zdraviliški del (Terme Olimia);
– razložena obcestna pozidava, ki jo sestavljajo pretežno kmetije (Lastnič);
– obcestna pozidava ob glavnih komunikacijah (Nezbiše, Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Golobinjek ob Sotli, Prelasko); gre za novešjo pozidavo, ki se kaže kot širitev strnjenih naselij ali kot intenzivna pozidava ob glavni cesti – preobrazba obstoječih razloženih naselij v gosto obcestno pozidavo;
– večje območje samostojnih kmetij (Olimje, Imenska Gorca, okolica Nezbiš);
– zidanice v kombinaciji s počitniškimi objekti – avtohtona struktura doživlja preobrazbo, pri čemer se še vedno ohranja značilna podoba kulturne krajine (Virštanj);
– slemenska pozidava v kombinaciji s samotnimi kmetijami na južnih pobočjih (Roginska Gorca, Cmereška Gorca, Verače);
– slemenska pozidava (Sv. Ema).

Poglavitna prometna žila v občini poteka iz celjske smeri po regionalni cesti Celje– Brežice: skozi Pristavo pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam. Ker občina meji na Republiko Hrvaško, je v občini cestni meddržavni mejni prehod. Ostale ceste, ki povezujejo naselja v in izven občine, so lokalnega značaja. Kljub dobro prepredeni cestni mreži je le ta v pretežni meri v slabem stanju, predvsem zaradi plazovitosti terena. Bolj ko se dvigujemo v gričevnat svet, pa postajajo ceste vse bolj ozke in makadamske. V lasti občine je 186 km lokalnih in javnih poti. V občini je samo eno organizirano parkirišče javnega značaja (v občinski lasti), in sicer v naselju Podčetrtek. Večja avtobusna postaja, ki povezuje vse dostopne kraje v občini, se nahaja v Podčetrtku. Od tod je tudi izhodišče rednih zvez s Celjem in enkrat dnevno pa pelje avtobus tudi proti Mariboru. Kljub temu je v občini še kar nekaj krajev (polovica), ki nimajo avtobusne postaje. Skozi občino poteka tudi železniški promet (enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno.

Na energetsko omrežje je priključenih 1.370 stanovanj, kar je 98% vseh stanovanj v občini. Na zahodnem delu občino prečka 380 kV enosistemski daljnovod, ki poteka iz jedrske elektrarne Krško. Občino prečka tudi magistralni plinovod, vendar je kljub temu delež stanovanj, priklopljenih na plin, majhen – le 0,6%.

V Občini Podčetrtek je evidentiranih 119 enot prostorsko relevantne kulturne dediščine. Status kulturnega spomenika lokalnega pomena ima 46 enot, zaenkrat nobena enota ni predlagana za spomenik državnega pomena. Med temi so evidentirane 4 enote naselbinske dediščine. Enoti trg Podčetrtek in vas Sedlarjevo pa imata status kulturnega spomenika in sta razglašeni z odlokom. Naselbini načeloma nista ogroženi, razen z morebitnimi novogradnjami, ki pa morajo spoštovati urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto trškega jedra.

Občina Podčetrtek se po reliefnih enotah in oblikah deli na tri dele: severni del predstavlja gričevje z udornico, ki jo je v preteklosti povzročila reka Sotla, osrednji del je hribovit z zaobljenimi vrhovi ter južni del, ki je prav tako gričevnat. Hribovit del v sredini občine je del, ki pripada predalpskim regijam, kjer je prisoten predalpski kras, vendar se na območju ni ustvarila kraška jama.
Hribovit del območja spada v območja z nadmorsko višino od 400–599 m, gričevnat pa od 200–399 m. Pokrajina je na prvi pogled razgibana, a vseeno zelo enotna. Sestavljajo jo večinoma prijazne, precej položne in zaobljene gorice, izoblikovane v usedlinah nekdanjega panonskega morja iz terciarja, nekatere mlajših geoloških dob. V goricah je dokaj veliko površin primernih za obdelovanje in naselitev. Med goricami je nešteto dolin, ki so gosto naseljene. Termalni vrelci v okolici Podčetrtka so zajeti v zdraviliške namene. Pojavljajo se sicer v širši coni, od Olimja do sotočja Sotle in Mestinjšice. Vsi vrelci so vezani na prelome in se pojavljajo ob stikališčih prelomov različnih smeri. Področja termalnih vrelcev sestoje iz triasnih, terciarnih in kvartarnih kamnin. Izviri se pojavljajo na območju, velikem približno 50 km2. Za njihov nastanek so pomembni terciarni sedimenti.
Znotraj Občine Podčetrtek se nahaja še južni del Vonarskega jezera, ki je trenutno prazno. Za omenjeno območje se bo izdelal državni lokacijski načrt.
Na območju občine je določenih 9 naravnih vrednot. Največ jih je državnega pomena. Na območju Občine Podčetrtek sta določeni dve območji Natura 2000, ki sta na ozemlju EU pomembni za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Z aktom o zavarovanju je skoraj polovica ozemlja Občine Podčetrtek zavarovana kot regijski park Kozjanski park.

Območja s posebnimi potenciali so predvsem Kozjanski park in območje zdravilišča Terme Olimia, območij s posebnimi problemi načeloma ni na območju občine. Med problemska območja uvrščamo le poplavna območja, ki otežujejo posamezne dejavnosti in širitev pozidave.
Ključni problemi in razvojne težnje so:
– Občina Podčetrtek leži ob meji z Republiko Hrvaško, kar je potrebno izkoristiti kot komparativno prednost tega območja,
– Terme Olimia v Podčetrtku spadajo v širše zdraviliško območje (terme v Rogaški Slatini, Čateške toplice itd.), kar je možno izkoristiti pri njihovem nadaljnjem razvoju; razmisliti je treba o vrsti in kakovosti ponudbe ter povezovanju z ostalimi možnostmi za razvoj turizma v občini,
– med večje probleme v občini spada nekontrolirana transformacija zidanic v počitniške objekte (zaradi naravne privlačnosti prostora in vse večjega opuščanja kmetij je ta pojav prej pravilo kot izjema), evidentna je tudi težnja po novogradnjah na številnih lokacijah,
– velik potencial za razvoj turizma predstavlja Vonarsko jezero, pri oblikovanju razvojnih prioritet pa je potrebno upoštevati že izdelane strokovne podlage TRC Vonarsko jezero, ki ga je izdelalo podjetje Hosting d.o.o.,
– posamezni objekti spreminjajo namembnost, naselja se prestrukturirajo in izgubljajo svojo identiteto, v poselitvenih vzorcih pa poteka preobrazba, zaradi katere spreminjajo obliko in s tem vlogo v prostoru; v tem okviru lahko tudi v prihodnosti pričakujemo večji pritisk na prostor in potrebe po zazidljivih parcelah,
– prostor infrastrukturno še ni zadovoljivo opremljen; infrastruktura pomeni tudi veliko finančno breme za občino; cestno omrežje je sicer gosto razpredeno, vendar razen regionalne ceste v slabem stanju; ustrezno razvita infrastruktura sodi med pomembne dejavnike razvoja – še posebej cestno omrežje, ki mora zagotavljati varen in hiter dostop do delovnih mest, oskrbnih, upravnih in drugih dejavnosti v posameznih naseljih občine,
– dejanske razmere v občini namreč kažejo, da so ustrezna delovna mesta, prometna dostopnost ter razvitost ostalih infrastrukturnih omrežij (predvsem socialne infrastrukture), tisti dejavniki, ki usmerjajo razvoj v dolino Sotle, ostala območja pa so v nevarnosti, da se pričnejo prazniti.
– regionalna cesta, ki vodi iz Krškega proti Rogaški Slatini, prestavlja glavno os celotne občine, na katero je vezana tako poselitev kot celotni razvoj; na posameznih odsekih regionalne ceste se pojavlja dokaj močan trend urbanizacije (širitev grajenih struktur ob komunikacijah),
– v občini prevladuje razpršena poselitev, kar je predvsem posledica izredno razgibanega reliefa,
– kljub omenjenemu pritisku po novogradnjah pa na drugi strani lahko zabeležimo močno propadanje posameznih kmetij in opuščanje zidanic v njihovi primarni vlogi,
– poseben trend je želja in potreba ljudi, da gradijo na svojem zemljišču; v mnogih primerih to še vedno izhaja iz socialnih in eksistenčnih problemov mladih družin, ki nimajo sredstev za nakup novega zemljišča ali že zgrajenega stanovanja,
– v preteklem obdobju je nastalo veliko novogradenj iz naslova gradnje nadomestnih objektov (še posebej po potresu leta 1974), pri čemer je bila osnovna zahteva, zapisana v izdanih odločbah, porušitev starih objektov; na ta način se je izgubilo mnogo stavbnega fonda, ki bi lahko z ustrezno obnovo služil za drugo hišo na kmetiji ali razvoj dopolnilnih dejavnosti,
– za potrebe lokalnega podjetništva niso zagotovljene ustrezne gospodarke (obrtne) cone lokalnega pomena oziroma območja mešane rabe (delo in bivanje).

Glavni razlog, zaradi katerega pristopa Občina Podčetrtek k izdelavi SPRO, je priprava novega prostorskega akta na podlagi novega ZUreP-1 in Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).
Tako ZUreP-1 z dnem 20. 7. 2007 razveljavlja vse občinske prostorske akte, sprejete v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja. Te bo Občina Podčetrtek med drugim nadomestila s SPRO, ki predstavlja temeljni strateški prostorski akt občine, s katerim bo na konceptualnem nivoju določila svoj prostorski razvoj. S sprejemom SPRO bo občina tako določila usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe tako, da bo zagotovila pogoje za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine. Občina Podčetrtek pristopa k sprejemanju SPRO z namenom, da pripravi celovit strateško usmerjen dokument z dolgoročnimi razvojnimi možnostmi.
Občina pristopa k pripravi SPRO tudi zaradi naslednjih razlogov:
– zaradi krepitve turistične dejavnosti na območju občine,
– zaradi novih medobčinskih odnosov predvsem po letu 1994,
– zaradi spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer,
– zaradi krize vrednostnega sistema pri urejanju prostora.
Občina Podčetrtek nadalje želi v prostorski razvoj vnesti nove vsebine ter povečati prostorske možnosti za razvoj turizma, ter z novimi prostorskimi akti preprečiti potencialne nevarnosti.
Hkrati Občina Podčetrtek želi rešiti naslednje razvojne poglede:
– pospeši razvoj občine v odnosu do regije,
– začrtati razvojne potrebe občine po novih turističnih in poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva,
– urediti policentrični razvoj naselij v občini,
– učinkovito urediti načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini,
– urediti spremembo namenske rabe prostora.

Pravna podlaga za pripravo SPRO je dana v 171. členu ZUreP-1.

Vsebina SPRO bo v skladu z ZUreP-1 naslednja:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine,
– zasnova sistemov lokalnega pomena v prostoru (zasnova poselitve, zasnova komunalne infrastrukture, zasnova krajina),
– zasnova razvoja in urejanja naselij (urbanistična zasnova za naselje Podčetrtek)
– morebitna zasnova razvoja in urejanja krajinskih območij (krajinska zasnova bo opredeljena naknadno kot dopolnitev SPRO) ter
– ukrepi za izvajanje SPRO.

Pri določanju izhodišč prostorskega razvoja občine je treba upoštevati: stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v občini v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter vlogo občine v regiji, načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, strategijo prostorskega razvoja Slovenije in prostorski red Slovenije, razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, varstvene usmeritve ter zahteve iz predpisov, programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine, usmeritve za pripravo občinskih prostorskih aktov iz regionalne zasnove prostorskega razvoja, če je ta sprejeta za območje občine. S SPRO se opredelijo cilji prostorskega razvoja občine.

V zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru se določi vizija prostorskega razvoja občine, zlasti glede: razvoja naselij, z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij, razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti, razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture, razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, opredelitve območij za prostorski razvoj dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja in opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V SPRO se, povezano s posameznimi prostorskimi sistemi državnega oziroma regionalnega pomena, določijo zasnove prostorskega razvoja: poselitve, vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove naselij in delov naselij ter sanacije degradiranih urbanih območij, komunalne infrastrukture in krajine, vključno z zasnovami rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, voda, območij mineralnih surovin ter drugih območij, ki so varovana ali zavarovana s predpisi in usmeritvami za urejanje degradiranih in ogroženih ter drugih območij.

Urbanistična zasnova določa strategijo prostorskega razvoja naselja Podčetrtek glede na njegove razvojne potrebe in možnosti. Urbanistična zasnova določa najmanj: ureditveno območje urbanistične zasnove; zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru; območja prenove naselja in koncept prenove; območja za širitev naselja in koncept širitve; zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin namenjenih javnemu dobru; zasnovo infrastrukturnih sistemov; zasnovo ureditve zelenih in športno rekreativnih površin v naselju; zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami; zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju; usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju; členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote.

Krajinska zasnova se bo izdelala naknadno in ni predmet izdelave SPRO.

V SPRO se za celoto ali za posamezna območja določijo ukrepi občine in posameznih nosilcev urejanja prostora, potrebni za njeno izvajanje, zlasti kot: opredelitve v zvezi z uresničevanjem prioritet in usmeritev za dosego ciljev prostorskega razvoja občine določenih z zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru; programi in projekti za urejanje krajine in za razvoj in urejanje naselij ter drugih prostorskih ureditev; posamezni prostorski ukrepi; ukrepi v zvezi z opremljanjem in urejanjem zemljišč za gradnjo; ukrepi za stalno spremljanje stanja v prostoru s poročilom o spremljanju stanja na področju urejanja prostora.

V skladu z ZUreP-1 in podzakonskimi akti bo Občina Podčetrtek s SPRO določila izhodišča in vizijo prostorskega razvoja ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru. Strateški prostorski akt bo obravnaval prostor celotne občine Podčetrtek, pri čemer bo dan poudarek na strateškem položaju občine ob hrvaški meji ter bližini mesta Zagreb, zagotavljanju pogojev za storitvene dejavnosti na območju celotne občine, prestrukturiranju večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, ohranjanju poselitve na območju razpršene gradnje, usmerjanju nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča z urbanistično zasnovo, povečati možnosti razvoja območja turizma ob Sotli ter vzpostaviti pogoje na ostalih območjih. Občina želi na tak način sprejeti prostorski akt, ki bo imel razvojno vlogo in bo spodbujal investitorje v nova vlaganja.

Zaradi izdelave celovite presoje vplivov SPRO na okolje iz 8. točke tega programa priprave se izdela okoljsko poročilo in njegova revizija.

Ureditveno območje SPRO je celotno območje Občine Podčetrtek, urbanistična zasnova se bo izdelala za naselje Podčetrtek.

Pripravljavec SPRO je Občina Podčetrtek (v nadaljevanju: pripravljavec).

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred začetkom izdelave SPRO podati smernice in strokovne podlage za njeno pripravo, k dopolnjenemu predlogu SPRO pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor:
– Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj
– Direktorat za okolje, Sektor za varstvo narave
– Direktorat za okolje, Sektor za vode
– Direktorat za okolje, Sektor za rudarstvo in mineralne surovine
– Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami
– Agencija RS za okolje, Urad za okolje
– Agencija RS za okolje, OE Celje
– Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave
2. Ministrstvo za promet:
– Direktorat za ceste
– Direktorat za železnice
– Direktorat za letalstvo
– Direktorat za pomorstvo
– Direkcija RS za ceste, Izpostava Celje
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
– Direktorat za kmetijstvo
– Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
4. Ministrstvo za kulturo
5. Ministrstvo za gospodarstvo:
– Direktorat za notranji trg
– Direktorat za energijo
6. Ministrstvo za informacijsko družbo
7. Ministrstvo za zdravje:
– Področje za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti
– Zdravstveni inšpektorat RS, OE Celje
8. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
9. Ministrstvo za obrambo:
– Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo
– Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje
– Uprava za obrambo, Celje
10. Ministrstvo za notranje zadeve
11. Agencija RS za regionalni razvoj
12. ELES Elektro Slovenija, javno podjetje za prenos električne energije d.o.o., Ljubljana
13. Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje
14. Zavod RS za varstvo narave, OE Celje
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje
16. Pošta Slovenije d.o.o.
17. Telekom Slovenije d.d.
18. OKP Javno komunalno podjetje Rogaška Slatina d.o.o.
19. Elektro Turnšek d.o.o.
20. Elektro Celje d.d., javno podjetje za distribucijo električne energije, Celje
21. Geoplin d.o.o., Ljubljana
22.Občina Podčetrtek – področje razvoja prometa (lokalne ceste), gospodarstva, družbene javne infrastrukture lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, kulture, druge infrastrukture lokalnega pomena.

Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi SPRO, so:
– Občinski svet Občine Podčetrtek,
– Odbor občinskega sveta Občine Podčetrtek za okolje in prostor,
– Komisija za pripravo prostorskih aktov Občine Podčetrtek,
– župan Občine Podčetrtek,
– Strokovne službe občinske uprave Občine Podčetrtek,
– Krajevni odbori v Občini Podčetrtek.
O pripravi SPRO pripravljavec obvesti tudi sosednje občine, in sicer občine Kozje, Bistrica ob Sotli, Šmarje pri Jelšah, Šentjur in Rogaška Slatina, ki lahko v postopku priprave SPRO dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora.
Če se v postopku SPRO ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja drugih organov, ki niso našteti v tem programu priprave, se le-ta pridobi tekom postopka.

Pripravljavec je že zagotovil strokovne podlage pripravljavca, in sicer:
– Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red občine Podčetrtek (Arhitektura d.o.o., april 2006)
– Urbanistična delavnica Podčetrtek 2000 (Fakulteta za arhitekturo, november 2000)

Pripravljavec lahko pridobi tudi druge analize prostora in podrobnejše strokovne podlage (za urbanistične in krajinske zasnove), za katere se v postopku priprave SPRO ugotovi, da so pomembne pri obravnavi problematike in za odločitev o prostorskem razvoju občine.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora posredujejo posamezni nosilci urejanja prostora v skladu s tem programom priprave, pri čemer morajo upoštevati raven podobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora se pripravljavcu posredujejo v tiskani in digitalni obliki.

Vse geodetske podlage, ki so potrebne za pripravo SPRO, pridobi pripravljavec.
Potrebni geodetski podatki in geodetske podlage, ki bodo uporabljeni kot strokovna podlaga in kot podlaga za izdelavo kartografskega dela SPRO, so naslednji: podatek prostorskih enot za naselja, topografski podatki o vodah, reliefu in cestah merila 1:25.000, grafični podatki katastra stavb, digitalni katastrski načrt, državna topografska karta merila 1:50.000, državna topografska karta merila 1:25.000, temeljni topografski načrti merila 1:5.000, digitalni ortofoto načrti. Vsi podatki se nanašajo na območje Občine Podčetrtek.
Če se v postopku SPRO ugotovi, da je potrebno pridobiti tudi druge geodetske podatke, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-te pridobi tekom postopka.

Skladno z določili ZVO in ZON je pripravljavec z vlogo z dne 4. 7. 2006 obsvetil Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) o nameri priprave SPRO. Na podlagi zaprosila je MOP pripravljavca z odločbo št. 35409-169/2006, z dne 20. 9. 2006 seznanilo, da je v postopku priprave SPRO potrebno izvesti postopek celovite presoje njenih vplivov na okolje.

Priprava SPRO bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora predvidoma potekala po naslednjem terminskem planu:
Prva prostorska konferenca
– Pripravljavec je do sprejema tega programa priprave v skladu z 28. členom ZUreP-1 in namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesi združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta že izvedel 1. prostorsko konferenco. Datum, kraj in čas zbora konference je pripravljalec v skladu z ZUreP-1 objavil v javnih medijih in na krajevno običajen način. Priporočila udeležencev, dana na 1. prostorski konferenci so upoštevana v programu priprave.
Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo smernice za načrtovanje. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje tudi ta program priprave.
– Po izteku roka za pridobitev smernic načrtovalec dopolni strokovne podlage.
– Načrtovalec in pripravljavec pripravita predlog SPRO. Pripravljavec obravnava predlog SPRO na občinskem svetu.
Druga prostorska konferenca
– Pripravljavec skliče zbor 2. prostorske konference.
– Glede na pridobljene predloge, pripombe in priporočila, dane na občinskem svetu in 2. prostorski konferenci, načrtovalec in pripravljavec dopolnita predlog SPRO.
Javna razgrnitev in obravnava prostorskega akta
– Najmanj 14 dni po izvedeni 2. prostorski konferenci pripravljavec s sklepom javno razgrne predlog SPRO. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve pripravljavec organizira javno obravnavo predloga SPRO.
– Pripravljavec po javni razgrnitvi predloga SPRO ob upoštevanju strokovnih stališč načrtovalca, zavzame stališča do pripomb in predlogov danih v času javne razgrnitve.
– Načrtovalec dopolni predlog SPRO v skladu s stališči do pripomb in predlogov iz prejšnje alineje.
– Pripravljavec pozove nosilce urejanja prostora iz tega programa priprave, da v roku 30 dni po prejetju vloge pripravljavca posredujejo mnenja k dopolnjenemu predlogu SPRO.
Sprejem akta
– Pripravljavec izvede obravnavo dopolnjenega predloga SPRO na občinskem svetu po pridobitvi mnenj nosilcev. Sestavni del gradiva so stališča s pripombami in predlogi iz javne obravnave in javne razgrnitve ter priporočila prostorske konference.
– Občinski svet sprejme dopolnjen predlog SPRO z odlokom.
Potrditev in objava akta
– Pred objavo odloka o SPRO pripravljavec pošlje SPRO ministru za prostor v potrditev. Minister za prostor v 15 dneh od prejema vloge ugotovi ali je vloga popolna in v skladu z 69. členom ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter prostorskimi akti države.
– Potrjen odlok o SPRO pripravljavec objavi skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi.
Podaljšanje roka
– Roki za pripravo prostorskega akta, predvideni v programu priprave se lahko zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin spremenijo.

Sredstva za izdelavo in sprejem SPRO, vključno s sredstvi za izdelavo strokovnih podlag pripravljavca, geodetskimi podlagami in celovito presojo vplivov SPRO na okolje zagotovi pripravljavec vsakoletno v proračunu.
Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo nosilci iz lastnih proračunskih sredstev.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave.