Na podlagi določil Zakona o zavodih (Uradni list RS stari, št. 12/91), Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01) in Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05) je nadzorni svet RTV Slovenija na predlog generalnega direktorja ob predhodnem soglasju programskega sveta RTV Slovenija z dne 26. 9. 2006, dne 28. 9. 2006 sprejel
S T A T U T
javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(status in poslanstvo RTV Slovenija)
Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja z zakonom določeno javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, katere namen je zadovoljevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski ter italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter izvajanje drugih dejavnosti v skladu s tem zakonom, Statutom RTV Slovenija in zakonom, ki ureja področje medijev.
2. člen
(ustanovitelj zavoda)
Ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija je Republika Slovenija.
3. člen
(razmerje med zavodom in ustanoviteljem)
Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.
Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti RTV Slovenija.
4. člen
(ime in naslov zavoda)
Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija.
Skrajšano ime je RTV Slovenija.
Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani.
Poslovni naslov: Kolodvorska ulica 2, Ljubljana.
Kratica imena je RTV SLO.
5. člen
(žig)
RTV Slovenija ima žig kvadratne oblike z besedilom RTV Slovenija in grafičnim znakom kratice RTV v sredini.
II. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE RTV SLOVENIJA
6. člen
(zastopanje RTV Slovenija)
RTV Slovenija zastopa generalni direktor.
7. člen
(zastopanje ob odsotnosti generalnega direktorja)
Ob odsotnosti generalnega direktorja ga nadomešča direktor Radia ali direktor Televizije ali kateri izmed vodstvenih delavcev. Namestnika s pisnim pooblastilom določi generalni direktor. K pooblastilu, ki velja več kot 60 dni, mora dati soglasje programski svet RTV Slovenija.
Če direktorja Radia ali direktorja Televizije zaradi kakršnega koli razloga ne more pooblastiti generalni direktor, pooblastilo izda predsednik programskega sveta.
III. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA
8. člen
(temeljni opis dejavnosti)
RTV Slovenija izvaja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti ter dejavnosti multimedije.
RTV Slovenija poleg javne službe v omejenem obsegu opravlja tudi tržne dejavnosti.
Tržne dejavnosti RTV Slovenija so:
– trženje oglaševalskega časa in trženje programov,
– tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe,
– dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem,
– založniška in koncertna dejavnost,
– tržne programske storitve, vključno z interaktivnimi programskimi storitvami,
– komercialna uporaba arhivskega gradiva.
V okviru tržnih, tudi interaktivnih programskih storitev RTV Slovenija zagotavlja možnost dviga strokovne ravni, zato izvaja izobraževanje in strokovno usposabljanje. V okviru izobraževanja in strokovnega usposabljanja za potrebe tržnih dejavnosti niso vključene tiste dejavnosti, ki so namenjene pridobivanju funkcionalnih znanj zaposlenih.
RTV Slovenija opravlja podporne dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti ter ohranja nacionalne kulturne vrednote.
RTV Slovenija v svojih programih zagotavlja kakovostne in raznovrstne informativne, kulturne, izobraževalne in razvedrilne vsebine ter ustvarjanje, poustvarjanje in posredovanje umetniških del.
9. člen
(dejavnosti, ki so vpisane v sodni register)
Obseg dejavnosti RTV Slovenija določa Zakon o Radioteleviziji Slovenija.
Dejavnosti, ki jih RTV Slovenija vpiše v sodni register, so:
0/92.200 radijska in televizijska dejavnost
– ustvarjanje, produkcija, postprodukcija in oddajanje radijskih in televizijskih programov
0/92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
– z lastnimi glasbenimi sestavi: Simfoničnim orkestrom, Big Bandom, Komornim zborom, Mladinskim ter Otroškim pevskim zborom poustvarja orkestralna in zborovska glasbena dela ter ustvarja glasbene posnetke in arhivske vsebine
– priprava in izvedba koncertov in drugih javnih prireditev ter gostovanj doma in v tujini
– posredovanje lastne produkcije doma in v tujini
0/92.120 distribucija filmov in videofilmov
– kupovanje, prodaja, izmenjava in najem filmov in videofilmov
0/92.110 snemanje filmov in videofilmov
– dejavnost fotofilmskega laboratorija
– dejavnost filmskih in videostudiev
0/92.512 dejavnost arhivov
– arhiviranje radijskih in TV oddaj
0/92.400 dejavnost tiskovnih agencij
I/64.200 telekomunikacije
– vzdrževanje in obratovanje objektov, naprav in opreme, ki je namenjena sprejemanju, izmenjavi, razširjanju in oddajanju programov RTV Slovenija ter programov drugih organizacij z analogno in digitalno tehnologijo
– zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in omogočanje oddajanja programov drugih organizacij
– tehnično posodabljanje in usklajevanje omrežja z radiodifuznimi omrežji evropskih držav
– zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija na območjih, na katerih živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami
– dejavnost operaterstva javnih in tržnih komunikacijskih storitev z analogno in digitalno tehnologijo (v skladu s 5. členom ZeKom-a)
K/70.120 trgovanje z lastnimi nepremičninami
K/70.200 dajanje lastnih nepremičnin v najem
– dajanje prostora oddajniških točk v najem
K/71.340 dajanje drugih storitev in opreme v najem
– dajanje naprav za prenos, izmenjavo in oddajanje radijskih in televizijskih signalov v najem
K/72.220 svetovanje in oskrba z računalniškimi programi
– svetovanje o računalniški programski opremi za radijske in televizijske programe ter delovanje uredništev in studiev
K/72.300 obdelava podatkov
– računalniško obdelovanje podatkov
K/72.500 vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev ter računalniških naprav
K/72.600 druge računalniške dejavnosti
K/73.102 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije
– razvojna dejavnost na področju oddajnih, produkcijskih in postprodukcijskih, mobilnih in stacionarnih radijskih in televizijskih sistemov
K/74.130 raziskovanje trga in javnega mnenja
– raziskovanje javnega mnenja o RTV-programih, analiza programov in raziskava medijev
K/74.203 arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje
K/74.204 drugo projektiranje in tehnično sodelovanje
– projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje na področjih gradnje, instaliranja, vzdrževanja in obratovanja RTV-objektov in naprav, RTV-prenosnega omrežja ter tehničnih tehnoloških in energetskih sistemov za oddajanje in produkcijo RTV-programov
– izdelovanje investicijsko tehnične dokumentacije za graditev in za nabavo radiodifuznih objektov in naprav ter RTV-produkcijskih in energetskih tehnično tehnoloških sistemov
K/74.300 tehnično preizkušanje in analiziranje
– tehnične meritve oddajniških, antenskih in energetskih naprav ter produkcijskih tehnoloških RTV-sistemov
– opravljanje tehničnih pregledov radijskih postaj ter atestiranje kabelsko distribucijskih postaj in antenskih naprav
– vzdrževanje RTV oddajnih, produkcijskih in energetskih tehnično tehnoloških sistemov
K/74.400 oglaševanje
– ekonomska propaganda, oglaševanje in reklamne storitve v radijskih in televizijskih programih
K/74.600 poizvedovalne dejavnosti in varovanje
K/74.810 fotografska dejavnost
K/74.851 prevajanje
K/74.852 fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871 prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.872 druge poslovne dejavnosti
DE/22.150 drugo založništvo
DE/22.120 izdajanje časopisov
– izdajanje publikacij s področja lastne RTV-dejavnosti
DE/22.140 izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.310 razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320 razmnoževanje video zapisov
DE/22.330 razmnoževanje računalniških zapisov
DJ/28.110 proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov
– izdelava nosilnih konstrukcij za antene na antenskih stolpih
DL/32.200 proizvodnja radijskih in televizijskih oddajnikov, telefonskih in telegrafskih naprav
– proizvodnja posameznih sklopov ali podsklopov oddajniške verige
DL/32.300 proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov, naprav in opreme za snemanje in predvajanje zvoka in slike
– izdelava tehničnih sredstev, potrebnih za obratovanje RTV tehnike
DL/31.500 proizvodnja opreme za razsvetljavo in električnih svetilk
G/51.190 posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
– posredništvo pri uvozu opreme rezervnih delov ter reprodukcijskega materiala za potrebe JZ RTV Slovenija
G/52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
– trženje TV-filmov, televizijskih in radijskih programov ter glasbenih posnetkov na domačem in tujem trgu
H/55.230 dejavnost drugih nastanitvenih obratov
H/55.231 dejavnost otroških letovišč, počitniških in sindikalnih domov
– dajanje v najem nastanitvenih zmogljivosti v počitniških domovih
M/80.422 izpopolnjevanje in usposabljanje
– izpopolnjevanje in usposabljanje kadrov za specifična delovna mesta na RTV Slovenija, tako na programskem, kot tudi tehnično tehnološkem področju delovanja.
IV. UPRAVLJANJE IN NADZOR RTV SLOVENIJA
10. člen
(organi RTV Slovenija)
Organi RTV Slovenija so:
– programski svet,
– nadzorni svet,
– programska odbora za italijanski in madžarski narodnostni program,
– programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide oziroma za ljudi s posebnimi potrebami,
– svet delavcev.
IV/1 Programski svet RTV Slovenija
11. člen
(temeljna načela)
Programski svet je vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko. Pri svojem delu zastopa in varuje interese javnosti, tako da programsko politiko vodi na način, ki je v službi vseh prebivalcev Slovenije, ki v duhu vsebinske enakosti upošteva večino in avtohtoni narodni skupnosti, manjšine in skupine s posebnimi potrebami (načelo javnosti). Skladno s splošno sprejetimi standardi svobodne demokratične družbe, Ustavo RS ter zakonom o RTV Slovenija v svoji programski politiki nenehno skrbi za zagotavljanje in napredovanje ravni demokracije predvsem tako, da radijski in televizijski program v duhu pluralnosti kažeta širok obseg svetovnonazorsko raznovrstnih informacij, mnenj in razprav, ki se nanašajo na javne zadeve (načelo pluralnosti). Pri uresničevanju svojih pristojnosti je programski svet zavezan načelu politične neodvisnosti javne RTV Slovenija tako v razmerju do države kot tudi drugih formalnih in neformalnih centrov politične moči (načelo neodvisnosti).
Ob morebitnem nespoštovanju navedenih načel znotraj RTV in nedoslednem uresničevanju programskih standardov, programsko-produkcijskega načrta in drugih programskih obveznosti programski svet pisno opozori generalnega direktorja.
Programski svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa. Posamezni programski deli morajo biti skladni s programskimi standardi in merili.
12. člen
(pristojnosti)
Programski svet ima predvsem te pristojnosti in obveznosti:
– na predlog generalnega direktorja sprejema programske standarde in programske zasnove v skladu z zakonom in zakonom, ki ureja področje medijev, ter z mednarodnimi akti;
– na predlog generalnega direktorja sprejema programsko-produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi, kadrovskimi in produkcijskimi možnostmi RTV Slovenija;
– na predlog generalnega direktorja sprejema programske sheme;
– predlaga popravo ali dopolnitev že sprejetih programskih zasnov;
– redno, najmanj pa dvakrat na leto, na predlog generalnega direktorja ali lastno pobudo obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in programsko-produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila, povezana z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih;
– obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in sprejema ustrezne ukrepe, če se programska zasnova ne uresničuje;
– na predlog generalnega direktorja daje soglasje k Statutu javnega zavoda RTV Slovenija;
– na predlog generalnega direktorja daje mnenje o predlogu finančnega načrta;
– imenuje in razreši generalnega direktorja RTV Slovenija ter daje predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja Radia oziroma direktorja televizije;
– daje soglasje h kandidatom za odgovorne urednike (predlaga jih generalni direktor) skladno z zakonom;
– sklene pogodbo o zaposlitvi z generalnim direktorjem;
– odloča o drugih zadevah programske narave, ki zagotavljajo izvajanje določila zakona in programsko-produkcijskega načrta;
– daje mnenje k predlogom zakonov in izvršilnih predpisov, ki urejajo delovanje RTV Slovenija;
– sprejema stališča do predlogov ali pripomb, ki se nanašajo na delovanje RTV Slovenija, če ta zadevajo programski svet;
– skladno z določbami, ki urejajo področje uresničevanja javnega interesa za kulturo, sprejema postopek, pogoje in merila javnega razpisa za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov;
– v izjemnih okoliščinah, na primer ob naravni nesreči ali vojni,neposredno odloča o oddajanju konkretnih informacij ali vsebinah javnega pomena;
– posreduje v konfliktnih položajih med posameznimi deli RTV Slovenija in generalnim direktorjem;
– odloča o drugih zadevah, kadar tako določa zakon ali Statut.
13. člen
(obravnavanje pripomb in predlogov gledalcev in poslušalcev)
RTV Slovenija ima varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Programski svet pripravi in sprejme pravilnik o delovanju tega instituta.
14. člen
(sestava, imenovanje, mandat)
Programski svet ima 29 članov.
Sestavo in način imenovanja programskega sveta določa zakon.
Mandat članov programskega sveta je štiri leta od dneva njegovega konstituiranja.
15. člen
(konstituiranje)
Programski svet je konstituiran, ko generalni direktor na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da sta v skladu z zakonom imenovani oziroma izvoljeni vsaj dve tretjini vseh članov sveta.
16. člen
(poslovnik)
Programski svet deluje po poslovniku, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov.
17. člen
(predsednik programskega sveta)
Delo programskega sveta vodi predsednik, skladno s poslovnikom programskega sveta.
Predsednika in namestnika izvoli programski svet izmed svojih članov z večino glasov vseh svojih članov.
Predsednik programskega sveta podpisuje vse pogodbe, sklepe in druge dokumente, ki sodijo v pristojnost programskega sveta RTV Slovenija.
18. člen
(glasovanje)
Glasovanje programskega sveta je javno v vseh zadevah.
Programski svet lahko z večino glasov odloči, da bo glasovanje poimensko.
Član programskega sveta lahko zahteva, da je treba po zapisniku ugotoviti, kako je glasoval in kakšni so bili njegovi predlogi.
19. člen
(predstavniki zaposlenih v programskem svetu RTV)
Neposredne volitve za člane programskega sveta RTV Slovenija iz vrst zaposlenih, ki jih izvolijo zaposleni v RTV Slovenija sami, se izvedejo skladno s postopkom, ki ureja volitve za člane sveta delavcev, lahko pa svet delavcev RTV Slovenija to problematiko uredi s posebnim pravilnikom.
Pri kandidaturi in volitvah se upošteva zastopanost interesov informativne, kulturno-umetniške in tehnične dejavnosti.
Vsak zaposleni na RTV Slovenija, ki ima pasivno volilno pravico, lahko kandidira v vsaki interesni zastopanosti, vendar ni dopustno, da bi en kandidat kandidiral na listah dveh interesnih zastopanosti hkrati.
Za člane programskega sveta, izvoljene izmed zaposlenih, veljajo določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki se nanašajo na imuniteto.
20. člen
(plačilo sejnine ter povračilo potnih in drugih materialnih stroškov dela)
Članom sveta pripada sejnina, ki pomeni plačilo za opravljanje funkcije.
IV/2 Nadzorni svet RTV Slovenija
21. člen
(temeljna načela)
Nadzorni svet pri svojem delu preverja in v obliki nadzora varuje interese gospodarnosti oziroma ekonomske učinkovitosti poslovanja. Skladno s splošno sprejetimi standardi poslovanja v obliki nadzora zagotavlja skrbno in varčno poslovanje RTV Slovenija ter poslovanje skladno s sprejetimi načrti.
22. člen
(pristojnosti)
Nadzorni svet:
– sprejme statut na podlagi predhodnega soglasja programskega sveta;
– sprejme finančni načrt in letno poročilo javnega zavoda ter odloča o uporabi morebitnega presežka prihodkov nad odhodki;
– določa ceno storitev, ki niso del javne službe;
– določa način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov;
– podrobneje določa način plačevanja prispevkov za sprejemnike ter merila za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo skladno z zakonom;
– odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev;
– nadzoruje gospodarski in tehnični razvoj RTV Slovenija, sprejema strategijo razvoja ter določa sistem financiranja;
– na predlog generalnega direktorja potrjuje plačni sistem v skladu z ustreznim zakonom in premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence;
– nadzira poslovanje RTV Slovenija, zlasti njegovo zakonitost;
– nadzoruje gospodarsko in finančno vodenje generalnega direktorja, vodenje poslovnih knjig in periodične obračune. Tako ima pravico do vpogleda v vso dokumentacijo javnega zavoda, tudi v dokumentacijo, ki se nanaša na delovanje Oddajnikov in zvez;
– generalni direktor mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo dati vse informacije in omogočiti vpogled v vso dokumentacijo RTV Slovenija;
– nadzorni svet lahko posamezne primere in dogodke tudi raziskuje, za določene zahtevnejše zadeve pa najame ustrezne strokovnjake;
– opozarja na neustreznost finančnega poslovanja ter predlaga ukrepe za izboljšanje dela;
– sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore skladno s tem poslovnikom;
– odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom ali Statutom.
Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Če so navedeni razlogi za sklic, je treba sklicati nadzorni svet na zahtevo najmanj štirih članov. Sklic seje nadzornega sveta lahko zahteva tudi generalni direktor.
Generalni direktor in direktorja Radia in Televizije morajo biti na zahtevo nadzornega sveta na sejah navzoči oziroma odsotnost pisno opravičiti. Prav tako morajo biti navzoči tisti vodilni in vodstveni delavci, ki lahko ob določeni problematiki posredujejo nujne informacije ali nasvete. Član nadzornega sveta, ki je upravičeno odsoten s seje, lahko glasuje tudi pisno, po pošti.
Na sejo je povabljen predstavnik sveta delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, ki prejema vsa gradiva za seje ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja sveta delavcev o obravnavanih gradivih.
Kadar nadzorni svet obravnava vprašanja telekomunikacijskih storitev, zlasti ko odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev, mora na svoje seje povabiti tudi predstavnike Agencije za pošto in elektronske komunikacije ter vodjo organizacijske enote Oddajniki in zveze.
Nadzorni svet lahko veljavno odloča, če je na seji večina njegovih članov. Za odločitve, povezane s statutom in poslovnikom nadzornega sveta, je potrebna dvotretjinska večina glasov vseh članov nadzornega sveta, za preostale odločitve pa je potrebna večina glasov vseh njegovih članov.
Vsi člani nadzornega sveta so pri svojem delu samostojni in neodvisni ter morajo ravnati kot dobri gospodarji. Član pri svojem delu ni vezan na mnenje ali navodila tistih, ki so ga izvolili ali imenovali, temveč prevzame polno osebno odgovornost za opravljanje funkcije. Vsi člani nadzornega sveta imajo enake pravice in obveznosti ne glede na to, kdo jih je izvolil ali imenoval.
Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter povračil potnih in materialnih stroškov, ki so povezani z njihovim delom. Sejnina za člane nadzornega sveta je enaka sejnini članov programskega sveta in jo na predlog generalnega direktorja skladno s predpisi določa nadzorni svet.
Nadzorni svet o svojih ugotovitvah pisno obvešča programski svet in programska odbora RTV-programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost, državni zbor in ministra, odgovornega za medije. Če ugotovi nepravilnosti, zahteva od generalnega direktorja, da jih odpravi. Nadzorni svet ima pravico in dolžnost, da ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih predlaga pristojnim organom ukrepe v okviru njihove pristojnosti.
Seje nadzornega sveta niso javne, informacije za javnost ima pravico posredovati le predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija, predsedujoči ali pa član nadzornega sveta, ki ga je za to pooblastil predsednik nadzornega sveta.
23. člen
(sestava, imenovanje, mandat)
Nadzorni svet ima 11 članov. Sestavo in način imenovanja nadzornega sveta določa zakon. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta od dneva njegovega konstituiranja. Člani nadzornega sveta morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let delovnih izkušenj.
24. člen
(konstituiranje)
Za konstituiranje nadzornega sveta se smiselno uporabijo določbe, ki veljajo za konstituiranje programskega sveta.
25. člen
(poslovnik)
Nadzorni svet deluje po poslovniku, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov.
26. člen
(predsednik nadzornega sveta)
Delo nadzornega sveta vodi predsednik skladno s poslovnikom nadzornega sveta.
Predsednika in namestnika izvoli nadzorni svet izmed svojih članov z večino glasov vseh članov.
Predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija podpisuje vse pogodbe, sklepe in druge dokumente, ki sodijo v pristojnost nadzornega sveta RTV Slovenija.
27. člen
(glasovanje)
Član nadzornega sveta ima pravico izraziti ločeno mnenje, če se s kako odločitvijo ne strinja. Njegovo mnenje se zapiše v zapisnik.
28. člen
(predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu RTV)
Neposredne volitve za člane nadzornega sveta RTV Slovenija, ki jih izmed sebe izvolijo zaposleni v RTV Slovenija, morajo biti izvedene skladno s postopkom, ki ureja volitve za člane sveta delavcev, lahko pa svet delavcev RTV Slovenija to problematiko uredi s posebnim pravilnikom.
Predstavniki zaposlenih morajo skladno z zakonodajo, ki zapoveduje načelo javnosti RTV, zastopati interese večine zaposlenih. Če predstavnik zaposlenih ne deluje skladno z interesi zaposlenih, je lahko odpoklican skladno s postopkom, ki ureja odpoklic članov sveta delavcev.
Ne glede na razlog, zaradi katerega predstavniku zaposlenih na RTV Slovenija preneha članstvo v programskem svetu RTV Slovenija ali nadzornem svetu RTV Slovenija, njegovo članstvo preneha z dnem, ko nadzorni svet RTV Slovenija ali programski svet RTV Slovenija sprejme ugotovitveni sklep o tem.
Ob prenehanju članstva morajo biti opravljene nadomestne volitve.
Za člane nadzornega sveta, izvoljene izmed zaposlenih, veljajo določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki se nanašajo na imuniteto.
IV/3 Programska odbora za italijanski in madžarski narodnostni program
29. člen
(temeljna načela)
Programska odbora pri svojem delu zastopata in varujeta interese javnosti. Svojo programsko politiko vodita na način, ki je predvsem prilagojen potrebam avtohtonih narodnih skupnosti, zagotavljanju uresničevanja ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti v zvezi z radijskim in televizijskim javnim obveščanjem in spodbujanjem povezovanja narodnih skupnosti z matičnim narodom ter vključevanju kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe. Pri uresničevanju svojih pristojnosti sta prav tako kot programski svet RTV tudi programska odbora za italijanski in madžarski narodnostni program zavezana načelu svetovnonazorske pluralnosti ter politične neodvisnosti javne RTV Slovenija v razmerju do države kot tudi drugih formalnih in neformalnih centrov politične moči.
Ob morebitnem nedoslednem uresničevanju programskih standardov in programsko-produkcijskega načrta na področjih, ki zadevajo avtohtone narodne skupnosti, ter drugih kršitvah načel prejšnjega odstavka, ki so povezane z njunimi področji, programska odbora o tem pisno obvestita programski svet RTV. Slednji potem ukrepa v okviru svojih pristojnosti po drugem odstavku 11. člena tega statuta, pri tem pa mora pri spremljanju popravljanja kršitev in morebitnih nadaljnjih ukrepih sodelovati s posameznim programskim odborom. Lahko mu zaupa izvajanje določene pristojnosti pri odpravljanju kršitev.
Programska odbora ne smeta posegati v posamezne dele programa pred njihovo objavo in nasploh ne sprejemati odločitev stališč, ki so povezana z objavo. Posamezni programski deli morajo biti skladni s programskimi standardi in merili.
30. člen
(temeljne naloge oziroma pristojnosti programskega odbora)
Programski odbor za narodnostni program:
– obravnava uresničevanje programske zasnove, programsko-produkcijski načrt in letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostni program;
– obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev narodnostnega programa ter se opredeli do njih;
– daje pobude programskemu svetu za obravnavanje vprašanj, ki zadevajo narodnostni program;
– daje soglasje k imenovanju in razrešitvi pomočnikov generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost;
– daje soglasje k imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika narodnostnega programa;
– opravlja druge naloge, povezane z narodnostnimi programi, ki so skladne z njegovo vlogo po tem statutu;
– daje soglasje k obsegu in programski zasnovi, programskim standardom ter programski shemi narodnostnega programa.
Programska zasnova, programski standardi in programske sheme narodnostnega programa morajo biti usklajene z materialnimi zmožnostmi javnega zavoda RTV Slovenija ter predpisi, ki urejajo njegovo delo.
31. člen
(konstituiranje, imenovanje članstva in mandat)
Programska odbora štejeta vsak po devet članov.
Člani so imenovani na podlagi tega ključa:
– šest članov imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji;
– enega člana izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost;
– dva člana imenuje programski svet RTV Slovenija.
Mandat vseh članov traja štiri leta od konstituiranja programskega odbora.
Programski odbor je konstituiran, ko predsednik programskega sveta RTV Slovenija na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da je v skladu z zakonom imenovanih vsaj šest članov programskega odbora.
32. člen
(poslovnik, predsednik, glasovanje, sejnine, potni in drugi materialni stroški dela)
Glede sprejetja poslovnika, izvolitve in pristojnosti predsednika, glasovanja, sejnin ter povračila potnih in drugih materialnih stroškov dela se smiselno upoštevajo določbe statuta, ki urejajo problematiko programskega sveta RTV Slovenija.
33. člen
(soglasje k pogodbeni oddaji ustvarjanja narodnostnega programa drugi RTV-organizaciji ali producentu)
RTV Slovenija lahko narodnostni program ali del narodnostnega programa pogodbeno odda v ustvarjanje drugi RTV-organizaciji oziroma producentu le s soglasjem ustreznega programskega odbora za narodnostni program.
IV/4 Programski odbor za programske vsebine, namenjene invalidom oziroma ljudem s posebnimi potrebami
34. člen
(temeljna načela)
Programski odbor pri svojem delu sicer zastopa in varuje interese javnosti v najširšem pomenu besede, vendar pa je posebej osredotočen na zagotavljanje varovanja interesov ljudi s posebnimi potrebami.
Skladno s splošno sprejetimi standardi svobodne demokratične družbe, Ustavo RS in Zakonom o RTV Slovenija mora programski odbor s svojim vplivom na strukturo in vsebino programov RTV Slovenija nenehno skrbeti za zagotavljanje in napredovanje ravni vsebinskega in tudi tehničnega prilagajanja programov RTV Slovenija specifičnim potrebam ljudi s posebnimi potrebami. Pri izvajanju svojih pristojnosti je prav tako zavezan načelu svetovnonazorske pluralnosti in načelu politične neodvisnosti javne RTV Slovenija v razmerju do države ter tudi drugih formalnih in neformalnih centrov politične moči.
Ob morebitnem nedoslednem uresničevanju programskih standardov in programsko-produkcijskega načrta na področjih, ki zadevajo ljudi s posebnimi potrebami, ter drugih kršitvah omenjenih načel na teh področjih mora programski odbor o tem pisno obvestiti programski svet RTV. Slednji potem ukrepa v okviru svojih pristojnosti po tretjem odstavku 11. člena tega statuta, pri tem pa mora pri spremljanju popravljanja kršitev in morebitnih nadaljnjih ukrepih sodelovati s programskim odborom. Lahko mu naloži izvajanje določene pristojnosti pri odpravljanju kršitev.
Programski odbor ne sme posegati v posamezne dele programa pred njihovo objavo in nasploh ne sprejemati odločitev stališč, ki so povezana z objavo. Posamezni programski deli morajo biti skladni s programskimi standardi in merili.
35. člen
(temeljne naloge oziroma pristojnosti programskega odbora)
Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide oziroma ljudi s posebnimi potrebami:
– obravnava predloge in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide oziroma ljudi s posebnimi potrebami;
– obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom oziroma ljudem s posebnimi potrebami;
– obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih ljudem z okvaro vida in sluha v njim prilagojenih tehnikah;
– lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ti pa so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti;
– opravlja druge naloge, povezane s problematiko programskih vsebin za invalide in ljudi s posebnimi potrebami, ki so skladne z njegovo vlogo po tem statutu.
36. člen
(konstituiranje, imenovanje članstva in mandat)
Programski odbor šteje devet članov.
Člani so imenovani na podlagi tega ključa:
– vseh devet članov predlagajo reprezentativna združenja invalidov oziroma ljudi s posebnimi potrebami, pri tem pa lahko predlagajo le osebe, ki jim je bila invalidnost ugotovljena s pravnomočno odločbo pristojnega organa;
– vseh devet članov na podlagi predloga reprezentativnih združenj in ob pogojih iz prejšnje alinee tega člena imenuje programski svet RTV Slovenija;
– programski svet RTV Slovenija lahko imenuje po dva ali več kandidatov istega reprezentativnega združenja invalidov oziroma ljudi s posebnimi potrebami le, če kandidate predlaga manj kot devet združenj.
Mandat vseh članov traja štiri leta od konstituiranja programskega odbora.
Programski odbor je konstituiran, ko predsednik programskega sveta RTV Slovenija na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da je v skladu z zakonom imenovanih vsaj šest članov programskega odbora.
37. člen
(poslovnik, predsednik, glasovanje, sejnine, potni in drugi materialni stroški dela)
Glede sprejetja poslovnika, izvolitve in pristojnosti predsednika, glasovanja, sejnin ter povračila potnih in drugih materialnih stroškov dela se smiselno uporabijo določbe statuta, ki urejajo problematiko programskega sveta RTV Slovenija.
IV/5 Svet delavcev, pravice delavcev RTV Slovenija, neodvisnost novinarjev in urednikov ter sindikalno gibanje
38. člen
(ureditev in pristojnosti sveta delavcev ter sodelovanje delavcev pri upravljanju)
V javnem zavodu RTV Slovenija deluje svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija.
Predstavnik sveta delavcev sodeluje na sejah programskega in nadzornega sveta, prejema vsa gradiva za seje ter ima na njih pravico predstaviti mnenja sveta delavcev o obravnavanih gradivih.
Glede delovanja in pristojnosti sveta delavcev se upoštevajo določila zakona, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar je to z Zakonom o RTV Slovenija drugače urejeno.
Delavci RTV Slovenija sodelujejo pri upravljanju RTV Slovenija:
– v programskem in nadzornem svetu RTV Slovenija soodločajo s svojimi predstavniki;
– v okviru sveta delavcev dajejo pobude, predloge in mnenja o vseh predlogih, splošnih aktih in odločitvah, povezanih z organizacijo dela, urejanjem delovnih razmerij, vrednotenjem dela, plačami in drugimi osebnimi prejemki, napredovanjem in življenjsko ravnjo delavcev, ter soglasja, kadar tako določa zakon.
Delavec RTV Slovenija ima kot posameznik pravico predvsem:
– do pobude in odgovora na to pobudo, če je povezana z njegovim delovnim mestom ali njegovo delovno enoto;
– biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju;
– povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, povezanih z organizacijo njegovega delovnega mesta in delovnim procesom;
– zahtevati, da mu vodja delovne enote oziroma delavec (ali služba), ki ga ta pooblasti, pojasni vprašanja o plačah in drugih področjih delovnega razmerja.
39. člen
(neodvisnost novinarjev in urednikov)
Novinarjem in urednikom se ne sme odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi izražanja stališč, ki so skladna s programsko zasnovo ter kodeksom novinarske etike ali zaradi odklonitve objave informacije ali mnenja, s katerim bi kršili programsko zasnovo in kodeks novinarske etike.
Uredniki, novinarji in drugi programski ustvarjalci so v okviru programske zasnove in stanovskega kodeksa pri svojem delu neodvisni in samostojni.
Programski delavci imenujejo svoje zastopstvo v uredniško-producentskih enotah. Kandidate za člane zastopstva predlagajo uredništva. Imenuje se po en zastopnik na vsakih deset članov uredništva.
V uredniško-producentskih enotah v regionalnih centrih programski delavci imenujejo po enega zastopnika na tri zaposlene.
Zastopstvo ima te pravice:
– daje mnenje o kandidatu za odgovornega urednika;
– daje mnenje o predlogu sprememb programske zasnove;
– daje mnenje o organizaciji dela, pogojih dela in merilih za ocenjevanje delovne uspešnosti in napredovanje novinarjev.
Kandidat za odgovornega urednika dobi pozitivno mnenje, če zanj glasuje večina zastopnikov uredniško-producentskih enot, ki glasujejo.
40. člen
(sindikalno gibanje)
Sindikatom so v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo zagotovljeni pogoji za nemoteno delovanje. Medsebojne pravice sindikatov in RTV Slovenija se določijo s pogodbo med sindikati in generalnim direktorjem RTV Slovenija.
V. VODENJE RTV SLOVENIJA
41. člen
(vodilni in vodstveni delavci RTV Slovenija)
Vodilni delavci RTV Slovenija so:
– generalni direktor,
– direktor Radia in direktor Televizije,
– pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost.
Vodstveni delavci RTV Slovenija so:
– odgovorni uredniki programov,
– strokovni direktorji oziroma strokovni vodje ter pomočniki in svetovalci generalnega direktorja,
– vodji regionalnih centrov,
– vodja programsko-produkcijske enote MMC,
– vodje organizacijskih enot,
– vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze,
– vodji organizacijskih enot tehnične produkcije Radia in Televizije,
– vodja organizacijske enote Glasbeni programi in glasbena produkcija.
Skladno z organizacijskim modelom vodenja lahko generalni direktor imenuje strokovne direktorje oziroma strokovne vodje ter pomočnike in svetovalce. Opis njihovih del in nalog generalni direktor opredeli z aktom o notranji organizaciji zavoda.
V/1 Generalni direktor
42. člen
(funkcija generalnega direktorja in temeljna načela delovanja)
Generalni direktor je vodilni delavec, ki združuje poslovno in programsko funkcijo vodenja RTV Slovenija.
Generalni direktor organizira in vodi RTV Slovenija. Odgovoren je za poslovno in programsko vodenje zavoda. Pri svojem delu mora upoštevati načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti, kot so navedena v prvem odstavku 11. člena tega statuta.
Generalni direktor je dolžan zagotoviti, da delo na vseh preostalih, njemu podrejenih ravneh vodenja RTV prav tako poteka sladno z načeli iz prejšnjega odstavka. Če presodi, da delo katerega od vodilnih ali vodstvenih delavcev ali njim podrejenih delavcev ne poteka skladno z naštetimi načeli ali da prihaja do neuresničevanja programskih standardov ali programsko-produkcijskega načrta oziroma drugih obveznosti, mora ukrepati tako, da se kršitve odpravijo ter opravijo ustrezni postopki sankcioniranja v skladu z zakonom, Statutom in drugimi predpisi.
43. člen
(naloge in pooblastila generalnega direktorja)
Generalni direktor ima predvsem te naloge in pooblastila:
– vodi strokovno programsko delo javnega zavoda RTV Slovenija;
– organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija;
– predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija;
– odgovoren je za zakonitost dela javnega zavoda RTV Slovenija;
– odgovoren je za pravočasno pripravo splošnih in konkretnih aktov,
– odgovoren je za pravočasno pripravo finančnega in letnega poročila, ki ju sprejme nadzorni svet; temu mora posredovati vse zahtevane dodatne informacije, ki so potrebne pri sprejemanju teh dokumentov;
– programskemu svetu posreduje v mnenje predlog finančnega načrta;
– odloča o delovnih razmerjih in sklepa pogodbe o zaposlitvi, pri tem za določene ravni prenese pooblastila na drugo osebo, vendar skladno z njegovimi internimi pravili;
– po pridobitvi predhodnega soglasja programskega sveta imenuje direktorja Radia in direktorja Televizije;
– v soglasju z ustreznim programskim odborom imenuje pomočnike generalnega direktorja za programa narodnosti;
– usklajuje delo direktorjev Radia in Televizije ter drugih vodilnih in vodstvenih delavcev skladno s Statutom in odloča v morebitnih sporih med njimi;
– imenuje in razrešuje odgovorne urednike programov v skladu z Zakonom o RTV Slovenija;
– imenuje in razrešuje vodstvene delavce;
– vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija in je eden od podpisnikov kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev;
– programskemu svetu posreduje v sprejetje programske standarde in programske zasnove v skladu z Zakonom o RTV Slovenija in zakonom, ki ureja področje množičnih občil, ter mednarodnimi akti;
– programskemu svetu posreduje v sprejetje programsko-produkcijski načrt, ki ga v nadzornem svetu uskladijo s finančnimi možnostmi RTV Slovenija;
– programskemu svetu posreduje v sprejetje programske sheme;
– programskemu svetu posreduje v soglasje Statut javnega zavoda RTV Slovenija;
– pravice, obveznosti, odgovornosti in pooblastila, ki jih ima generalni direktor, poleg zakona in Statuta javnega zavoda RTV Slovenija podrobneje urejajo tudi splošni akti zavoda;
– skladno z določili zakonov, ki urejajo posamezna področja kolektivnega dogovarjanja ter druga socialnoekonomska in pravna vprašanja, ki se nanašajo na zaposlene na RTV Slovenija, sklepa pogodbe in dogovore z reprezentativnimi sindikati RTV Slovenija.
44. člen
(razpis, pogoji, mandat in imenovanje generalnega direktorja)
Generalnega direktorja RTV Slovenija izbira in imenuje programski svet na podlagi javnega razpisa.
Mandat generalnega direktorja traja štiri leta.
Kandidat mora poleg pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati tudi te pogoje:
– biti mora državljan Republike Slovenije;
– imeti mora univerzitetno izobrazbo;
– obvladati mora slovenski jezik;
– aktivno mora obvladati najmanj en svetovni jezik;
– imeti mora najmanj deset let delovnih izkušenj;
– biti mora usposobljen za organiziranje in vodenje večjih organizacijskih sistemov in imeti izkušnje pri tem;
– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV Slovenija,
– poznati mora problematiko RTV-dejavnosti,
– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank.
45. člen
(postopek izbire in imenovanja)
Za izbiro in imenovanje generalnega direktorja se uporabi ta postopek: programski svet glasuje tako, da ima vsak član sveta pravico glasovati za enega kandidata. Glasovanje je javno. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov programskega sveta.
Če v prvem krogu glasovanja ni izvoljen noben kandidat, se v drugem krogu glasuje o tistih treh kandidatih, ki so v prvem krogu dobili največ glasov. Če tudi v drugem krogu ni izvoljen noben kandidat, se v tretji krog glasovanja uvrstita dva kandidata z največjim številom glasov, dobljenih v drugem krogu. Če v tretjem krogu ni izvoljen noben kandidat, se v četrtem krogu glasuje o kandidatu, ki je dobil v tretjem krogu največ glasov.
Če tudi v četrtem krogu noben izmed kandidatov ne dobi dovolj glasov, lahko programski svet sklene, da bo vnovič glasoval v 14 dneh o kandidatih, ki sta dobila največ glasov. Pred vnovičnim glasovanjem programski svet na seji omogoči obema kandidatoma tretjega kroga predstavitev njunih konceptov. Če tudi pri vnovičnem glasovanju ni izvoljen noben izmed kandidatov, se razpis ponovi.
46. člen
(ponovitev razpisa)
Če se na razpis za delovno mesto generalnega direktorja ne prijavi nihče ali ni izbran nobeden izmed prijavljenih kandidatov, se razpis ponovi.
47. člen
(vršilec dolžnosti generalnega direktorja)
Za obdobje do imenovanja generalnega direktorja, vendar največ za eno leto, programski svet RTV imenuje vršilca dolžnosti generalnega direktorja.
48. člen
(prenehanje funkcije pred potekom mandata)
Generalnemu direktorju preneha funkcija pred potekom mandata:
– če zahteva razrešitev sam, s pisno odstopno izjavo. V tem primeru mora opravljati funkcijo generalnega direktorja še toliko časa, kolikor določi programski svet, vendar največ šest mesecev;
– če obstaja kateri izmed razlogov, zaradi katerih je po predpisih o delovnih razmerjih mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi;
– če je podan razlog nesposobnosti po predpisih o delovnih razmerjih,
– če pri svojem delu ne ravna po zakonu in Statutu, ne uresničuje sklepov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi;
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija.
49. člen
(razrešitev)
Ob odločanju o razrešitvi generalnega direktorja proti njegovi volji mora programski svet pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti generalnega direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost za zagovor.
Postopek za razrešitev, če ni podanega predloga generalnega direktorja, začne programski svet RTV Slovenija na pobudo najmanj tretjine članov sveta ali na pobudo nadzornega sveta.
Proti sklepu o razrešitvi ima generalni direktor pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.
V/2 Direktor Radia in direktor Televizije
50. člen
(funkcija direktorja Radia oziroma Televizije in temeljna načela delovanja)
Direktor Radia je vodilni delavec, ki združuje poslovno-organizacijsko in programsko funkcijo vodenja v programsko-produkcijski enoti Radio Slovenija. Direktor Televizije je vodilni delavec, ki združuje poslovno-organizacijsko in programsko funkcijo vodenja v programsko-produkcijski enoti Televizija Slovenija.
Direktor Radia in direktor Televizije vsak na svojem področju organizirata in vodita delo (poslovno-organizacijska funkcija), pa tudi strokovno-programsko delo (programska funkcija), za kar sta neposredno odgovorna generalnemu direktorju. Strokovno-programsko vodenje v delu, ki se nanaša na narodnostna programa, ne sodi v njuno pristojnost.
Direktorja morata pri svojem delu upoštevati načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti, kot so navedena v prvem odstavku 11. člena tega statuta.
Skupaj z generalnim direktorjem sta direktorja dolžna zagotoviti, da delo na vseh njima podrejenih ravneh v RTV prav tako poteka skladno z načeli iz prejšnjega odstavka. Če presodita, da uresničevanje načel ni zadostno, da prihaja do kršitev programskih standardov, programsko-produkcijskega načrta ali drugih kršitev obveznosti na teh ravneh, morata ukrepati tako, da se kršitve odpravijo ter opravijo ustrezni postopki za sankcioniranje v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi.
51. člen
(naloge in pristojnosti direktorja Radia oziroma Televizije)
Naloge in pristojnosti direktorja Radia oziroma Televizije so:
– vodi in usklajuje programsko-produkcijsko enoto Televizija oziroma Radio Slovenija, vključno z regionalnima centroma, razen strokovno-programskega vodenja v delu, ki se nanaša na narodnostna programa in določa prednostne naloge glede na produkcijske zmožnosti;
– zastopa programsko-produkcijsko enoto Televizija oziroma Radio v skladu z zakonom ter Statutom in drugimi veljavnimi predpisi;
– predlaga generalnemu direktorju imenovanje ali razrešitev odgovornih urednikov v skladu z zakonom;
– glede na potrebe lahko generalnemu direktorju tudi sam predlaga sklenitev pogodb o zaposlitvi v okviru dejavnosti svoje enote;
– v okvirih svoje odgovornosti za programske vsebine določa, nadzoruje, spremlja in usmerja delo urednikov in drugih programskih delavcev;
– odgovarja za porabo finančnih sredstev skladno z letnim programsko-poslovnim načrtom;
– skladno s potrebami oziroma organizacijskim modelom vodenja lahko imenuje strokovne direktorje oziroma strokovne vodje ter svoje pomočnike in svetovalce;
– opravlja druge naloge skladno z veljavnimi predpisi.
52. člen
(imenovanje in mandat)
Direktorja Radia in direktorja Televizije imenuje generalni direktor na podlagi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega soglasja programskega sveta.
Mandat direktorja Radia in direktorja Televizije traja štiri leta.
53. člen
(pogoji za imenovanje)
Kandidat za direktorja Radia oziroma direktorja Televizije mora izpolnjevati te pogoje:
– biti mora državljan Republike Slovenije;
– imeti mora univerzitetno izobrazbo;
– obvladati mora slovenski jezik;
– aktivno mora obvladati najmanj en svetovni jezik in imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj (z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma dejavnostih, povezanih z javnimi glasili);
– poznati mora problematiko RTV-dejavnosti;
– imeti mora organizacijske in vodstvene sposobnosti;
– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank;
– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija.
54. člen
(prenehanje funkcije pred iztekom mandata)
Direktorju Radia oziroma direktorju Televizije preneha funkcija pred iztekom mandata v teh primerih:
– če zahteva razrešitev sam, s pisno odstopno izjavo. V tem primeru mora opravljati funkcijo direktorja Radia oziroma direktorja Televizije še toliko časa, kolikor določi generalni direktor, vendar največ tri mesece;
– če je podan kateri izmed razlogov, zaradi katerih je po predpisih o delovnih razmerjih mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi;
– če direktor Radia oziroma direktor Televizije pri svojem delu ne ravna po zakonu in Statutu ali ne uresničuje nalog, ki mu jih je določil generalni direktor, ali sklepov programskega sveta in nadzornega sveta RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi;
– če direktor Radia oziroma direktor Televizije s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija.
Ob odločanju o razrešitvi direktorja Radia oziroma direktorja Televizije proti njegovi volji mora generalni direktor pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti programski svet z razlogi za razrešitev in omogočiti zagovor.
55. člen
(razrešitev)
Postopek za razrešitev direktorja Radia oziroma direktorja Televizije začne generalni direktor RTV Slovenija.
Direktor Radia oziroma direktor Televizije ima pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem proti sklepu o razrešitvi.
V/3 Vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze
56. člen
(temeljne naloge in odgovornost)
Vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze je vodstveni delavec RTV Slovenija s področja elektronskih komunikacij. Imenuje ga generalni direktor RTV Slovenija.
Vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze je imenovan za štiri leta.
Mandat organizacijske enote Oddajniki in zveze je vezan na mandat generalnega direktorja, to pa pomeni, da ob morebitni razrešitvi generalnega direktorja nadaljuje svoje delo kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.
Vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze organizira ter vodi delo in poslovanje organizacijske enote Oddajniki in zveze. Pri svojem delu mora spoštovati načelo javnosti RTV, pa tudi načelo njene politične neodvisnosti. Za svoje delo odgovarja generalnemu direktorju.
Vodjo organizacijske enote Oddajniki in zveze razrešuje generalni direktor, razrešen pa je ob enakih pogojih, kot veljajo po tem statutu za vse vodilne oziroma vodstvene delavce zavoda.
Opise del in nalog organizacijske enote Oddajniki in zveze določi generalni direktor, opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda.
Zahteve za delovno mesto vodje Oddajnikov in zvez so:
– državljanstvo Republike Slovenije,
– univerzitetna izobrazba elektrotehnične smeri,
– obvladanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– najmanj pet let delovnih izkušenj s področja elektronskih komunikacij,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– poznavanje problematike radiodifuznega področja,
– ne sme imeti lastniških deležev in ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija,
– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank.
V/4 Pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost
57. člen
(temeljne naloge in odgovornost pomočnikov generalnega direktorja)
Temeljne naloge pomočnika generalnega direktorja Radia in Televizije za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost so:
– pripravljata in zagovarjata programske zasnove in programske sheme ter letne programske načrte v okviru programsko-poslovnega načrta RTV Slovenija;
– vodita in usklajujeta uresničevanje letnih programskih načrtov in poročata generalnemu direktorju o uresničevanju programskih, poslovnih in razvojnih načrtov;
– vodita in usklajujeta organizacijske, poslovne in druge splošne zadeve narodnostnih programov v regionalnih centrih;
– odločata in sodelujeta pri odločanju o drugih vprašanjih, povezanih z njunimi delovnimi področji, oziroma izpolnjujeta obveznosti, ki jih določi generalni direktor;
– vodita strokovno programsko delo Radia oziroma Televizije v delu, ki se nanaša na narodnostna programa.
Pomočnik generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in pomočnik generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost sta vodilna delavca RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostna programa. Delo na svojem področju sta dolžna opravljati na način, ki spoštuje tista temeljna načela, na podlagi katerih morajo delovati tudi generalni direktor in oba direktorja Radia in Televizije (drugi odstavek 42. člena in tretji odstavek 50. člena tega statuta).
Pomočnik generalnega direktorja Radia in Televizije za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnik generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost imata sedež v okviru narodnostnega programa, v katerem organizirata in vodita delo Radia in Televizije.
Pomočnik generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in pomočnik generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost sta hkrati tudi direktorja studia italijanskega oziroma madžarskega programa.
Pomočnik generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in pomočnik generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost sta za svoje delo odgovorna neposredno generalnemu direktorju RTV Slovenija in programskemu odboru za narodnostni program.
58. člen
(imenovanje in mandat)
Pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost imenuje generalni direktor v soglasju s programskim odborom za italijanski oziroma programskim odborom za madžarski narodnostni program.
Mandat pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost traja štiri leta.
Mandat pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost in pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost je vezan na mandat generalnega direktorja, kar pomeni, da ob morebitni razrešitvi generalnega direktorja nadaljuje svoje delo kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.
59. člen
(pogoji za imenovanje)
Kandidat za pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost oziroma kandidat za pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono madžarsko narodno skupnost mora izpolnjevati te pogoje:
– državljanstvo Republike Slovenije,
– univerzitetna izobrazba,
– znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in aktivno znanje jezika avtohtone narodne skupnosti, na katero se nanaša narodnostni program,
– najmanj pet let delovnih izkušenj z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma dejavnosti v množičnih občilih,
– poznavanje problematike RTV-dejavnosti,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,
– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija.
60. člen
(prenehanje funkcije pred iztekom mandata)
Pomočniku generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost preneha funkcija pred potekom mandata:
– če zahteva razrešitev sam, s pisno odstopno izjavo. V tem primeru mora opravljati funkcijo pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost še toliko časa, kolikor določi generalni direktor, vendar največ tri mesece;
– če je podan kateri izmed razlogov, zaradi katerih je mogoče po predpisih o delovnih razmerjih odpovedati pogodbo o zaposlitvi;
– če je podan razlog nesposobnosti po predpisih o delovnih razmerjih;
– če pri svojem delu ne ravna po zakonu in Statutu ali ne uresničuje nalog, ki mu jih je določil generalni direktor, oziroma sklepov programskega odbora za italijanski narodnostni program oziroma programskega odbora za madžarski narodnostni program ali ravna v nasprotju z njimi;
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija.
Ob odločanju o razrešitvi pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost proti njegovi volji mora generalni direktor pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti ustrezni programski odbor z razlogi za razrešitev in mu dati možnost za zagovor.
61. člen
(razrešitev)
Postopek za razrešitev pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost začne generalni direktor RTV Slovenija.
Pomočnik generalnega direktorja Radia in Televizije za avtohtono narodno skupnost ima pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem proti sklepu o razrešitvi.
V/5 Odgovorni uredniki
62. člen
(temeljne naloge in odgovornost odgovornega urednika)
Odgovorni uredniki skrbijo za snovanje in produkcijo televizijskih in radijskih programov ter programov multimedije oziroma teleteksta, internetnega in mobilnega portala. Hkrati so finančno, programsko, kadrovsko in produkcijsko odgovorni za njihovo realizacijo. Odgovorni so tudi za uresničevanje uredniške politike in porabo finančnih sredstev skladno s programskimi zasnovami in sprejetim programsko-produkcijskim načrtom.
Opise del in nalog odgovornih urednikov določita direktor Radia in direktor Televizije oziroma pomočnik generalnega direktorja Radia in Televizije za avtohtono narodno skupnost, opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda. Pri svojem delu morajo upoštevati načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti, kot so navedena v prvem odstavku 11. člena tega statuta.
Odgovorni uredniki so za svoje delo odgovorni direktorju Radia oziroma direktorju Televizije oziroma pomočniku generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost ter generalnemu direktorju. Odgovorni urednik uredniško-producentske enote MMC je odgovoren vodji MMC ter direktorjema Radia in Televizije.
Odgovorni urednik in uredništvi posamezne programske enote morajo pri svojem delu spoštovati novinarske standarde, Muenchensko deklaracijo, kodeks ter programske standarde in merila.
63. člen
(imenovanje in mandat)
Odgovorne urednike imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog direktorja Radia oziroma Televizije, ki za ta mesta izvedeta javne razpise. Javni razpis za programe multimedije oziroma teleteksta, internetnega in mobilnega portala prav tako izvedeta direktorja Radia in Televizije. Mandat odgovornih urednikov traja štiri leta.
Druge urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik po pridobitvi mnenj direktorja Radia oziroma Televizije in uredništva.
Če direktor Radia ali direktor Televizije predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvih, ima večina programskih delavcev v teh uredništvih pravico predlagati v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, o čemer obvestijo programski svet. V tem primeru generalni direktor izbere kandidata po pridobitvi soglasja programskega sveta, ki mora najpozneje 30 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu izmed predlaganih kandidatov.
Odgovorne urednike radijskih in televizijskih programov za avtohtono narodno skupnost ob soglasju programskega odbora za narodnostni program imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost, ki za ta mesta izvede javni razpis.
Mandat odgovornih urednikov radijskega in televizijskega programa za avtohtono narodno skupnost je štiri leta.
Druge urednike imenuje odgovorni urednik po pridobitvi mnenja pomočnika generalnega direktorja radijskega in televizijskega programa za avtohtono narodno skupnost in po pridobitvi mnenja uredništva.
Če pomočnik generalnega direktorja Radia in Televizije za avtohtono narodno skupnost predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvih, ima večina programskih delavcev v teh uredništvih pravico predlagati v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, o čemer obvestijo ustrezen programski odbor za narodnostni program. V tem primeru generalni direktor izbere kandidata po pridobitvi soglasja programskega odbora za narodnostni program, programski odbor pa mora najpozneje 30 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu izmed predlaganih kandidatov.
64. člen
(pogoji za imenovanje)
Kandidat za odgovornega urednika mora izpolnjevati te pogoje:
– državljanstvo Republike Slovenije,
– univerzitetna izobrazba,
– znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika (za narodnostne programe tudi aktivno znanje italijanščine oziroma madžarščine),
– najmanj pet let delovnih izkušenj z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma dejavnosti v množičnih občilih,
– poznavanje problematike RTV-dejavnosti,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank,
– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija.
65. člen
(prenehanje funkcije pred potekom mandata)
Odgovornemu uredniku preneha funkcija pred potekom mandata:
– če zahteva razrešitev sam, s pisno odstopno izjavo. V tem primeru mora opravljati funkcijo odgovornega urednika še toliko časa, kolikor določi generalni direktor, vendar največ tri mesece;
– če je podan kateri izmed razlogov, na podlagi katerega je mogoče po predpisih o delovnih razmerjih odpovedati pogodbo o zaposlitvi;
– če je podan razlog nesposobnosti po predpisih o delovnih razmerjih;
– če pri svojem delu ne ravna po zakonu in Statutu, ne uresničuje nalog, ki mu jih je določil direktor Radia oziroma Televizije, oziroma ne uresničuje sklepov direktorja Radia oziroma direktorja Televizije, oziroma pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost, programskega sveta RTV Slovenija, nadzornega sveta RTV Slovenija oziroma programskega odbora za italijanski narodnostni program oziroma programskega odbora za madžarski narodnostni program ali ravna v nasprotju z njimi;
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija,
– če je program, ki ga vodi, ukinjen.
66. člen
(razrešitev)
Postopek za razrešitev odgovornega urednika začne generalni direktor RTV Slovenija.
Ob odločanju o razrešitvi odgovornega urednika proti njegovi volji mora generalni direktor pred sprejetjem sklepa o razrešitvi z razlogi za razrešitev seznaniti nadrejenega direktorja Radia, direktorja Televizije oziroma pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost oziroma vodjo MMC ter programski svet oziroma ustrezen programski odbor in odgovornemu uredniku dati možnost za zagovor.
Odgovorni urednik ima pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem proti sklepu o razrešitvi.
V/6 Strokovni direktorji oziroma strokovni vodje ter pomočniki in svetovalci generalnega direktorja
67. člen
(temeljne naloge in odgovornosti strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij ter pomočnikov in svetovalcev generalnega direktorja)
Generalni direktor imenuje strokovne direktorje oziroma strokovne vodje ter svoje pomočnike in svetovalce skladno z organizacijskim modelom vodenja za organizacijsko in strokovno vodenje posameznih področij dela na RTV Slovenija.
Mandat strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij ter pomočnikov in svetovalcev generalnega direktorja je vezan na mandat generalnega direktorja, ki so mu pri svojem delu tudi neposredno odgovorni.
Strokovne direktorje oziroma strokovne vodje ter svoje pomočnike in svetovalce imenuje in razrešuje generalni direktor, razrešeni pa so pod enakimi pogoji kot veljajo po tem statutu za vse vodilne in vodstvene delavce zavoda.
Vsa tehnična, tehnološka in investicijska dejavnost, povezana s posameznimi tehnološkimi segmenti zavoda (produkcija in predvajanje radijskih, televizijskih in multimedijskih programov, informatika in teleinformatika, elektroenergetski in strojno-energetski sistemi, gradnje in nepremičnine), se za celoten zavod vodi, usmerja in rešuje centralno, vodijo in nadzorujejo pa jo strokovni direktorji oziroma strokovni vodje ter pomočniki in svetovalci generalnega direktorja, odgovorni za tehniko, investicije in razvoj.
Opise del in nalog strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij ter pomočnikov in svetovalcev generalnega direktorja določi generalni direktor z aktom o notranji organizaciji zavoda.
Kandidat za strokovnega direktorja oziroma strokovnega vodjo oziroma pomočnika ali svetovalca generalnega direktorja mora izpolnjevati te splošne pogoje:
– državljanstvo Republike Slovenije,
– univerzitetna izobrazba,
– znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na področju, ki ga bo vodil,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV Slovenija,
– poznavanje problematike RTV-dejavnosti,
– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank.
V/7 Vodji regionalnih centrov
68. člen
(temeljne naloge in odgovornosti vodij regionalnih centrov)
Generalni direktor skladno z organizacijskim modelom vodenja imenuje vodji regionalnih centrov. Vodji vodita in usklajujeta organizacijske, poslovne in druge splošne zadeve regionalnih centrov.
Mandat vodje regionalnega centra je vezan na mandat generalnega direktorja, kar pomeni, da ob morebitni razrešitvi generalnega direktorja nadaljuje svoje delo kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.
Vodja regionalnega centra je odgovoren generalnemu direktorju.
Razreši ga generalni direktor.
Opise del in nalog vodje regionalnega centra določi generalni direktor, opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda.
Kandidat za vodjo regionalnega centra mora izpolnjevati te splošne pogoje:
– državljanstvo Republike Slovenije,
– univerzitetna izobrazba,
– znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na področju, ki ga bo vodil,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV Slovenija,
– poznavanje problematike RTV-dejavnosti,
– ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank.
V/8 Vodje organizacijskih enot
69. člen
(temeljne naloge in odgovornosti vodje organizacijske enote)
Vodenje organizacijskih enot (Tehnična produkcija, Glasbeni programi in glasbena produkcija) sodi v pristojnost ustreznih vodij organizacijskih enot. Organizacijsko enoto Oddajniki in zveze vodi vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze.
Opise del in nalog strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij ter pomočnikov in svetovalcev generalnega direktorja v delu, ki se nanaša na posamezne organizacijske enote oziroma delo vodij organizacijskih enot ter vodje organizacijske enote Oddajniki in zveze, določi generalni direktor z aktom o notranji organizaciji zavoda.
Kandidat za vodjo organizacijske enote Tehnična produkcija in kandidat za vodjo organizacijske enote Glasbeni programi in glasbena produkcija morata izpolnjevati te splošne pogoje:
– državljanstvo Republike Slovenije,
– univerzitetna izobrazba,
– obvladovanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– najmanj pet let delovnih izkušenj na področju, ki ga bosta vodila,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– ne smeta imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV Slovenija,
– poznavanje problematike RTV-dejavnosti,
– ne smeta biti poslanca državnega zbora ali funkcionarja katere izmed političnih strank.
VI. ORGANIZIRANOST RTV SLOVENIJA
70. člen
(programsko-produkcijske in organizacijske enote ter deklaracija o enotnosti celotnega sistema)
RTV Slovenija je pravno, organizacijsko, tehnično in finančno celovita ter enotna organizacija, ki je programsko, tehnološko in poslovno enotno upravljana ter vodena.
V okviru RTV Slovenija so organizirane te enote:
1) programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija (PPE TVS)
in znotraj nje organizacijska enota Televizijska produkcija (OE TVP);
2) programsko-produkcijska enota Radio Slovenija (PPE RS) in znotraj nje:
– organizacijska enota Radijska produkcija (OE-RAP),
– organizacijska enota Glasbeni programi in glasbena produkcija (OE GP);
3) programsko produkcijska enota Regionalni RTV-center Koper – Centro regionale RTV Koper – Capodistria (PPE-RC KP);
4) programsko-produkcijska enota Regionalni RTV-center Maribor s studiem za madžarski program v Lendavi – Magyar Műsorok Stúdiója, Lendva;
5) programsko-produkcijska enota Multimedijski center (PPE MMC);
6) organizacijska enota Oddajniki in zveze (OE OZ).
Nadaljnjo členitev notranje organizacije, način dela in poslovanja, število in delovno področje sodelavcev ter način organiziranja in delovanja programskih oddelkov in služb določi generalni direktor z organizacijskim aktom.
V vsaki organizacijski celoti so dopustne največ tri hierarhične ravni.
VI/1 Programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija (PPE-TVS)
71. člen
(naloge programsko-produkcijske enote, struktura vodenja in odgovornosti)
Programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija ustvarja, pripravlja, oddaja in arhivira nacionalne televizijske programe skladno z zakonom in tem Statutom.
Strokovno-programske in produkcijske dejavnosti Televizije vodi in usklajuje direktor Televizije.
Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.
Uredništva vodijo uredniki uredništev.
Programske oddelke in službe za pripravo, izvedbo, predvajanje in arhiviranje televizijskih programov vodijo vodje teh oddelkov in služb.
Vodenje programske enote Televizija Slovenija deluje na podlagi organizacijske piramide. Vso odgovornost za delovanje ima njen direktor.
Za strokovno-programsko delo Televizije, ki se nanaša na narodnostna programa, sta zadolžena pomočnika generalnega direktorja za oba programa.
72. člen
(uredniško-producentske enote, ki sestavljajo programsko-produkcijsko enoto Televizija Slovenija)
Uredniško-producentske enote v okviru programsko-produkcijske enote Televizija Slovenija so:
– uredniško-producentska enota Kulturni in umetniški program,
– uredniško-producentska enota Informativni program,
– uredniško-producentska enota Razvedrilni program,
– uredniško-producentska enota Športni program,
– uredniško-producentska enota, zadolžena za poseben nacionalni program, namenjen parlamentarnim vsebinam Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles.
Ustvarjalna jedra za uresničevanje programskih ciljev programsko-produkcijske enote Televizija so uredništva.
Uredništva oziroma uredniki uredništev oblikujejo in predlagajo odgovornim urednikom programske projekte, ki so vsebinska, finančna in kadrovska podlaga za pripravo letnih programsko-produkcijskih načrtov PPE Televizija.
Uredništva se konstituirajo ali ukinjajo v funkcionalni povezavi s strokovnimi razlogi za sistemsko realizacijo ali opustitev specifičnih programskih vsebin.
O konstituiranju ali ukinitvi uredništva odloča direktor Radia oziroma Televizije.
VI/2 Programsko-produkcijska enota Radio Slovenija (PPE-RS)
73. člen
(naloge programsko-produkcijske enote, struktura vodenja in odgovornosti)
Programsko-produkcijska enota Radio Slovenija ustvarja, pripravlja, oddaja in arhivira nacionalne radijske programe skladno z zakonom in tem statutom.
Strokovno-programske in produkcijske dejavnosti Radia Slovenija vodi in usklajuje direktor Radia.
Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.
Uredništva vodijo uredniki uredništev.
Skupine za pripravo, izvedbo in predvajanje radijskih programov vodijo vodje teh skupin.
Vodenje programske enote Radio Slovenija deluje na podlagi organizacijske piramide. Vso odgovornost za delovanje ima njen direktor.
Za strokovno-programsko delo Radia, ki se nanaša na narodnostna programa, sta zadolžena pomočnika generalnega direktorja za oba programa.
74. člen
(uredniško-producentske enote, ki sestavljajo programsko-produkcijsko enoto Radio Slovenija)
Uredniško-producentske enote v okviru programsko-produkcijske enote Radio Slovenija so:
– uredniško-producentska enota Uredništvo Prvega programa,
– uredniško-producentska enota Uredništvo Drugega programa,
– uredniško-producentska enota Uredništvo Tretjega programa,
– uredniško-producentska enota Uredništvo informativnih in eksperimentalno-razvojnih programov.
VI/3 Programsko-produkcijska enota Regionalni RTV-center Koper (Centro regionale RTV Koper – Capodistria) PPE RC KP
75. člen
(naloge programsko-produkcijske enote, struktura vodenja in odgovornosti)
Regionalni RTV-center Koper – Capodistria ustvarja, pripravlja, oddaja in arhivira televizijski in radijski program v slovenščini, televizijski in radijski program za italijansko narodno skupnost, televizijski in radijski program za slovensko manjšino v Italiji ter pripravljata oddaje za nacionalne radijske in televizijske programe.
Organizacijske, poslovne in druge splošne zadeve vodi in usklajuje vodja regionalnega RTV-centra.
Sredstva za regionalni RTV-center Koper – Capodistria dodeli generalni direktor v okviru razreza celotnih sredstev oziroma prihodkov zavoda.
76. člen
(uredniško-producentske enote, ki sestavljajo programsko-produkcijsko enoto Regionalni RTV-center Koper – Capodistria)
Radijske in televizijske programe, omenjene v prejšnjem členu, pripravljajo: uredništvi regionalnega radijskega oziroma televizijskega programa v slovenščini ter uredništvi radijskega in televizijskega programa za italijansko narodno skupnost v italijanskem jeziku.
Pripravo regionalnega radijskega in televizijskega programa v slovenščini ter televizijskega in radijskega programa za italijansko narodno skupnost v italijanščini vodijo in usklajujejo odgovorni uredniki teh programov. Odgovorna urednika radijskega in televizijskega programa za italijansko narodno skupnost delujeta skladno z navodili pomočnika generalnega direktorja za narodnostni program.
Uredniško-producentske enote v okviru regionalnega RTV-centra Koper – Capodistria so:
– uredniško-producentska enota Televizijski program za italijansko narodno skupnost,
– uredniško-producentska enota Radijski program za italijansko narodno skupnost,
– uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program,
– uredniško-producentska enota Regionalni radijski program.
Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.
VI/4 Programsko-produkcijska enota Regionalni RTV-center Maribor s studiem za madžarski program v Lendavi – Magyar Műsorok Stúdiója, Lendva
77. člen
(naloge programsko-produkcijske enote, struktura vodenja in odgovornosti)
Regionalni center Maribor ustvarja, pripravlja, oddaja in arhivira regionalni televizijski in radijski program, televizijski in radijski program za madžarsko narodno skupnost, televizijski in radijski program za slovensko manjšino v Avstriji in Madžarski ter pripravlja oddaje za nacionalne radijske in televizijske programe ter radijski program za tujo javnost.
Organizacijske, poslovne in druge splošne zadeve vodi in usklajuje vodja regionalnega centra.
Sredstva za Regionalni center Maribor dodeli generalni direktor v okviru razreza celotnih sredstev oziroma prihodkov zavoda.
Sedež radijskega in televizijskega studia ter programskega vodstva za madžarsko narodno skupnost je v Lendavi.
78. člen
(uredniško-producentske enote, ki sestavljajo programsko-produkcijsko enoto Regionalni RTV-center Maribor)
Radijske in televizijske programe, opisane v prejšnjem členu, pripravljajo: uredništvi regionalnega radijskega oziroma televizijskega programa v slovenščini, uredništvi radijskega in televizijskega programa za madžarsko narodno skupnost v madžarskem jeziku ter uredništvo radijskega programa za tujo javnost.
Pripravo regionalnega televizijskega in radijskega programa v slovenščini, televizijskega in radijskega programa za madžarsko narodno skupnost v madžarščini in radijskega programa za tujo javnost vodijo in usklajujejo odgovorni uredniki teh programov.
Odgovorna urednika radijskega in televizijskega programa za madžarsko narodno skupnost delujeta skladno z navodili pomočnikov generalnega direktorja za narodnostna programa.
Uredniško-producentske enote v okviru regionalnega RTV-centra Maribor so:
– uredniško-producentska enota Televizijski program za madžarsko narodno skupnost,
– uredniško-producentska enota Radijski program za madžarsko narodno skupnost,
– uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program,
– uredniško-producentska enota Regionalni radijski program,
– uredniško-producentska enota Uredništvo radijskega programa za tujo javnost.
Uredniško-producentske enote vodijo odgovorni uredniki.
VI/5 Programsko-produkcijska enota Multimedijski center (PPE MMC)
79. člen
(naloge, organizacija in vodenje)
Programsko-produkcijska enota Multimedijski center ustvarja in oddaja multimedijske besedilne, slikovne, avdio in video vsebine za nove medije.
Programsko-produkcijska enota Multimedijski center podnaslavlja oddaje za ljudi z okvaro sluha.
V okviru programsko-produkcijske enote MMC deluje tudi uredništvo založniške dejavnosti RTV Slovenija.
Programsko-produkcijsko enoto MMC vodi in usklajuje vodja MMC.
Mandat vodje MMC je vezan na mandat generalnega direktorja, kar pomeni, da ob morebitni razrešitvi generalnega direktorja nadaljuje svoje delo kot vršilec dolžnosti z vsemi dotedanjimi pristojnostmi.
Vse programske dejavnosti uredniško-producentske enote MMC vodi in usklajuje odgovorni urednik.
Opise del in nalog odgovornega urednika programsko-produkcijske enote Multimedijski center na predlog direktorja Radia oziroma direktorja Televizije določi generalni direktor, opredeljeni pa so v aktu o notranji organizaciji zavoda.
Vodja in odgovorni urednik programsko-produkcijske enote morata obvladati vsebino in tehnologijo novih medijev (internet, mobilni portali, teletekst in drugi).
VI/6 Organizacijska enota Radijska produkcija in organizacijska enota Televizijska produkcija (OE RAP, OE TVP)
80. člen
(naloge organizacijske enote Radijska produkcija in organizacijske enote Televizijska produkcija, struktura vodenja in odgovornosti)
Radijska in televizijska produkcija sta posebni organizacijski enoti, ki zagotavljata tehnične storitve, produkcijo, poprodukcijo in predvajanja radijskih in televizijskih programov skladno s potrebami programsko-produkcijskih enot Radia Slovenija oziroma Televizije Slovenija.
Vodji organizacijskih enot Radijska in Televizijska produkcija imenuje na predlog direktorja Radia oziroma Televizije generalni direktor, ki prej pridobi mnenje strokovnega direktorja oziroma strokovnega vodje oziroma pomočnika ali svetovalca za tehniko.
Vodji organizacijskih enot Radijska in Televizijska produkcija sta izvedbeno, organizacijsko in disciplinsko neposredno odgovorna direktorju Radia oziroma direktorju Televizije.
S prostimi produkcijskimi zmogljivostmi lahko Radijska in Televizijska produkcija opravljata storitve tudi za druge enote v zavodu ali druge naročnike.
Lastne produkcijske zmogljivosti se znotraj programsko-produkcijskega načrta uporabljajo prednostno.
Obseg dela za produkcijo radijskih in televizijskih programov je opredeljen z letnim programsko-produkcijskim načrtom, izvršuje pa se na podlagi posameznih naročil oziroma letnih pogodb.
Storitve produkcijskih enot se obračunavajo na podlagi naročil in opravljenega obsega dela skladno s ceniki, ki jih določi generalni direktor.
Pri opravljanju svoje dejavnosti morata Radijska in Televizijska produkcija zagotavljati tehnično kakovost ustvarjenih in predvajanih programov skladno z veljavnimi hišnimi in mednarodnimi standardi, normativi in priporočili.
VI/7 Organizacijska enota Oddajniki in zveze (OE-OZ)
81. člen
(naloge, organizacija in vodenje)
Organizacijska enota Oddajniki in zveze kot operater komunikacij in multipleksov izvaja javno službo in tržne dejavnosti z analogno in digitalno tehnologijo.
RTV-omrežje je del radiodifuznega sistema in premoženja, ki ga upravlja RTV Slovenija.
Javna služba obsega:
– oddajanje, izmenjavo in prenos televizijskih, radijskih in multimedijskih programov RTV Slovenija;
– zagotavljanje prostora in souporabo antenskih sistemov, če je to tehnično izvedljivo, za oddajanje televizijskih in radijskih programov posebnega pomena z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija organizacijske enote Oddajniki in zveze;
– zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami;
– zagotavljanje prostora in souporabo antenskih sistemov, če je to tehnično izvedljivo, za oddajanje programov posebnega pomena za pokrivanje območij v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami, z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija organizacijske enote Oddajniki in zveze.
Tržne dejavnosti obsegajo:
– operaterstvo komunikacij in multipleksov, tehnične in komunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;
– dajanje oddajne infrastrukture ter drugih nepremičnin in premičnin v najem.
Poslovanje organizacijske enote Oddajniki in zveze mora biti organizirano transparentno, tako da onemogoča spopad interesov med javno službo in tržnimi dejavnostmi. Organizacijska enota Oddajniki in zveze ima svojo računovodsko evidenco, ki omogoča pregled prihodkov in odhodkov za javno službo in tržne dejavnosti. Sredstva za izvajanje tržnih dejavnosti, ki jih enota OE Oddajniki in zveze samostojno upravlja, morajo biti zagotovljena v letnem programsko-poslovnem načrtu.
VI/8 Organizacijska enota Glasbeni programi in glasbena produkcija (OE-GP)
82. člen
(naloge, organizacija in vodenje)
V sklopu te enote delujejo:
– Simfonični orkester RTV Slovenija in Big Band RTV Slovenija lahko kot skupna glasbena divizija,
– Komorni zbor RTV Slovenija,
– Mladinski in otroški pevski zbor RTV Slovenija.
Programske vsebine organizacijske enote Glasbeni programi in glasbena produkcija so namenjene tako radijskim kot televizijskim programom.
Organizacijska enota glasbeni programi in glasbena produkcija z orkestroma in zborovskimi ansambli po naročilu programskih uredništev Radia in Televizije realizira glasbene programe za arhivske posnetke, koncertne programe in druga naročila uredništev.
Produkcijska razmerja med programsko-produkcijskima enotama radia oziroma televizije ter organizacijsko enoto Glasbeni programi in glasbena produkcija temeljijo na skupnih letnih programsko-produkcijskih načrtih in na neposrednih internih pogodbenih naročilih.
Organizacijsko enoto Glasbeni programi in glasbena produkcija vodi vodja organizacijske enote, ki ga imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog direktorja Radia.
Vodja organizacijske enote Glasbena produkcija skrbi za letni glasbenoprodukcijski spored, za koncertne programe ter za umetniško raven ansamblov in zborov.
Vodja organizacijske enote Glasbena produkcija je neposredno podrejen in odgovoren direktorju Radia Slovenija.
VII. JAVNOST POSLOVANJA
83. člen
(javnost poslovanja, zagotovitev javnosti, pogoji za omejitev javnosti)
Poslovanje RTV Slovenija je javno.
Letno poročilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh RTV Slovenija.
Vlada Republike Slovenije in organi upravljanja morajo prejeti izvod letnega poročila z obrazložitvijo.
Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlembo stroškov produkcije programov po posameznih programskih sklopih oziroma vsebinah.
Javno se objavijo tudi sklepi in stališča nadzornega sveta ter sklepi in stališča programskega sveta oziroma njunih delovnih teles.
Velja, da je z objavo v internem glasilu Informator in z objavo besedila internega glasila Informator na internem spletu RTV Slovenije zagotovljena javnost objave.
Delovanje in poslovanje RTV Slovenija je javno, zato se posamezen akt ali pogodba razglasi za tajno le z vednostjo in soglasjem nadzornega sveta.
VIII. SPLOŠNI AKTI RTV SLOVENIJA
84. člen
(splošni akti, njihovo sprejemanje in predmet urejanja)
Splošni akti RTV Slovenija so pravilniki, poslovniki ter organizacijski in drugi akti, s katerimi se urejajo druga razmerja, ki so pomembna za upravljanje in poslovanje RTV Slovenija.
S splošnimi akti RTV Slovenija ureja vsa razmerja, ki niso dovolj podrobno urejena z zakoni, Statutom ali kolektivnimi pogodbami, predvsem pa:
– delovna razmerja in sistemizacijo delovnih mest,
– disciplinsko, odškodninsko odgovornost in nagrajevanje zaposlenih,
– avtorska in izvajalska razmerja,
– socialni status zaposlenih (stanovanjski standard, letovanje, izobraževanje, pomoč itn.),
– osnove in merila za vrednotenje dela,
– finančno poslovanje,
– organizacijske predpise o načinu in metodah dela.
Predloge splošnih aktov pripravi vodstvo RTV Slovenija ob sodelovanju sveta delavcev RTV Slovenija in po predhodnem mnenju sindikata. Sprejme jih generalni direktor RTV Slovenija.
Splošni akti morajo biti usmerjeni v optimizacijo dela in poslovanja.
85. člen
(kolektivno dogovarjanje)
Kolektivne pogodbe, ki neposredno urejajo pravice in obveznosti zaposlenih v RTV Slovenija v celoti oziroma za posamezna poklicna področja, v imenu ustanovitelja oziroma delodajalca podpisuje generalni direktor.
IX. FINANCIRANJE, NAČRTOVANJE IN RAZPOREJANJE PRIHODKOV, POSLOVANJE, OSNOVNA SREDSTVA IN PROGRAMSKO-PRODUKCIJSKI NAČRT
86. člen
(viri financiranja, razporejanje in razrez prihodkov)
Programi, ki jih pripravlja in oddaja RTV Slovenija, so financirani iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija, s sredstvi državnega proračuna in sredstvi, pridobljenimi iz naslova tržnih dejavnosti.
Prihodki RTV Slovenija se za radijske in televizijske programe in druge namene razporejajo na podlagi usklajenega letnega programsko-produkcijskega načrta.
Razrez sredstev in razmerja med posameznimi organizacijskimi enotami in programi določa generalni direktor na podlagi letnih programsko-produkcijskih načrtov ali po dvanajstinah, če načrt ni sprejet, ter skladno s prednostnimi nalogami.
87. člen
(ločenost finančnega poslovanja javne službe)
RTV Slovenija mora zagotoviti, da je poslovanje v tržnih dejavnostih organizirano ločeno od javne službe.
Prispevek za programe RTV Slovenija, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe je mogoče porabiti le za opravljanje javne službe, ki je določena v zakonu.
Prihodke iz naslova tržnih dejavnosti je mogoče porabiti za sofinanciranje javne službe, nagrajevanje ali ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa zakon.
88. člen
(prihodki iz naslova dejavnosti in storitev Oddajnikov in zvez)
Presežki prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari RTV Slovenija z dejavnostjo Oddajnikov in zvez in s tržnimi storitvami, so namenjeni za upravljanje in razvoj radijskih in televizijskih dejavnosti RTV Slovenija.
89. člen
(poslovanje prek računov in podračunov pri poslovnih bankah)
RTV Slovenija finančno posluje prek podračunov pri upravi za javna plačila ter skladno z deviznimi predpisi.
90. člen
(zaključni račun, poslovno poročilo, revidiranje poslovanja)
RTV Slovenija pripravi letno poročilo in mesečne obračuna poslovanja.
Finančno poslovanje programsko-produkcijskih in organizacijskih enot se med letom in ob koncu leta ugotavlja z izkazi prihodkov in odhodkov.
Finančno poslovanje RTV Slovenija je javno. RTV Slovenija objavi letno poročilo v Uradnem listu RS.
91. člen
(programsko-produkcijski načrt)
Temeljni vsebinski element v organizaciji dela in poslovanja je programsko-produkcijski načrt, ki obsega štiri pomembne dele, in sicer:
– pripravo programsko-produkcijskega načrta,
– sprejetje programsko-produkcijskega načrta,
– realizacijo oziroma uresničevanje programsko-produkcijskega načrta,
– nadzor nad realizacijo programsko-produkcijskega načrta.
Priprava in uresničevanje programsko-produkcijskega načrta sta za racionalno in varčno poslovanje zavoda najpomembnejša elementa.
92. člen
(priprava programsko-produkcijskega načrta)
Za pravočasno pripravo in dosledno realizacijo tega načrta so odgovorni ti delavci zavoda:
– generalni direktor,
– direktor Radia in direktor Televizije,
– pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost,
– odgovorni uredniki programov,
– strokovni direktorji oziroma strokovni vodje ter pomočniki in svetovalci generalnega direktorja, vodji regionalnih centrov, vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze ter vodje organizacijskih enot.
Generalni direktor skupaj z direktorjema Radia in Televizije ter pomočnikoma generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost pripravi programske standarde in programske zasnove.
Direktorja Radia in Televizije ter pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost skupaj z odgovornimi uredniki programov pripravijo programske sheme; soglasje k njim da generalni direktor po predhodnem mnenju uredništev.
Direktorja Radia in Televizije ter pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost skupaj z odgovornimi uredniki programov pripravijo programske vsebine za posamezna časovna okna programskih shem ter letno dinamiko produkcije posameznih programskih vsebin.
Ko generalni direktor sprejme programske sheme in programske vsebine za posamezna časovna okna, je osnutek programsko-produkcijskega načrta pripravljen za ovrednotenje po finančnih, kadrovskih in tehnološko-produkcijskih parametrih. Za ovrednotenje so odgovorni producenti in uredniki posameznih programskih vsebin.
Programsko-produkcijski načrt se uskladi po finančnih, kadrovskih in tehnološko-produkcijskih merilih, za kar so odgovorni strokovni direktorji oziroma strokovni vodje ter pomočniki in svetovalci generalnega direktorja.
Usklajeni predlog programsko-produkcijskega načrta za naslednje leto generalni direktor predloži v potrditev programskemu svetu najpozneje do prvega dne v mesecu oktobru tekočega leta.
Programski svet RTV Slovenija na predlog generalnega direktorja sprejme programsko-produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi zavoda, kadrovskimi in tehnološko-produkcijskimi zmogljivostmi in sprejetimi programskimi shemami, standardi in zasnovami.
Usklajeni programsko-produkcijski načrt za naslednje leto mora programski svet sprejeti najpozneje do zadnjega dne v mesecu oktobru tekočega leta.
Programsko-produkcijski načrt mora biti uresničen v celoti v obsegu dodeljenih finančnih sredstev ter kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti.
Objektivno odgovoren za izgube je generalni direktor.
Direktorja Radia oziroma Televizije razporedita dodeljena sredstva tako, da sredstva, namenjena stroškom dela redno zaposlenih, ostanejo v njuni pristojnosti.
Sredstva za variabilne stroške direktorja razdelita na splošne variabilne stroške, ki nastajajo z delovanjem enote, in na variabilne stroške, ki so posledica snovanja in produkcije programov. Za splošne variabilne stroške sta odgovorna direktorja Radia in Televizije, za variabilne stroške, ki nastajajo ob snovanju in produkciji programov, pa odgovorni uredniki programov. Ti s tem prevzamejo popolno programsko, finančno, organizacijsko in produkcijsko odgovornost za uresničitev sprejete letne programske sheme in programske vsebine, ki bodo zapolnjevale njihova časovna okna.
Enake pravice in obveznosti, kot so v tem členu določene za direktorja Radia oziroma Televizije, veljajo tudi za pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost.
Po dodelitvi pravice do razpolaganja s temi sredstvi odgovorni uredniki programov določijo nadaljnjo delitev na sredstva, potrebna za nakup tuje produkcije (programske pravice), ter sredstva, ki so po zakonu o RTV Slovenija namenjena odkupu slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov.
Producenti so za gospodarno in varčno uporabo dodeljenih sredstev odgovorni odgovornim urednikom in zneska ne smejo prekoračiti.
Producenti za uresničitev posameznih projektov in oddaj sodelujejo z uredniki posameznih programskih vsebin in vodji organizacijskih enot radijske oziroma televizijske produkcije.
O racionalni porabi finančnih sredstev, namenjenih uresničitvi programsko-produkcijskega načrta, generalni direktor vsako četrtletje v pisni obliki poroča nadzornemu svetu.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93. člen
(prenehanje mandatov odgovornim urednikom)
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha mandat odgovornim urednikom. S tem dnem generalni direktor na predlog direktorja Radia oziroma direktorja Televizije, oziroma na predlog pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za avtohtono narodno skupnost imenuje vršilce dolžnosti odgovornih urednikov, ti pa vršilce dolžnosti urednikov posameznih uredništev znotraj posameznih programsko-produkcijskih enot.
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo mandati predstojnikom notranjih organizacijskih enot:
– direktorju Regionalnega centra v Kopru,
– direktorju Regionalnega centra v Mariboru,
– direktorju organizacijske enote Oddajniki in zveze,
– vodji organizacijske enote Radijska produkcija,
– vodji organizacijske enote Televizijska produkcija,
– vodji organizacijske enote Glasbena produkcija.
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo mandati dosedanjim pomočnikom generalnega direktorja.
94. člen
(veljavnost in postopek sprememb Statuta, uskladitev organiziranosti, uskladitev splošnih aktov, ureditev nujne obveznosti ob stavki)
Statut začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbi 92. člena, ki urejata rok za sprejemanje programsko-produkcijskega načrta, začneta veljati leta 2007 za sprejemanje programsko-produkcijskega načrta za leto 2008.
Generalni direktor je dolžan organiziranost RTV Slovenija uskladiti s statutom v 12 mesecih od uveljavitve statuta.
Generalni direktor je dolžan skleniti pogodbo z reprezentativnimi sindikati v RTV Slovenija, s katero bo opredeljeno, kaj obsega nujna obveznost ob stavki.
Programski svet izvoli varuha pravic v roku šestih mesecev po uveljavitvi statuta ter v istem roku sprejme pravilnik o delovanju tega instituta.
Splošni akti morajo biti sprejeti v 24 mesecih od uveljavitve statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo enako kot statut.
Namestnik predsednika
nadzornega sveta RTV Slovenija
Tomaž Glažar l.r.
