Župan Občine Brezovica je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter v povezavi s 30. členom Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 73/06) sprejel

S tem programom se pričnejo postopki priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Brezovica (v nadaljevanju SPRO) in prostorskega reda (v nadaljevanju PRO) Občine Brezovica, ki sta krovna prostorska akta občine.
Namen SPRO Brezovica je, da v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
PRO Brezovica je temeljni izvedbeni prostorski akt občine. Namen PRO je, da v skladu s SPRO Brezovica ter ob upoštevanju pravil iz Prostorskega reda Slovenije določi območja namenske rabe prostora, določi pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.

Kot podlaga za izdelavo programa priprave SPRO in PRO je bila v okviru projektne naloge »Izdelava analize stanja in teženj v prostoru za izvedbo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Brezovica« opravljena obširnejša ocena stanja in teženj v občini na področju dosedanjega prostorskega razvoja in urejanja prostora tako glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve, družbene javne infrastrukture, kulture, kmetijstva, gozdarstva in rudnin, ohranjanja narave, kulturne krajine in gospodarske javne infrastrukture.
Občina se razprostira na 91 km2 in ima po podatkih popisa iz leta 2002 9334 prebivalcev. Meji na Občine Dobrova – Polhov Gradec, Vrhnika, Borovnica, Cerknica, Velike Lašče, Ig ter Mestno občino Ljubljana. Občino sestavlja 5 krajevnih skupnosti (Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč – Preserje in Rakitna) ter 16 naselij (Brezovica pri Ljubljani, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Goričica pod Krimom, Jezero, Kamnik pod Krimom, Notranje Gorice, Planinca, Plešivica, Podpeč, Podplešivica, Preserje, Prevalje pod Krimom, Rakitna, Vnanje Gorice in Žabnica).

Demografski kazalci kažejo, da število prebivalstva v skupnem številu rahlo upada, vendar znatnega upada ni zaznati, saj je povprečna velikost gospodinjstva višja od republiškega povprečja (3,1 člana na gospodinjstvo, v RS 2,8) pa tudi priseljevanje v Občino Brezovica v zadnjih letih narašča.
V občini z 58,9% prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo. Trend naraščanja višje in visoke izobrazbe je opaznejši v zadnjih letih, precejšen pa je še vedno odstotek tistih, ki imajo končano samo osnovno šolo (23,5%). Po popisu leta 2002 je bilo v občini 4465 aktivnih prebivalcev. Od tega je bilo 408 oseb brezposelnih, kar predstavlja 9,1% vseh aktivnih prebivalcev, 90,9% prebivalcev pa je delovno aktivnih. Izredno nizek odstotek prebivalstva se ukvarja s kmetovanjem (le 81 oseb, kar je 1,8% delovno aktivnega prebivalstva), relativno malo (6,5%) pa je tudi samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost.
Povprečna velikost gospodinjstva v Občini Brezovica je 3,1 prebivalca na gospodinjstvo. V občini z 28,3% prevladujejo 4 članske družine, v približno enakem deležu pa so zastopane dvo in tričlanske družine (cca 20%) in enočlanska nedružinska gospodinjstva (15,5%). Zelo redke so 6- ali veččlanske družine (4,7%) in veččlanska nedružinska gospodinjstva (1,4%).
Glede na velikost stanovanjskih površin prevladujejo stanovanja velikosti med 61 in 80 m2, precej pa je tudi stanovanj velikosti med 81 in 100 m2 (skupno jih je 1642). V občini je po popisu 2002 bilo daleč največ individualne gradnje: 2408 samostojno stoječih hiš (90,5%) in 134 dvojčkov ali vrstnih hiš (5%). Samo 3,5% zgradb predstavljajo kmečka gospodarstva, zanemarljivo malo pa je večstanovanjskih stavb.
V Občini Brezovica je bila gradbena dejavnost najbolj intenzivna (podobno kot v ostalih delih Slovenije) v 70-ih in 80.-ih letih 20. stoletja, ko je bilo zgrajenih 38,7% vseh objektov. Po letu 1996 je v občini ponovno več stanovanjskih gradenj.
Lastništvo stanovanj v občini je skoraj v 100% zasebni lasti fizičnih oseb, javnega sektorja je zanemarljivo malo, povprečne velikosti stanovanj pa so tudi precejšnja 89,3 (republiško povprečje) znaša 74,6 m2).
Gospodarstvo v Občini Brezovica je v slovenskem prostoru sicer relativno majhno, vendar je poslovno dokaj uspešno še posebej z vidika malega gospodarstva. V občini je nizka stopnja brezposelnosti in še vedno trend zmanjševanja brezposelnih oseb. Tudi izobrazbena raven delovno aktivnega prebivalstva narašča.
V letu 2003 je na področju obrti v Občini Brezovica delovalo 127 samostojnih podjetnikov in 28 družb z omejeno in ena z neomejeno odgovornostjo. V občini se zaposluje predvsem delovna sila s srednješolsko izobrazbo ali s poklicno izobrazbo, medtem ko se kader z visoko in višjo izobrazbo zaposluje večinoma iz občine predvsem v Ljubljani.
Samostojni podjetniki so pomemben segment gospodarstva v Občini Brezovica. Tradicija obrti, predvsem kovinarstva in rokodelskih obrti, še dandanes krojijo poslovne smeri v občini.
Prostorsko je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami je zadovoljivo pokrita, je pa potrebna širitev njene vsebine (predvsem z laboratorijem in nekaterimi specialističnimi ambulantami). Nekateri zdravstveni domovi se soočajo s prostorskimi problemi (zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest, neprimerna lokacija …).
V občini potekajo običajni programi in sofinanciranja socialno ogroženih občanov. V občini ni zavoda, ki bi izvajal kakršenkoli program s področja socialnega varstva. Lastni fond kadrovskih in socialnih stanovanj je majhen (4 stanovanja).
Mreža predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja je v Občini Brezovica zadovoljivo pokrita. Zaradi vedno večjega števila novih priseljencev v občino se v prihodnje pričakuje velik pritisk tako na predšolsko kot na šolsko infrastrukturo. Veliko vrtcev in šol v občini se spopada s prostorsko stisko in neprimerno urejenimi pogoji. V občini ni glasbene šole, niti osnovne šole za učence s posebnimi potrebami. V občini se ne izvaja izobraževanje na srednji ali višji/visoki ravni.
Občina nima neke osrednje, zadostno velike kulturne dvorane. Mreža knjižnic je dobro pokrita – nekatere knjižnice nimajo primerno urejenih prostorov (Brezovica, Notranje Gorice).
V občini ni osrednje športne dvorane, ki bi omogočala izvajanje več športnih dejavnosti skupaj, zato se športne dejavnosti odvijajo večinoma v športnih dvoranah, ki pripadajo šolam.

V občini je po skupaj 299 kmetij, ki imajo v uporabi 4891,90 ha zemljišč, od tega je 2487,80 ha kmetijskih. Povprečna kmetija v Občini Brezovica ima v lasti 16,36 ha zemljišč, od tega 8,3 ha kmetijskih zemljišč. V občini je 34,56% površin celotne občine kmetijskih. 37,13% vseh kmetijskih površin predstavljajo travniki. 61,61% je njiv in vrtov ter 1,26% sadovnjakov. Glede na vrsto kmetovanja prevladujejo kmetije s pašno živinorejo ter kmetije z mešano živinorejo. V občini se nekaj kmetij ukvarja z zelenjadarstvom in cvetličarstvom.
V preteklosti so se vršili agromelioracijski ukrepi. Izvedli so se melioracijski posegi, komasacije pa ne. Torej so lastniki kmetijskih zemljišč dobili nazaj svoja prvotna zemljišča, kar pa še vedno povzroča velike ovire predvsem pri dostopu na kmetijska zemljišča. Zastopanost dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je v občini majhna. Zarašča se približno 33 ha kmetijskih površin. Prostorsko gledano se zaraščajo predvsem zemljišča na hribovitem delu občine.
Velik je pritisk na selitev kmetij, za kar pa ni ustrezno opredeljenih območij v prostorskih planih. Problematičen je tudi pojav kmetijske mehanizacije tako na državnih kot občinskih cestah. Veliko je tudi zapuščenih starih kmetijskih objektov v naseljih, ki propadajo. Tem bo potrebno poiskati novo vsebino.
Skupna površina gozda je v občini 8102,2 ha, kar znaša približno 88,9% površine celotne občine. V Občini Brezovica je več območji varstva gozdov. Skupno je zavarovanih 37,5% vseh gozdnih površin. Od tega je 11,4% gozdov s posebnim namenom in 26,1% varovalnih gozdov. Gozdovi so za občino Brezovica tudi gospodarsko zelo pomembni. Predelava lesa je vezana predvsem na Rakitno – tu je žaga, proizvodnja klopi, biomase…
V občini je več opuščenih območij eksploatacije mineralnih surovin, ki niso ustrezno sanirana.

Na področju oskrbe s pitno vodo se gradi novo zajetje Virje, ki bo problem zadostnih količin pitne vode za posamezna območja občine razrešilo. Poleg tega mora Občina urediti status obstoječih vaških vodovodov in jih priključiti v oskrbo javnim podjetjem.
Problem odvajanja in čiščenja odpadnih voda je v občini pereč in se postopoma rešuje. Tako Občina v prihodnje planira izgradnjo več kanalizacijskih sistemov, ki se bodo zaključili z ČN. Problem se kaže tudi v velikem številu greznic, ki se ne kontrolirajo in posledično onesnažujejo okolje. Za te greznice je potrebno zagotoviti nadzor nad njihovim delovanjem.
Hrup se kaže kot posledica prometa in se pojavlja predvsem ob tržaški cesti, avtocesti in železniški progi. Trenutno se pospešeno gradijo protihrupne ograje ob avtocesti, s čimer bo potrebno nadaljevati in v skladu z veljavno zakonodajo pred hrupom zaščititi vsa ogrožena območja naselij.
Velik problem se kaže v dejstvu, da občina nima obrtne cone, zaradi česar podjetniki opravljajo svojo dejavnost znotraj naselja in s tem povzročajo prekomeren hrup ter onesnažujejo ter obremenjujejo okolje. Za ureditev situacije bi bilo potrebno zagotoviti območje, kamor bi se obstoječe podjetnike in potencialne nove podjetnike iz območja občine preselilo iz obstoječih lokacij v naseljih.

Vseh naselij v občini je po statistični opredelitvi 16. Glede na tipološko opredelitev naselji v občini ugotavljamo, da je razvoj urbanizacije bistveno spremenil tipologijo nekdanjih naselij, predvsem v ravninskem predelu občine. Večina majhnih agrarnih naselij in zaselkov se je spremenilo v naselja neagrarnega značaja. Pojav razdrobljene poselitve ni bistveno spremenil podobo občine, saj se ni razvil v prevelikem obsegu.
Glede na majhni teritorialni obseg občine in manjše število naselij, ki so sorazmerno blizu somestja Brezovica-Vnanje Gorice-Notranje Gorice je razumljiva prevlada le tega v omrežju naselij. Zato tudi ni razlogov za postavitev običajne policentrične strukture omrežja naselij oziroma opredelitev več pomembnejših lokalnih središč v občini. Potrebno pa bilo izboljšati opremljenost lokalnih središč, ki danes ne dosegajo popolnega standarda za svoj rang, predvsem z vidika družbenih dejavnosti in zdravniške oskrbe.
V južnem delu občine, kjer se tudi terenski pogoji nekoliko spremenijo, dominirata dve naselji: Podpeč in Preserje. Ti dve naselji sta si že v preteklosti delili oskrbne funkcije. Tako jih je tudi vnaprej potrebno obravnavati skupaj. Na južnem delu občine v hribovitem predelu Rakitne je še kot oskrbno središče izpostavljeno naselje Rakitna, ki je znano po svojem zdravilišču in večjem številu sekundarnih prebivališč. Ker se le ta spreminjajo v primarna bivališča, se zdi krepitev funkcij za oskrbno središče toliko bolj smiselno, predvsem iz vidika zdravstva in šolstva.
Število urbanih naselij v občini razen somestja Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice ni. Vsako od teh mest je zaradi močnega priseljevanja prebivalstva iz Ljubljane in širše okolice bistveno spremenili nekdanjo podobo. Nova naselja so se iz agrarnega značaja zaradi močne stanovanjske gradnje spremenila v izrazito urbana. Velik vpliv pa ima tudi Ljubljana, saj so mesta do nekatere mere tudi spalni centri, vendar pa jim je ta značaj potrebno spremeniti.
Na področju stanovanjske gradnje lahko za območje občine Brezovica sklepamo, da je večino stanovanj namenjeno za stalno uporabo. V celotni občini je kar 88% vseh stanovanj namenjeno stalni uporabi. Nenaseljenih stanovanj je 7%, kar je nekaj manj od slovenskega povprečja, ki znaša 10%. Največ stanovanj in stanovanjskih površin je na območju Brezovice pri Ljubljani ter Notranjih in Vnanjih Goric.
Iz popisnih podatkov iz leta 2002 lahko dobimo tudi okvirno sliko glede tipologije stanovanjskih objektov na območju občine. Podatki kažejo, da je samostojno stoječa hiša daleč najbolj pogost tipe stanovanjske gradnje 2408 oziroma 90% od skupno 2661 stanovanjskih objektov. Sledijo mu hiše dvojčki ali vrstne hiše.
Na karti poselitev smo shematsko prikazali najbolj prepoznavne tipe naselij. Tako je razvidno, da lahko občino razdelimo na dva dela, saj v osrednjem in južnem delu občine (južno od Ljubljanice) prevladujejo gručasta naselja, medtem ko so se na severnem delu občine tekom močne urbanizacije razvila razrasla naselja. V južnem delu občine je velik del območja neposeljen, čemur verjetno botrujejo terenski pogoji. Kljub temu je nastalo večje naselje, ki se je razširilo predvsem zaradi turistične dejavnosti v tem območju. Značilna so sekundarna bivališča, ki pa se sedaj že spreminjajo v primarna. V osrednjem delu občine so naselja na ravnini; oblikovana so tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami. Na severu pa so naselja nastala na ravnini; postavljena so ob komunikacijah; oblikovana so razraslo, delno obcestno, delno v gručah.
Vsebinske spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine na področju prostorskega urejanja so bile izvedene leta 1998 in sicer predvsem zaradi uskladitve z obveznimi izhodišči Dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 in zaradi novih strokovnih spoznanj, nekaterih novih potreb in spremenjenih pogojev ter možnosti prostorskega razvoja. Spremembe so bile omejene na zasnovo razvoja v prostoru in urejanje prostora. V posameznih območjih naselij se spremenijo načini urejanja in dodajo območja urejanja izven urbanistične zasnove mesta.
Spremembe leta 2004 in 2005 so bile predvsem uskladitev z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, digitalizacija kartografskega dela in kartografske dokumentacije sprejetih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine, spremembe mej ureditvenih območij naselij za potrebe poselitve na pobudo občine in občanov, spremembe in dopolnitve ureditvenih območij in namenske rabe in določitev načinov urejanja prostora.
V splošnem lahko ugotovimo, da dolgoročni in družbeni plan ne ustrezata sedanjemu stanju in razvoju Občine Brezovica, zato je z bodočim aktom potrebna temeljita prenova vseh sestavin akta vključno s sektorji kot nosilci planiranja in urejanja prostora ter njihovo usklajenost pri pripravi podrobnejše namenske rabe prostora. Potrebna bo tudi analiza obstoječih stavbnih površin ter redefinicija le teh vključno z upoštevanimi novimi pobudami občine in občanov.
Prostorsko ureditveni pogoji so bili povzeti po skupnih še iz občine in mesta Ljubljana in so enaki za več občin hkrati. Razlikujejo se le v specifičnih značilnosti nekaterih delov posamezne občine. V splošnem pa so prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Brezovica opredeljeni dokaj primerno. Tekom let so bile sprejete nekatere spremembe PUP-a v posameznih območjih v občini, predvsem zaradi spremembe smeri razvoja Občine Brezovica kot je bila le ta prvotno opredeljena v osnovnih aktih. Zato bi bila potrebna preveritev trenutnega stanja na terenu in po potrebi določitev novih morfoloških enot ter uskladitvijo le teh z novim prostorskim planom. Pozornost je potrebno posvetiti podrobnejšim merilom na področju novogradenj in prilagoditvi le tega sodobnim zahtevam občanov.

Stanje na državnem cestnem omrežju je slabo. Problematičen je delež tovornih vozil na tržaški cesti, ki se izogibajo plačilu cestnine. Poleg tega obstajajo »ozka grla«, ki jih je potrebno sanirati. Tako je potrebno urediti problem južnih naselij v lokaciji priklopa na tržaško cesto, potrebno je sanirati most v Podpeči, prav tako je potrebno zagotoviti obvoznico Preserje. Poleg navedenega je potrebno sanirati ostale problematične točke na državnem cestnem omrežju.
Občinsko cestno omrežje kaže pomanjkljivosti v nedokončani asfaltaciji cest, na katerih je izvedena zgolj proti prašna zaščita. Potrebno bo zagotoviti sredstva za odkup javnih cest, ki potekajo po privatni lastnini, poleg tega je v občini pereč problem ureditev pločnikov do šol in znotraj posameznih naselij.
Na področju mirujočega prometa se kaže problematika v dejstvu, da v občini ni urejenega parkirišča za tovorna vozila, ki ga je potrebno zagotoviti. Enako velja za parkirne površine okoli javnih ustanov.
Na področju javnega potniškega prometa je potrebno izboljšati pokritost in pogostost linij, saj nekatera naselja nimajo urejenega javnega potniškega prometa. Želja Občine Brezovica je tudi, da se zagotovi železniška postaja v Vnanjih Goricah.
Na področju železniške infrastrukture se predvideva izgradnja V. koridorja evropskega železniškega omrežja, ki bi potekal čez območje naselja Brezovica.
Javna razsvetljava je na območju občine pomanjkljiva, saj z njo niso opremljena vsa naselja, kar je potrebno v prihodnje zagotoviti. Prav tako je potrebno zagotoviti osvetljenost dostopov do avtobusnih in železniških postaj.
Na področju telekomunikacij je potrebno zagotoviti 100% pokritost s signalom mobilne telefonije, enako velja za RTV signal, ki je na območju pod Krimom šibak. Problematično je tudi obstoječe telefonsko omrežje, saj se za določena območja občine ne zagotavlja priklop na ADSL priključek. Želja Občine je pridobiti ponudnika kabelske televizije, ki bi z omrežjem opremil naselja znotraj občine. Poleg tega se sedaj gradi optični kabel na relaciji Brezovica – Borovnica. Ko bo vod dokončan, bo omogočena bistveno hitrejša povezava z različnimi telekomunikacijskimi sistemi. Potrebna je ustrezna posodobitev central in omrežja do gospodinjstva.
Elektro oskrba je na območju občine šibka. Kaže se pomanjkanje TP postaj, ki jih je potrebno dograditi, morebiti izboljšati tudi distribucijsko omrežje. Prioriteta je kabliranje elektro vodov in postopna zamenjava obstoječih zračnih vodnikov.
Za območje Brezovice, Vnanjih in Notranjih Goric se gradi plinovodno omrežje, ki bo omogočalo priklop na zemeljski plin. Ko bo sistem dokončan je potrebno razmisliti o postopnem nadgrajevanju in povezovanju z ostalimi naselji, ki se izkažejo kot ekonomsko upravičena.
Vodovodni sistemi, ki so v upravljanju vaških skupnosti je potrebno predati v upravljanje javnim podjetjem.
Občina Brezovica ima za potrebe komunale ustanovljeno svoje JKP Brezovica, ki skrbi za vodovod v KS Podpeč-Preserje, Notranje in Vnanje Gorice. JP VO KA pa za KS Rakitna in Brezovica.
Velik problem se kaže v izgubah, ki lahko tudi presegajo 30% in so nesprejemljive. Zamenjati je potrebno obstoječe azbestne cevi in zagotoviti hidrantna omrežja na območju vseh naselij oziroma zagotoviti zadostne količine požarne vode. Obstoječe objekte, ki imajo lastno zajetje, pa bi bilo potrebno povezati z javnim omrežjem oziroma izvajati kontrolo kvalitete vode.
Kanalizacijski sistemi na območju občine, razen redkih izjem, ne obstajajo. Sedaj se planira oziroma je v fazi izgradnje več sistemov, ki se bodo zaključili s ČN. Podoben problem prikazuje meteorna kanalizacija, ki je izvedena zgolj v delu Vnanjih Goric. To infrastrukturo bi bilo potrebno razširiti in (vsaj deloma) zagotoviti na območju vseh naselij.

Posebnih problemov poplavne ogroženosti, čeprav občina leži na področju barja, ni. Podobno velja za plazovitost tal. Potresna ogroženost ni izrazita, vendar obstaja problem nestabilnih tal, ki bi v primeru potresa lahko povzročilo posedanje objektov. Požarna ogroženost na območju občine ni velika, saj v bližini ni nobenega nevarnega objekta (razen treh bencinskih črpalk). Kaže se še problem pomanjkljivega števila zakloniščnih mest. Strateškega pomena je državna prometna infrastruktura, in servisne poti ob tem, ki postanejo pomembne v primeru začasne zapore prehodov čez državne koridorje. Strateškega pomena sta tudi vzletišči pri ŽP Brezovica in v Podpeči ob Ljubljanici, med pristaniščem Pristava in ŽP Preserje. V občini je aktivnih 10 PGD, ki prevzemajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skozi prostovoljstvo vseh generacij. V podporo na področju vzgoje so mladinske – skavtske organizacije, humanitarne ter DU v vseh KS.

Občina Brezovica leži na prehodu predalpskih (severni del) in kraških krajin (južni del občine). Severni del sestavlja Osrednjeslovenska ravnina, znotraj katerega občina Brezovica obsega krajinsko podenoto Ljubljansko – Kamniške kotline. Južni del občine pa sodi v Pivško-Cerkniško planoto, znotraj katere občina obsega krajinsko podenoto Veliko notranjsko planoto.
V podrobnejši krajinski delitvi je Občina Brezovica razdeljena na naslednje podenote: Ljubljansko barje z obrobjem ter Krimsko-Pokojiška planota. Majhen del občine pa spada še v Vidovsko hribovje.
Severni del občine leži na Ljubljanskem barju z obrobjem, ki je podenota Ljubljansko-Kamniške kotline. Naravna ohranjenost območja je visoka in se stopnjuje v depresijskih območjih, kjer se njivski svet z vedno drobnejšo parcelacijo postopno spreminja v travniški in ta v krajino logov. Obvodno rastje, ki spremlja melioracijske jarke in Ljubljanico, ter osamelci povečujejo pestrost in prostorski red območja. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima državni pomen. Kot krajinska enota je Ljubljansko barje z obrobjem vrednoteno zelo visoko.
Večina južnega dela občine sega v Krimsko-Poljanško planoto, ki je podenota Velike notranjske planote. Zaradi odmaknjenosti je ta pretežno gozdna enota ohranila veliko stopnjo naravne ohranjenosti in značilnosti naravne krajine. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima lokalni pomen.
Manjši robni južni del občine sega v Vidovsko hribovja, ki je podenota Velike notranjske planote. Kmetijska krajina na razgibanem reliefu odslikuje veliko skladnost prvin kulturne krajine z naravnimi strukturami območja, vendar po izjemnosti ne izstopa. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima regionalni pomen.
S krajinskoekološkega vidika je matica v krajini gozd. Gozdna matica prevladuje na severnem delu občine – področje Brezoviškega hriba. Na tem območju se zaplate v gozdni matici pojavljajo izjemoma. Medtem ko je gozdna matica južnega dela občine veliko pogosteje prepletena z zaplatami kmetijskih zemljišč. 2/3 občine pokriva mešani gozd krimskih gozdov. V osrednjem delu občine je avtentična matica izginila. Tu zdaj vlogo matice opravljajo kmetijska zemljišča, na katerih se pojavljajo zaplate gozda. Zaplate so večinoma omejene na osamelce v prostoru. Ekološko najpomembnejši koridor v občini predstavlja Ljubljanica s svojo obvodno vegetacijo. Drugih koridorjev je v občini malo oziroma z ekološkega vidika niso pomembni v tolikšni meri.
V Občini Brezovica ni opredeljenih območij izjemnih krajin. Degradacije v krajini občine Brezovica pa predstavlja veliko število večinoma zapuščenih kamnolomov in peskokopov. Te večinoma niso ustrezno revitalizirani ali sanirani. Večjo infrastrukturno degradacijo v občini Brezovica predstavlja infrastrukturni koridor avtoceste in regionalne ceste v neposredni bližini.

Medobčinsko sodelovanje predvsem v obrobnih občinah ljubljanske regije še ni dovolj razvito. V okviru osrednjeslovenske regije (25. občin RRA LUR), južnega dela osrednjeslovenske regije (12 občin od Logatca do Ivančje Gorice), občin, katerim je skupno Ljubljansko barje (7 občin nastajajočega krasjinskega parka) šestih občin zahodno od Ljubljane (Občine Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Vrhnika, (Dragomer - Log), Borovnica in Brezovica) je izdelano in sprejeto večina dolgoročnih razvojnih strategij in planov. V term smislu je izdelan tudi dolgoročni razvojni plan strategije razvoja Občine Brezovica 2006–2020.
Na različnih področjih kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav in komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, ipd. bi bilo potrebno sodelovanje okrepiti in poudarjati pomen obrobnih občin ljubljanske regije. V tem smislu je zastavljenih več medobčinskih projektov, večina v okviru RRA LUR. Nekateri pa so krajevnega značaja.
Pokazatelj neizkoriščenih regijskih potencialov je stanje javnega potniškega prometa, ki je podoben stanju na vseh področjih.
Medobčinsko sodelovanje se razvija na posameznih področjih, ki ga omogočajo dosedanja tradicija, naravne danosti in obstoječi tereni in objekti. Barjanska ravnina je še posebej primerna za preventrivno in kurativno zdravje srca in ožilja, rakiška planota pa je že skoraj stoletje znana po tem da deluje ozračje blagodenjno na dihala.
Področje občin ljubljanskjega barja se med seboj interesno dopolnjujejo. Ig ima hipodrom za konje, Škofljica progo za motokros, Brezovica kolesarskoatletski poligon, Ig in Vrhnika veliki športni dvorani …
Znotraj občine se razlikujejo podobno tudi naselja: v KS Podpeč Preserje in Rakitna je bolj razvito pohodništvo. Na tem področju so štirje domovi lovska na Planinci in pri Plehanovem lazu, Polharski in MKZ Rakitna. V bližini je tudi PD Krim. Domova sta tudi pri obej jezerih. V Podpeči je Središče vodnih, kopenskih in zračnih poti. Krimski gozdovi skrivajo odkrito in še neodkrito podzemlje. Prav tako so pogoji za zimsko športne aktivnosti.
KS Noranje Gorice ima v centru športno rekreacijski park Jama. V okviru LD Brezovica je gojišče živali in LD Voke
KS Vnanje Gorice je prepoznano po kolesarsko atletskem poligonu. Prav tako se razvijajo tudi družinske večnamenske učno botanično rekreativne servisne poti, ki zagotavljajo večjo varnost otrokom, starejšim in družinam znotraj naselij in med naselji. V opuščenem kamnolomu Podskala je poligon za streljanje na glinaste golobe. Opuščeni kamnolomi na Gulču so potencial znotraj krajinskega parka.
KS Brezovica izkorišča izhodišča v okviru obstoječih prometnic, ki jo povezujejo s sosednjimi občinami in svetom. Potencial predstavlja tudi šola in nadrgajuje obstoječa izhodišča na Brezoviški hrib v Radni.
Pomembne so servisne poti ob državnih cestah, ob železnici in po trasi opuščene železnice Brezovica–Vrhnika.

V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti, mora tudi občina začeti s pripravo novih prostorskih aktov občine, to je Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine.
Prostorske sestavine – Dolgoročni družbeni plan občine Ljubljana, ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja in ki ureja območje Občine Brezovica, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Občine Brezovica in usmeritve za urejanje prostora na območju občine Brezovica v novih družbeno gospodarskih pogojih.

Pravna podlaga za pripravo SPRO in PRO so določila ZureP-1, ki v:
– odstavku 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora ter načrtuje prostorske ureditve na območju občine in izvaja prostorske ukrepe za uresničevanje občinskih prostorskih aktov;
– 27. členu ZUreP-1 določa da se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta;
– četrtem odstavku 171. člena ZUreP-1 določa da morajo občine začeti s pripravo SPRO in PRO po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije in sprejeti prostorski red občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007;
– 22. členu obravnava možno sočasno pripravo prostorskih aktov občine.

Predmet SPRO je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj občine Tolmin in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS in PRS. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Goriško statistično regijo, ko bo le ta sprejeta.
Vsebina SPRO je podrobneje opredeljena v Pravilniku o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO), v skladu s katerim se SPRO pripravi.
Občina Tolmin bo, v kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov izdelave prostorskih aktov, predvsem na področju turizma, prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter drugih skupnih projektov, usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.

Predmet PRO je oblikovanje pravil za urejanje prostora v občini. PRO je temeljni izvedbeni prostorski akt občine, ki je podlaga za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po zakonu ki ureja graditev objektov. Prostorski akt bo izdelan v skladu s SPRO Tolmin in z pravili Prostorskega reda Slovenije.
PRO se pripravi v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04; v nadaljevanju: Pravilnik o PRO).

V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-206, 208/06 z dne 25. 9. 2006 je treba izvesti celovito presojo vplivov Strategije prostorskega razvoja občine Brezovica in Prostorskega reda občine Brezovica na okolje. Sestavni del postopka je izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe v naravo na varovana območja.

SPRO in PRO se izdela za celotno območje občine Brezovica.

Pripravljavec plana Občina Brezovica mora pred začetkom priprave SPRO in PRO Ministrstvu za okolje in prostor poslati obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan obsega.
Ministrstvo v 60 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana, da je za plan treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, ministrstvo obvesti tudi javnost, da bo za plan izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Občina Brezovica kot pripravljavec SPRO in PRO vključi morebitno obvezo po celoviti presoji vplivov na okolje v program priprave.
Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO in PRO.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja svoje pristojnosti, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, poda izhodišča za razvoj poselitve, prostorski razvoj in graditev;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, poda izhodišča za preprečevanje onesnaževanja okolja, varstva narave in ravnanje z vodami;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture ter rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, poda izhodišča za razvoj turizma in turistične ponudbe na nacionalni ravni;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, poda izhodišča za razvoj elektronskih komunikacij na državni ravni;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega prometa;
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega železniškega prometa;
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega letalskega prometa;
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega vodnega prometa;
14. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
15. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
16. Družba za avtoceste RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja;
17. Javna agencija RS za železniški promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega omrežja;
18. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
19. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
20. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
22. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov ter izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
23. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo, poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
24. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega in srednjega šolstva;
25. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport, poda izhodišča za razvoj športa in športne infrastrukture.
26. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo, poda izhodišča za razvoj omrežje visokih in znanstvenih ustanov višjega in visokega šolstva;
27. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
28. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča za zagotovitev ustreznega števila in strukture delovnih mest ter razvoja socialne infrastrukture;
29. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in splošne zadeve, poda izhodišča za ravnanje s skupnim premoženjem države, investicijami in stanovanjskimi zadevami;
30. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
31. Zavod za gozdove Slovenije poda izhodišča za področje gozdarstva nacionalnega pomena;
32. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
33. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine na nacionalni ravni;
34. Geoplin, d.o.o. poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
35. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o. poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
36. Telekom Slovenije, d.d. poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez državnega pomena;
37. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
38. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Ljubljana, poda izhodišča za ohranjanje narave;
39. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
40. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana, poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju;
41. Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana okolica, poda izhodišča za področje prenosa električne energije na lokalnem nivoju;
42. Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. poda izhodišča za področje energetske oskrbe na lokalnem nivoju;
43. Telekom Slovenije, d.d., PE Ljubljana, poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
44. Javno podjetje vodovod – kanalizacija d.o.o. poda izhodišča za področje komunalne infrastrukture;
45. Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. poda izhodišča za področje komunalne infrastrukture lokalnega pomena;
46. Občina Brezovica poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
47. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi SPRO in PRO glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
K oddaji usmeritev na področju prostorskega razvoja na lokalni ravni bodo pozvane tudi interesne skupine in organizirana javnost.

Pri izdelavi SPRO in PRO Brezovica naj izdelovalec upošteva naslednje obstoječe strokovne podlage, v kolikor le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov sprejetih po izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči določenimi v tem programu priprave:
– Izdelava analize stanja in teženj v prostoru za izvedbo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Brezovica.

V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora,
4. druge strokovne podlage.

Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem zagotovi izdelavo naslednjih strokovnih podlag, ki temeljijo na vsebinskih izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se izdelajo za naslednje vsebine oziroma področja:
1. Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja Občine Brezovica;
2. Analiza razvojnih možnosti prostorskega razvoja za izbrane dejavnosti (bivanje, obrtne dejavnosti in manjši industrijski obrati, družbene dejavnosti, turizem) z bilanco zemljišč za gradnjo;
3. Strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij;
4. Podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanističnih zasnov za naselja, za katera se ob pripravi SPRO planira intenzivnejši razvoj oziroma naselja, ki zahtevajo celovit koncept prostorskega razvoja ter dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev;
5. Strokovne podlage s področja krajine in usmerjanja dejavnosti v odprtem prostoru;
6. Strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture, vključno z izdelavo programa opremljanja zemljišč za gradnjo;
7. Okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave, če bo potrebo po izdelavi te strokovne podlage ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor RS;
8. Analize ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za posamezne dejavnosti;
9. Druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine Brezovica.
Strokovne podlage se pripravijo na osnovi projektnih nalog, ki jih pripravi občinska strokovna služba skupaj z izbranim izdelovalcem SPRO in PRO, ob upoštevanju izdelane »Analize stanja in teženj občine Brezovica«.
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave SPRO in PRO pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za SPRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o SPRO.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za PRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o PRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o PRO.

Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo SPRO in PRO z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.

SPRO se prikaže na državni topografski karti v merilu 1:50.000. Urbanistična zasnova se prikaže na digitalnih orto-foto načrtih in topografskih načrtih v merilu 1:5.000 ali 1:10.000. Uporabljajo se še: digitalni orto foto večjih meril, temeljni topografski načrt 1:5000, topografske karte 1:25.000 ter digitalni katastrski načrt. Vse geodetske podloge morajo biti novelirane.
PRO se prikaže na digitalni topografski karti merila 1:5000, kombinirani s podatki digitalnih katastrskih načrtov. Uporabi se zadnje veljavno stanje digitalnih katastrskih načrtov pred začetkom izdelave PRO.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo SPRO in PRO se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.
V primerih iz 27. člena tega pravilnika PRO (ukrepi za izvajanje prostorskega reda občine) se grafični načrti izdelajo v skladu s predpisi za izdelavo geodetskih načrtov, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:1000.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške.

Priprava SPRO in PRO bo potekala v skupnem postopku. Ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu. Vzporedno s pripravo SPRO in PRO je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe SPRO in PRO po ZON-B.
Pomembnejši mejniki pri pripravi SPRO in PRO občine so:

Faza v postopku                                                  Rok izvedbe
Presoja MOP o potrebi vodenja postopka celovite
presoje vplivov na okolje                                        maj 2006
Prva prostorska konferenca                                       junij 2006
Sprejem programa priprave                                        junij 2006
Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev
urejanja prostora                                                julij 2006
Izdelava strokovnih podlag za SPRO in PRO                        februar 2007
Izdelava variantnih rešitev za urbanistično zasnovo              marec 2007
Izdelava predloga SPRO in PRO                                    april 2007
Izdelava in revizija okoljskega poročila po zakonu o
varstvu okolja (ZVO-1) in Zakonu o ohranjanju narave (ZON-B)     april 2007
Druga prostorska konferenca                                      april 2007
Obravnava in sprejem predlogov SPRO in PRO na občinskem svetu    maj 2007
Javna razgrnitev in javne obravnave                              junij 2007
Izdelava in sprejem stališč do pripomb iz javne razgrnitve       julij 2007
Izdelava dopolnjenega predloga SPRO in PRO                       julij 2007
Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k
dopolnjenemu predlogu SPRO in PRO                                avgust 2007
Pridobitev sklepa Ministrstva za okolje in prostor po
ZVO-1 in ZON-B                                                   september 2007
Sprejem odloka o SPRO in PRO                                     oktober 2007
Pridobitev sklepa ministra za prostor o
skladnosti SPRO in PRO z ZUreP-1 in prostorskimi akti države     oktober 2007

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembo prostorske zakonodaje, ki naj bi bistveno posegla v proceduro sprejema prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bo postopek sprejema in posledično terminski plan prilagodil novim predpisom.

Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo SPRO, PRO in potrebnih strokovnih podlag iz njegove pristojnosti ter za pridobitev geodetskih podlag. Finančna sredstva zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave.