Na podlagi, 9. in 11. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis-UPB2, Uradni list RS, št. 100/04), Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/91, 45I/94 Odl. US: U-I-104/92, 8/96, 18/98 Odl. US: U-I-34/98, 36/00 – ZPDZC), Sklepa Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije št. 1/23-2006, z dne 4. 10. 2006, 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06) je Občinski svet Občine Jesenice na redni 39. seji dne 10. 10. 2006 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice«
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Jesenice ustanavlja samostojni visokošolski zavod »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice« (v nadaljevanju visokošolski zavod), zaradi opravljanja znanstveno-raziskovalne in izobraževalne dejavnosti s področja zdravstvene nege.
Območje na katerem deluje visokošolski zavod je območje Občine Jesenice.
Visokošolski zavod lahko deluje tudi na območju drugih občin, če o tem sklene pogodbe z zainteresiranimi lokalnimi skupnostmi.
II. STATUSNE OPREDELITVE
2. člen
Ime visokošolskega zavoda je: VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE
Skrajšano ime zavoda je: VŠZNJ
Sedež zavoda je: Cesta železarjev 6, Jesenice
Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.
3. člen
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je samostojni visokošolski zavod in je samostojna pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki so določne z zakonom, s tem aktom in s statutom Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice.
4. člen
Poslanstvo visokošolskega zavoda je izobraziti diplomirane medicinske sestre/diplomirane zdravstvenike, ki bodo kompetentne izvajati sodobno zdravstveno nego na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti v skladu z njihovimi poklicnimi kompetencami.
Študent, ki bo končal izobraževanje na visokošolskem zavodu, bo pridobil strokovna znanja in usposobljenost za porabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijal zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami ter pridobil odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju.
Visokošolski zavod bo svoje poslanstvo uresničeval z izvajanjem programa visokošolskega strokovnega študijskega programa za diplomirane medicinske sestre/diplomirane zdravstvenike, ki temelji na poklicni kvalifikaciji, ki jo predpisujejo sektorske direktive EU, načelih evropskega visokega šolstva (Bolonjska deklaracija), potrebah slovenske populacije po visoko izobraženih medicinskih sestrah, v praksi potrjenem znanju, spretnostih in poklicnih kompetencah nosilk/nosilcev stroke zdravstvene nege ter ciljih strategije Svetovne zdravstvene organizacije »Zdravje za vse do leta 2000« in »Zdravje za vse za 21. stoletje«, sklepih prve konference o zdravstveni negi na Dunaju leta 1988 in Munchenski deklaraciji iz leta 2000.
5. člen
Visokošolski zavod ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom »Visoka šola za zdravstveno nego na Jesenicah« ter grbom Republike Slovenije.
Pečat uporablja visokošolski zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
Navodila za uporabo pečata so urejena v navodilih o žigih.
III. DEJAVNOST VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
6. člen
Dejavnost visokošolskega zavoda v skladu s standardno kvalifikacijo je naslednja:
DE22.110 Izdajanje knjig
DE22.120 Izdajanje časopisov
DE22.130 Izdajanje revij in periodike
DE22.150 Drugo založništvo
G52.471 Dejavnost knjigarn
G52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami
H55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
K70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
K71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najem
K72.300 Obdelava podatkov
K72.400 Omrežne podatkovne storitve
K72.600 Druge računalniške dejavnosti
K73.104 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine
K73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja
K74.400 Oglaševanje
K74.851 Prevajanje
K74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K74.853 Druga splošna tajniška opravila
K74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K74.873 Druge poslovne dejavnosti, d. n.
M80.302 Visoko strokovno izobraževanje
M80.303 Univerzitetno izobraževanje
M80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
O91.120 Dejavnost strokovnih združenj
O91.330 Dejavnost drugih članskih organizacij
O92.511 Dejavnost knjižnic
O92.623 Druge športne dejavnosti
O93.050 Druge osebne storitve
7. člen
Visokošolski zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
Visokošolski zavod lahko opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost, če je le-ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju znanstveno-raziskovalne in izobraževalne dejavnosti s področja zdravstvene nege.
IV. ORGANI VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
8. člen
Organi visokošolskega zavoda so:
– senat,
– akademski zbor,
– upravni odbor,
– študentski svet,
– dekan.
Senat
9. člen
Senat je strokovni organ visokošolskega zavoda.
Senat sestavljajo visokošolski učitelji, ki pokrivajo znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih šola izvaja svoje študijske programe in so v visokošolskem zavodu v delovnem razmerju ter študentje. Dekan in prodekani so člani senata po svoji funkciji.
Člani senata iz vrst študentov tvorijo najmanj eno petino članov senata.
Ob spremembi števila članov senata, senat s sklepom ugotovi število članov senata iz vrst študentov.
Člane senata iz vrst študentov izvoli študentski svet.
Način volitev članov senata iz vrst študentov določa pravilnik, ki ga sprejme študentski svet.
10. člen
Seje senata sklicuje in vodi dekan.
Sejo senata skliče dekan po potrebi ali na zahtevo katedre. Sklic seje senata lahko predlagata tudi upravni odbor in študentski svet.
11. člen
Senat razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja raziskovalnega in razvojnega ter pedagoškega dela visokošolskega zavoda.
Naloge senata so zlasti, da:
– sprejema notranje akte visokošolskega zavoda;
– sprejema predlog študijskih programov za pridobitev visokošolske izobrazbe in za izpopolnjevanje;
– sprejema program raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda;
– izvoli dekana visokošolskega zavoda;
– v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje po tri poročevalce o usposobljenosti kandidata;
– voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv;
– določa način sprejemanja tem diplomskih nalog;
– imenuje komisije in delovna telesa senata;
– kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa na prvi stopnji;
– obravnava in odloča o mnenjih in predlogih študentskega sveta s področja njegove pristojnosti;
– skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela ter sprejema samoevalvacijsko poročilo;
– na predlog dekana sprejema letni delovni načrt visokošolskega zavoda v okviru svojih pristojnosti;
– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, ustanovitvenim aktom, ali drugim splošnim aktom.
12. člen
Senat obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Senat je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov, razen če ni drugače določeno.
Na sejah senata sodelujejo brez pravice glasovanja tudi visokošolski učitelji in sodelavci, zaposleni v visokošolskem zavodu za zdravstveno nego, ki niso člani senata.
Akademski zbor
13. člen
Akademski zbor sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Akademski zbor je sestavljen tudi iz predstavnikov študentov. Predstavniki študentov morajo predstavljati najmanj eno petino vseh članov akademskega zbora.
14. člen
Akademski zbor izmed svojih članov izvoli predsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje.
Akademski zbor se sestane vsaj enkrat letno.
Akademski zbor je sklepčen, če je navzoča večina članov. Akademski zbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, ki lahko odločajo o posameznem vprašanju.
15. člen
Naloge akademskega zbora so, da:
– izvoli senat,
– obravnava poročilo dekana o delu visokošolskega zavoda,
– daje predloge in pobude senatu,
– senatu predlaga kandidate za dekana in
– opravlja druge naloge določene s tem odlokom, statutom in drugim splošnim aktom visokošolskega zavoda.
V razpravi in odločanju o teh vprašanjih sodelujejo tudi študentje, in sicer na področju študentske problematike.
Člani akademskega zbora, ki so v visokošolskem zavodu redno zaposleni lahko predlagajo senatu kandidate za dekana. Predstavniki študentov lahko akademskemu zboru posredujejo svoje mnenje o kandidatih za dekana.
Upravni odbor
16. člen
Visokošolski zavod upravlja upravni odbor, ki ga sestavlja 8 (osem) članov. Upravni odbor sestavljajo:
– štirje predstavniki ustanovitelja,
– dva predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost,
– en predstavnik študentov,
– en predstavnik drugih delavcev visokošolskega zavoda.
17. člen
Upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje visokošolskega zavoda, ne more pa sklepati pravnih poslov pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki je dano v upravljanje visokošolskemu zavodu s strani ustanovitelja ob ustanovitvi.
Naloge upravnega odbora so zlasti, da:
– sprejema splošne akte in odločitve, s katerimi se določa uporaba prihodkov visokošolskega zavoda,
– sprejema načrt financiranja in zaključni račun visokošolskega zavoda;
– nadzira upravljanje s premoženjem visokošolskega zavoda in sprejema temeljne odločitve;
– odloča o odtujitvi in obremenitvi nepremičnin visokošolskega zavoda ali opreme večje vrednosti, razen v primerih iz prvega odstavka tega člena;
– določa oziroma oblikuje predloge za prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa;
– določa cenik storitev za dejavnosti visokošolskega zavoda;
– odloča o prošnjah študentov za oprostitev plačila šolnin in drugih prispevkov za študij oziroma odloči o plačevanju v obrokih ter hkrati določi vir iz katerega se bo pokril izpad dohodka iz tega naslova;
– odloča o drugih zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje visokošolskega zavoda;
– sprejema sklepe o načinu financiranja pedagoškega dela, ki ni financirano iz nacionalnega programa visokega šolstva;
– sprejema načrt investicijskih vlaganj in nadzira uresničevanje tega načrta;
– skrbi za smotrno porabo sredstev, s katerimi razpolaga visokošolski zavod;
– daje soglasje k sistemizaciji;
– potrdi predlog letnega načrta dela in ga predloži v soglasje ustanovitelju.
18. člen
Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet Občine Jesenice na predlog komisije za mandatna vprašanja Občine Jesenice za dobo štirih let.
Predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost in predstavnike drugih delavcev visokošolskega zavoda izvolijo delavci visokošolskega zavoda izmed sebe.
Volitve vodi 3 (tri) članska volilna komisija, ki jo imenuje dekan za dobo 2 (dveh) let. Volilna komisija najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.
Posameznega kandidata predlagajo najmanj trije delavci. Kandidate lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati visokošolskega zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih v visokošolskem zavodu.
Aktivno in pasivno volilno pravico za volitve predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, imajo samo delavci, ki opravljajo visokošolsko dejavnost.
Aktivno in pasivno volilno pravico za volitve predstavnika drugih delavcev imajo vsi tisti, ki so zaposleni v visokošolskem zavodu, vendar ne opravljajo visokošolske dejavnosti.
Delavci glasujejo za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov delavcev visokošolskega zavoda, ki so se udeležili volitev.
Dekan na podlagi poročila volilne komisije, s sklepom ugotovi izid glasovanja ter kateri predstavnik delavcev je bil izvoljen v upravni odbor.
Mandat voljenih članov upravnega odbora je dve leti.
Predstavnika študentov imenuje študentski svet za dobo enega leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
19. člen
Članu upravnega odbora preneha mandat s potekom mandata, oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma, oziroma treh sej od štirih sklicanih,
– pri svojem delu v upravnem odboru krši predpise,
– ne opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če ga odpokliče organ, ki ga je imenoval,
– če članu upravnega odbora – predstavniku delavcev, preneha delovno razmerje v javnem zavodu.
Član upravnega odbora se razreši po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen.
20. člen
V primeru predčasne razrešitve člana upravnega odbora se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana upravnega odbora ni potrebno, če je mandat prenehal enemu članu in se bo mandat upravnega odbora iztekel v roku 6 mesecev od dne prenehanja.
21. člen
Upravni odbor visokošolskega zavoda sprejema odločitve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Predsednik upravnega odbora mora sklicati sejo, če to zahtevajo dekan, večina članov senata, večina članov akademskega zbora ali večina članov študentskega sveta.
Prvo konstitutivno sejo sveta skliče dekan v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov upravnega odbora. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Študentski svet
22. člen
Študentski svet sestavljajo 3 predstavniki študentov.
Na svoji prvi seji izvolijo člani študentskega sveta izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Način volitev članov študentskega sveta določa pravilnik, ki ga sprejme študentski svet.
Naloge in pristojnosti študentskega sveta se podrobneje določijo s statutom visokošolskega zavoda.
Dekan
23. člen
Dekan visokošolskega zavoda je poslovodni organ in strokovni vodja šole.
24. člen
Naloge dekana so zlasti, da:
– usklajuje izobraževalno ter raziskovalno in razvojno delo,
– spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost visokošolskega zavoda, študijskih programov, raziskovalnega in razvojnega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija),
– skrbi in odgovarja za zakonitost dela,
– v skladu s svojimi pooblastili skrbi za kakovost dela,
– odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva,
– imenuje predstojnike kateder, inštitutov visokošolskega zavoda in knjižnice,
– najmanj enkrat letno poroča o delu senatu, akademskemu zboru in ustanovitelju,
– sklicuje in vodi seje senata,
– predlaga senatu kandidate za prodekana,
– odloča o delovnih razmerjih drugih delavcev visokošolskega zavoda,
– kot prvostopenjski organ odloča o vlogah in pritožbah študentov visokošolskega zavoda v študijskih zadevah, če ni drugače določeno,
– podpisuje diplome in druga potrdila o uspešno opravljenih obveznostih po programih izobraževanja in usposabljanja na visokošolskem zavodu,
– predlaga letni načrt dela senatu in upravnemu odboru,
– opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom, statutom in drugimi splošnimi akti visokošolskega zavoda.
Dekan vodi, zastopa in predstavlja visokošolski zavod. Naloge in pristojnosti dekana se podrobneje določi s statutom visokošolskega zavoda.
Dekana izvoli senat na predlog akademskega zbora izmed visokošolskih učiteljev visokošolskega zavoda, za dobo 4 let.
Dekan je lahko po poteku mandata ponovno izvoljen.
Postopek za izvolitev dekana se začne šest mesecev pred iztekom mandata dekana. Sklep o začetku postopka sprejme senat.
25. člen
Kandidate za dekana predlaga senatu akademski zbor visokošolskega zavoda.
Sejo akademskega zbora, na kateri poteka glasovanje o predlogih kandidatov za dekana, skliče dekan najkasneje v dveh mesecih po začetku postopka za izvolitev dekana.
Kandidate za dekana, o katerih bo glasoval akademski zbor, lahko predlaga vsak član akademskega zbora s pravico glasovanja. Kandidature morajo biti vložene pisno najkasneje sedem dni pred dnevom seje akademskega zbora. Kandidaturi mora biti predloženo pisno soglasje predlaganega kandidata.
Sejo akademskega zbora, na kateri se izvede glasovanje o kandidatu za dekana, vodi najstarejši visokošolski učitelj.
O predlaganih kandidatih akademski zbor glasuje na tajnem glasovanju.
Akademski zbor predlaga senatu tiste kandidate, za katere je glasovala večina navzočih članov akademskega zbora. Če nihče od predlaganih kandidatov ni dobil potrebnega števila glasov, se postopek kandidiranja in glasovanja ponovi, pri čemer mora biti nova seja akademskega zbora sklicana najkasneje v enem mesecu po neuspešnem glasovanju.
26. člen
Sejo senata, na kateri se voli dekana, vodi najstarejši član senata.
Kandidati za dekana senatu predstavijo program dela v prihodnjem obdobju.
O kandidatih glasuje senat na tajnem glasovanju tako, da lahko vsak član senata glasuje za enega kandidata.
Za dekana je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov senata.
Če med več kandidati nihče od kandidatov ni dobil večine glasov vseh članov senata, se glasovanje ponovi o dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Če dobi v prvem krogu več kandidatov enako število glasov, se glasovanje ponovi.
Dekana med njegovo odsotnostjo nadomešča prodekan ali oseba, ki jo dekan posebej pooblasti za zastopanje v posameznih zadevah iz njegove pristojnosti. V primeru daljše odsotnosti lahko dekan izda tudi generalno pooblastilo.
27. člen
Dekan je lahko razrešen pred potekom mandata:
– iz razlogov določenih v predpisih o javnih zavodih,
– če neutemeljeno ne uresničuje sklepov organov visokošolskega zavoda,
– če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih visokošolskega zavoda,
– če z nepravilnim in nevestnim delom povzroči visokošolskemu zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti visokošolskega zavoda.
28. člen
Senat, ki je dekana izvolil, mora pred sklepom o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje akademskega zbora za razrešitev ter seznaniti dekana o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
Akademski zbor je dolžan dati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila. Če Akademski zbor v danem roku ne da mnenja k predloženi razrešitvi, se šteje, da je mnenje k razrešitvi pozitivno, oziroma soglasje za razrešitev podano.
29. člen
Če dekanu predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za dekana ni imenovan, do imenovanja novega dekana, opravlja naloge dekana prodekan.
V. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELOVANJE JAVNEGA ZAVODA
30. člen
Visokošolski zavod je samostojna pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, razen če ta ustanovitveni akt ne določa drugače.
31. člen
Sredstva za ustanovitev in začetek dela šole se zagotovijo v višini 90.731 € (devetdeset tisoč sedemsto enaintrideset evrov), kar je potrjeno s 36. sklepom Občinskega sveta Občine Jesenice, z dne 27. 7. 2006. Sredstva zagotovi ustanovitelj.
32. člen
Sredstva za izvajanje znanstveno-raziskovalne in izobraževalne dejavnosti s področja zdravstvene nege pridobiva visokošolski zavod iz:
– proračuna ustanovitelja,
– prispevkov slušateljev,
– donacij,
– sredstev državnega proračuna,
– sredstev evropskih skladov in drugih nepovratnih sredstev,
– in drugo.
33. člen
Visokošolski zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti visokošolskega zavoda do višine sredstev, ki so v proračunu občine za posamezno leto namenjene za dejavnost zavoda. Za druge obveznosti visokošolskega zavoda ustanovitelj odgovarja samo, če tako določa zakon ali pogodba.
34. člen
Visokošolski zavod je dolžan obveščati ustanovitelja o izvrševanju letnega programa dela, o rezultatih poslovanja ter mu omogočiti vpogled v poslovne knjige. Visokošolski zavod je dolžan ustanovitelju predložiti strateški načrt dela za obdobje desetih let ter letni program dela. Letni progam dela mora visokošolski zavod predložiti ustanovitelju letno najkasneje do 1.9. za prihodnje koledarsko leto.
35. člen
Presežek prihodkov nad odhodki sme visokošolski zavod uporabiti le za opravljanje dejavnosti zavoda. O načinu razpolaganja s presežkom odloča upravni odbor na predlog dekana. V primerih, ko presežek predstavljajo tudi sredstva, ki jih je visokošolski zavod pridobil od ustanovitelja, mora ustanovitelj podati soglasje k razpolaganju s presežkom.
36. člen
Ustanovitelj ima v razmerju do visokošolskega zavoda naslednje pravice:
– spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih pridobi visokošolski zavod z letnimi programi in finančnimi načrti,
– daje soglasje k programu dela in k finančnemu načrtu,
– spremlja skladnost porabe sredstev visokošolskega zavoda z letnim programom in finančnim načrtom,
– daje soglasje k aktu o sistemizaciji visokošolskega zavoda,
– do obveščenosti o celotnem postopku izvolitve dekana pred dokončno izvolitvijo,
– daje soglasje k statutu, vendar lahko soglasje odreče samo v primeru, če statut ni v skladu z ustanovitvenim aktom,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.
37. člen
Visokošolski zavod upravlja s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki je v lasti ustanovitelja in je namenjeno opravljanju dejavnosti visokošolskega zavoda.
Ustanovitelj bo dal visokošolskemu zavodu v upravljanje poslovno stavbo v izmeri 1.212,61 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni približni izmeri 2.334 m2, ki stoji na zemljišču s parc. št. 27/11, 27/12, 27/13, 89, 90/1, 90/4, 90/5, 90/6, vse k.o. Jesenice.
Ustanovitelj bo dal visokošolskemu zavodu v upravljanje tudi vso opremo v stavbi, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti visokošolskega zavoda.
Visokošolski zavod upravlja s premoženjem kot dober gospodar. Premoženje s katerim visokošolski zavod upravlja je last Občine Jesenice.
Visokošolski zavod s tem nepremičnim premoženjem ne razpolaga. Vsi pravni posli, katerih predmet je nepremično premoženje, ki bo dano v upravljanje visokošolskemu zavodu, so v izključni pristojnosti Občne Jesenice.
S premičnim premoženjem upravlja visokošolski zavod samostojno v skladu z veljavnimi predpisi.
38. člen
Medsebojne pravice in obveznosti bosta ustanovitelj in visokošolski zavod uredila s Pogodbo o upravljanju in s pogodbo o financiranju, ki jo bosta sklenila za vsako posamezno obdobje financiranja.
39. člen
Ustanoviteljske pravice izvršuje župan Občine Jesenice razen:
– sprejem ustanovitvenega akta,
– sprejemanje sprememb in dopolnitev ustanovitvenega akta,
– imenovanje predstavnikov ustanovitelja v upravni odbor visokošolskega zavoda,
– sodelovanje pri pripravi predloga za izvolitev dekana.
VI. NOTRANJI PRAVNI AKTI VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
40. člen
Notranji pravni akti visokošolskega zavoda so:
– statut zavoda,
– strateški načrt,
– program dela,
– akt o sistematizaciji in organizaciji dela,
– drugi.
Pogoj za uveljavitev sprejetega akta je njegova objava na krajevno običajen način. Statut zavoda se objavi v Uradnem listu RS.
41. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest sprejme dekan visokošolskega zavoda, po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v visokošolskem zavodu. K aktu o sistemizaciji delovnih mest da svoje soglasje upravni odbor visokošolskega zavoda in ustanovitelj.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Do sprejema statuta in konstituiranja organov visokošolskega zavoda ima šola vršilca dolžnosti dekana, ki je poslovodni organ in strokovni vodja šole. Vršilca dolžnosti dekana imenuje ustanovitelj.
43. člen
Do oblikovanja organov visokošolskega zavoda v skladu s tem aktom in statutom šole opravlja njegove naloge začasni štiri članski upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja. Predstavnike začasnega štiričlanskega upravnega odbora imenuje na predlog komisije za mandatna vprašanja občinski svet Občine Jesenice.
Začasni upravni odbor sprejme statut šole najkasneje v treh mesecih od dneva konstituiranja.
44. člen
Do oblikovanja študentskega sveta v skladu s tem aktom in statutom visokošolskega zavoda sestavljajo študentski svet vsi študenti, ki študirajo po študijskem programu. Študentski svet se konstituira na začetku študijskega leta prve generacije študentov šole.
45. člen
Organi šole se v skladu s statutom visokošolskega zavoda konstituirajo najkasneje v šestih mesecih po sprejemu statuta, razen študentskega sveta, ki se ustanovi ob začetku študijskega procesa.
46. člen
Odlok začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu.
Št. 014-24/2006
Jesenice, dne 10. oktobra 2006
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant l.r.