Na podlagi petega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena in četrte alinee 73. člena ter v povezavi s prvim odstavkom 14. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V Pravilniku o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ta pravilnik določa fitosanitarne ukrepe za preprečitev širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte (v nadaljnjem besedilu: koruzni hrošč) v razmejenih območjih, posebni nadzor koruznega hrošča ter obveščanje in poročanje za izvajanje Odločbe Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 49, z vsemi spremembami).«.

V 2. členu se v prvi alinei besedilo »razmejeno območje je območje, ki vključuje žarišče napada koruznega hrošča in pripadajoče varnostno območje« nadomesti z besedilom »razmejeno območje je območje, kjer se ugotovi navzočnost koruznega hrošča in vključuje žarišče in pripadajoče varnostno območje«.
V drugi in tretji alinei se za besedo »žarišče« črta beseda »napada«.
Besedilo pete alinee se spremeni tako, da se glasi:
»– napadeno območje je tisti del razmejenega območja, kjer je koruzni hrošč navzoč več kot dve zaporedni leti;«.
Za deveto alineo se pika nadomesti s podpičjem in se doda deseta alinea, ki se glasi:
»– zadrževalno območje je združeno razmejeno območje, ki meji na napadeno območje in kjer obstaja nevarnost stalnega širjenja koruznega hrošča; zaokroženo je tako, da je široko najmanj 40 km in sega najmanj 10 km v notranjost napadenega območja in najmanj 30 km izven njega v nenapadeno območje.«.

V prvem odstavku 4. člena se besedilo »zlasti v razmejenem območju« nadomesti z besedilom »zlasti v novo razmejenem območju in v zadrževalnem območju«.
Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če se s pregledom vab ugotovi navzočnost koruznega hrošča, izvajalec poskrbi za zgostitev vab v žarišču najdbe in pripadajočem varnostnem območju.«.

Besedilo prvega odstavka 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če se v okviru posebnega nadzora ugotovi in potrdi koruznega hrošča na območjih, kjer prej ni bil navzoč, uprava z odločbo določi razmejeno območje, ki obsega žarišče in pripadajoče varnostno območje. Okrog razmejenega območja lahko uprava glede na nevarnost nadaljnjega širjenja koruznega hrošča določi tudi varovalni pas. Odločba se objavi na krajevno običajen način in vroči v obliki javnega naznanila na oglasni deski pripadajoče občine.«.
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V odločbi iz prejšnjega odstavka uprava ugotovi, ali obstaja nevarnost stalnega širjenja koruznega hrošča, in odloči, ali je razmejeno območje razmejitev izoliranih najdb ali zadrževalnega območja. Pri natančni razmejitvi območij uprava upošteva ustrezne znanstvene podlage, ki vključujejo zlasti:
– biologijo koruznega hrošča,
– stopnjo napadenosti posameznega območja,
– način pridelave koruze,
– obstoječo razdelitev zemljišč glede na kataster oziroma grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: GERK) tako, da:
a) katastrska občina zapade v razmejeno območje, če je več kot 50% njene površine znotraj razmejitvene črte,
b) površina GERK zapade v razmejeno območje, če jo seka razmejitvena črta.«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »območja ustalitve«.
Besedilo šestega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če je več kot dve zaporedni leti po prvem odkritju koruzni hrošč še vedno potrjen v razmejenem območju, se tako območje lahko šteje za napadeno območje, če tam koruznega hrošča na podlagi dokazov ni več mogoče izkoreniniti. Napadeno območje z odločbo določi uprava. Razmejitev in obseg napadenega območja se revidira vsaki dve leti.«.
Doda se sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Območje med napadenim in nenapadenim območjem se šteje za zadrževalno območje, ki ga z odločbo določi uprava.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pridelovalci koruze in imetniki zemljišč v razmejenih območjih morajo izvajati:
– ukrepe izkoreninjenja iz 7. in 8. člena tega pravilnika v primeru razmejene izolirane najdbe koruznega hrošča, ali
– ukrepe zadrževanja širjenja koruznega hrošča iz 10. člena tega pravilnika na zadrževalnem območju, ali
– ukrepe zatiranja koruznega hrošča iz 10.a člena tega pravilnika na napadenem območju, da se zmanjša njegova populacija in preprečuje škoda na koruzi.«.

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

V žarišču izoliranih najdb se izvajajo naslednji ukrepi z namenom izkoreninjenja koruznega hrošča:
a) prepoved premeščanja svežih rastlin koruze in njenih svežih delov izven žarišča v obdobju, določenem na podlagi biologije organizma, razvojne stopnje organizma pri ujetju, števila ujetih organizmov in klimatskih razmer v žarišču,
b) prepoved premeščanja zemlje s koruznih polj izven žarišča, ki velja preko celega leta,
c) prepoved spravila koruze v obdobju, določenem na podlagi biologije organizma, razvojne stopnje organizma pri ujetju, števila ujetih organizmov in klimatskih razmer v žarišču,
d) ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza lahko na istem zemljišču prideluje samo enkrat v treh zaporednih letih,
e) ustrezen postopek insekticidnega zatiranja koruznega hrošča na koruznih poljih do konca obdobja njegovega odlaganja jajčec v letu odkritja koruznega hrošča in v naslednjem letu,
f) čiščenje kmetijskih strojev, ki se uporabljajo na koruznem polju, tako da se očistijo zemlje in njenih ostankov preden zapustijo žarišče,
g) odstranjevanje samoniklih rastlin koruze na poljih, kjer se koruza ne prideluje.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

V varnostnem območju izoliranih najdb se izvaja eden izmed naslednjih dveh ukrepov:
a) ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih, ali
b) ustrezen postopek insekticidnega zatiranja koruznega hrošča na koruznih poljih v letu odkritja koruznega hrošča in v naslednjem letu.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

V zadrževalnem območju uprava v skladu s priporočilom Komisije 2006/565/ES z dne 11. avgusta 2006 o zadrževalnih programih za omejitev nadaljnjega širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte na območjih Skupnosti, kjer je njegova prisotnost potrjena (UL L št. 255 z dne 17. 8. 2006, str. 30) pripravi letni zadrževalni program, ki zagotavlja izvajanje enega izmed naslednjih ukrepov zadrževanja širjenja koruznega hrošča:
a) ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih,
b) ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje le dvakrat v treh zaporednih letih in da je, v povezavi z lokalnim sistemom za napovedovanje razvoja koruznega hrošča, najmanj eden od teh posevkov koruze posejan po izleganju ličink, ali
c) ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje dvakrat v treh zaporednih letih, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem ali katerimikoli drugimi ukrepi oziroma posegi, ki dosežejo podobno raven obvladovanja tega organizma.«.

Za 10. členom se dodata 10.a in 10.b člen, ki se glasita:

(1) V tistem delu napadenega območja, ki ga zadrževalno območje ne zajema, se izvajajo ukrepi zatiranja koruznega hrošča, ki so enaki ukrepom v zadrževalnem območju iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se izjemoma lahko koruza na istem zemljišču prideluje tudi tretje leto zapored, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem, pod pogojem, da je s tako pridelavo pridelovalec vezan na lastno živinorejsko proizvodnjo in zaradi omejenih naravnih in gospodarskih dejavnikov drugače ne bi mogel pridelati dovolj krme za lastne potrebe.

Na koruznih poljih v območju letališč, najmanj 2500 m okrog vzletno-pristajalnih stez ali drugih površin, po katerih se gibljejo letala, kjer je dokazano, da je tveganje za vnos koruznega hrošča veliko, se izvaja eden izmed naslednjih ukrepov:
a) ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih, ali
b) intenzivno spremljanje prisotnosti koruznega hrošča z uporabo primernih feromonskih vab; če je koruzni hrošč odkrit, se območje razmeji in izvedejo ukrepi v skladu s 7., 8. in 9. oziroma 10. členom tega pravilnika.«.

11. člen se črta.

V drugem odstavku 13. člena se besedilo druge alinee spremeni tako, da se glasi:
»– o razmejenih in napadenih območjih v obliki zemljevidov v ustreznih merilih,«.
V četrti alinei se pika nadomesti z vejico in se doda peta alinea, ki se glasi:
»– o zadrževalnih programih iz 10. člena tega pravilnika.«.

Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s Pravilnikom o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.