Na podlagi šestega odstavka 14. člena, petega odstavka 25. člena, osmega odstavka 41. člena ter druge in četrte alinee 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik določa za izvajanje odločbe Komisije z dne 27. junija 2006 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (UL L št. 183 z dne 5. 7. 2006, str. 29) posebne zahteve za vnos in premeščanje gostiteljskih rastlin, uradne letne sistematične raziskave, razmejitve območij napada, fitosanitarne ukrepe na napadenem, žariščnem in varnostnem območju, ukrepe za rastline iz napadene partije, obveznosti imetnika rastlin, naloge, pooblastila in obveznosti obveščanja ter poročanja.
(2) Škodljivi organizem, katerega vnos in širjenje sta prepovedana, je kostanjeva šiškarica Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (v nadaljnjem besedilu: kostanjeva šiškarica).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– razmejeno območje je območje, ki vključuje napadeno, žariščno in varnostno območje kostanjeve šiškarice;
– napadeno območje je območje, na katerem je bila potrjena navzočnost kostanjeve šiškarice in vključuje vse rastline, ki kažejo znamenja napada, ter po potrebi rastline, ki so v času sajenja pripadale isti partiji;
– žariščno območje je območje okoli napadenega območja, široko najmanj 5 km;
– varnostno območje je območje okoli žariščnega območja, široko najmanj 10 km.

(1) Gostiteljske rastline kostanjeve šiškarice so vrste iz rodu Castanea in njihovi križanci, zlasti:
– Castanea crenata Sieb. et Zucc. (japonski kostanj);
– Castanea dentata Marsh. (ameriški kostanj);
– Castanea mollissima Blume (kitajski kostanj);
– Castanea sativa Mill. (pravi kostanj).
(2) Za gostiteljske rastline kostanjeve šiškarice se ne štejejo plodovi in semena rastlin iz prejšnjega odstavka.

(1) Na napad gostiteljskih rastlin s kostanjevo šiškarico se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih znamenj:
– okrogle ali jajčaste zadebelitve (šiške), velikosti od 0,5 do 4 cm, na poganjkih, pri osnovi moških socvetij ali na debelejših listnih žilah, ki se oblikujejo spomladi dva do tri tedne po začetku odganjanja;
– v vsaki šiški je na prerezu ena do mnogo kamric z ličinkami ali bubami, pozneje so kamrice prazne;
– izpraznjene zadebelitve (šiške), ki se poleti posušijo in ostanejo na vejah tudi več let.
(2) Napad gostiteljske rastline s kostanjevo šiškarico je ugotovljen, če je rezultat določitve kostanjeve šiškarice v laboratoriju pozitiven ali če raste gostiteljska rastlina v napadenem ali žariščnem območju in kaže znamenja napada iz prejšnjega odstavka.

(1) Vnos gostiteljskih rastlin s poreklom iz tretjih držav je dovoljen, če:
– jih spremlja veljavno fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz;
– je pošiljka istovetna z navedbami v dokumentih iz prejšnje alineje;
– pošiljka ni okužena s škodljivimi organizmi s seznama I.A, seznama II.A ali s kostanjevo šiškarico;
– pošiljka ne vsebuje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A;
– pošiljka izpolnjuje posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A in
– če je izpolnjena dopolnilna izjava o izpolnjevanju posebnih fitosanitarnih zahtev.
(2) Fitosanitarno spričevalo iz prejšnjega odstavka mora imeti v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da:
– so rastline v njihovi celotni življenjski dobi rastle na mestih pridelave v državah, v katerih pojav kostanjeve šiškarice ni znan, ali
– so rastline v njihovi celotni življenjski dobi rastle na mestih pridelave na nenapadenem območju kostanjeve šiškarice, ki ga je določila nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe in je v rubriki „Kraj porekla“ navedeno ime nenapadenega območja.

(1) Premeščanje gostiteljskih rastlin z njihovega mesta pridelave oziroma s prodajnih mest v Skupnosti je dovoljeno, če je na njih ali na njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list.
(2) Gostiteljske rastline morajo biti pred izdajo rastlinskega potnega lista fitosanitarno pregledane, da se ugotovi zlasti, da:
– niso okužene s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, II.A, I.B, II.B in kostanjevo šiškarico;
– izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A oziroma IV.B in posebne zahteve glede kostanjeve šiškarice, in sicer da:
a) so rastline z navedenega mesta pridelave v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rastle v državi članici, v kateri pojav kostanjeve šiškarice ni znan, ali
b) so rastline v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rastle na nenapadenem območju kostanjeve šiškarice, ki ga je določila nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi članici v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.
(3) Imetniki gostiteljskih rastlin, pri katerih so rastline posajene ali le-te premeščajo z namenom nadaljnje distribucije, morajo voditi evidenco prejemnikov gostiteljskih rastlin, ki vsebuje najmanj podatke o:
– količinah gostiteljskih rastlin, ki so bile vzgojene, vnesene, prodane, zasajene oziroma prepuščene tretjemu,
– prejemnikih gostiteljskih rastlin (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča fizične osebe ali firmo in sedež pravne osebe) in datumu prejema gostiteljskih rastlin.

Imetniki gostiteljskih rastlin iz tretjega odstavka prejšnjega člena morajo Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava) pisno posredovati podatke iz evidence prejemnikov gostiteljskih rastlin najpozneje do 30. aprila tekočega leta, in sicer za obdobje od 1. aprila preteklega leta do 31. marca tekočega leta.

(1) Vsi imetniki gostiteljskih rastlin, ki na njih opazijo sumljiva znamenja napada, morajo o teh znamenjih nemudoma obvestiti Upravo, pristojnega inšpektorja, izvajalca javnih pooblastil ali izvajalca javnih služb na področju zdravstvenega varstva rastlin ali gozdarstva.
(2) Vsi imetniki gostiteljskih rastlin morajo hraniti rastlinski potni list iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika najmanj 1 leto po opravljeni saditvi gostiteljske rastline.

(1) Uprava v skladu s predpisom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih, zagotavlja izvajanje posebnega nadzora kot uradne letne sistematične raziskave navzočnosti kostanjeve šiškarice (v nadaljnjem besedilu: sistematične raziskave) z namenom njenega izkoreninjenja.
(2) Fitosanitarni pregledi v okviru sistematične raziskave iz prejšnjega odstavka se izvedejo na ogroženih območjih, ki jih določi Uprava v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe.

(1) Če se pri izvajanju sistematične raziskave ugotovi in potrdi kostanjevo šiškarico, predstojnik Uprave z odločbo določi razmejeno območje. Odločba se vroči v obliki javnega naznanila na oglasni deski zadevne občine.
(2) Pri natančni razmejitvi območij se upošteva ustrezne znanstvene podlage, biologijo šiškarice, stopnjo napadenosti, časovno obdobje in obseg zastopanosti gostiteljskih rastlin.
(3) Če je navzočnost kostanjeve šiškarice potrjena izven napadenega območja, se temu ustrezno spremeni meje razmejenih območij.
(4) Če se več varnostnih območij prekriva ali nahaja v geografski bližini, se opredeli širše razmejeno območje, ki vključuje ustrezna razmejena območja in območja med njimi.
(5) Če se tri leta po prvem odkritju kostanjeve šiškarice na gostiteljskih rastlinah dokaže njena odsotnost v razmejenem območju, Uprava z odločbo prekliče razmejeno območje in zanj prenehajo veljati ukrepi iz 11. in 12. člena tega pravilnika.
(6) Seznam razmejenih območij se objavlja na krajevno običajen način in je dostopen na Upravi in na njenih spletnih straneh.

(1) Če se ugotovi napad kostanjeve šiškarice, pristojni inšpektor, izvajalec javnih pooblastil ali izvajalec javnih služb na področju zdravstvenega varstva rastlin ali gozdarstva:
– določi način zavarovanja gostiteljskih rastlin,
– rastline z znamenji napada jasno označi,
– na novi lokaciji ali ob ponovnem pregledu vzame uradni vzorec za določitev kostanjeve šiškarice v laboratoriju,
– zabeleži ugotovitve in način ukrepanja imetnika rastlin,
– seznani imetnika rastlin o potrebnih ukrepih in
– obvesti Upravo, ki razmeji napadeno, žariščno in varnostno območje.
(2) Pristojni fitosanitarni ali gozdarski inšpektor odredi nadaljnje ukrepe, kot so:
– prepoved premeščanja gostiteljskih rastlin z napadenih območij ali znotraj njih;
– takojšnje uničenje vseh gostiteljskih rastlin z vidnimi znamenji na napadenem območju, in sicer tako, da se veje z znamenji napada požagajo in sežgejo;
– nadaljnje opazovanje žarišča na vsaka dva tedna v času od sredine maja do konca julija;
– uničenje celotnega nasada oziroma gozdnega mladja gostiteljskih rastlin, če je okuženih več kot 30% rastlin v nasadu oziroma na zaokroženi pomlajeni gozdni površini;
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev v drevesnici, če je okuženih več kot 30% rastlin v drevesnici.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko v skladu s pooblastili, ki jih ima po predpisih, ki urejajo gozdove, odredi tudi Zavod za gozdove Slovenije.
(4) V času morebitne tvorbe šišk, od sredine maja do konca julija, fitosanitarni ali gozdarski inšpektor oziroma Zavod za gozdove Slovenije izvaja redno spremljanje:
– vseh gostiteljskih rastlin na napadenem območju in
– vseh gostiteljskih rastlin iz iste partije, v kateri je bila ugotovljena kostanjeva šiškarica.
(5) Uničenje gostiteljskih rastlin lahko izvedejo za to usposobljene pravne ali fizične osebe ali imetnik sam pod nadzorom pristojnega inšpektorja ali v gozdovih pod nadzorom pristojnega delavca Zavoda za gozdove, v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost.

(1) Na žariščnem in varnostnem območju je prepovedano premeščanje gostiteljskih rastlin, ki rastejo ali so zrastle na teh območjih.
(2) Na žariščnem in varnostnem območju se izvajajo naslednji uradni fitosanitarni ukrepi:
– odstranitev gostiteljskih rastlin v skladu s drugim in petim odstavkom 11. člena tega pravilnika;
– vzorčenje posameznih gostiteljskih rastlin in določanje kostanjeve šiškarice v pooblaščenem laboratoriju;
– spremljanje navzočnosti kostanjeve šiškarice.

Prepovedano je premeščanje gostiteljskih rastlin, ki so v času sajenja pripadale partiji, ki je bila ugotovljena kot napadena s kostanjevo šiškarico ali ki izvirajo z razmejenega območja kostanjeve šiškarice.

Imetnik mora pregledovati označene gostiteljske rastline iste partije, ki so v inšpekcijskem spremljanju, in obveščati fitosanitarnega ali gozdarskega inšpektorja o vsakem novem ali ponovnem pojavu znamenj napada s škodljivim organizmom na gostiteljskih rastlinah.

(1) Predstojnik Uprave sprejme program posebnega nadzora kostanjeve šiškarice v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih, s katerim se podrobneje opredeli območja in obseg spremljanja kostanjeve šiškarice.
(2) Sistematične raziskave iz 9. člena tega pravilnika izvajajo:
– izvajalci javnih pooblastil v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin,
– pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin,
– izvajalci javne gozdarske službe, določeni v skladu z zakonom, ki ureja gozdove,
– fitosanitarni inšpektorji,
– gozdarski inšpektorji in
– pooblaščene uradne osebe Uprave.
(3) Laboratorijske preiskave kostanjeve šiškarice opravlja pooblaščeni laboratorij v skladu s predpisom, ki ureja tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje diagnostičnih preiskav na področju zdravstvenega varstva rastlin.
(4) V sistematično raziskavo kostanjeve šiškarice lahko Uprava vključi tudi druge organe, organizacije in službe, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
(5) Za usklajevanje dela izvajalcev iz drugega odstavka tega člena, njihovo poročanje in izmenjavo informacij skrbi Uprava.

(1) Izvajalci sistematične raziskave o najdbah napada s kostanjevo šiškarico sproti poročajo Upravi, ki izsledke sistematične raziskave redno objavlja na svoji spletni strani in o njih obvešča občine na razmejenih območjih, še zlasti glede razširjenosti kostanjeve šiškarice in uvedenih ukrepov za preprečitev njenega širjenja oziroma za njeno zatiranje.
(2) Uprava vsako leto do 31. decembra posreduje Evropski komisiji in drugim državam članicam Evropske unije naslednje informacije:
– o izsledkih sistematičnih raziskav iz 8. člena tega pravilnika,
– o razmejenih območjih napada v obliki zemljevidov v ustreznih merilih,
– o vsaki novi najdbi kostanjeve šiškarice,
– o ustreznih ukrepih izkoreninjanja kostanjeve šiškarice.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljajo fitosanitarni in gozdarski inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.

(1) Naselja Bilje, Merljaki, Zgornja Pohanca in Znojile pri Krki, ki so bila za razmejena območja določena z dosedanjimi predpisi, se štejejo za razmejena območja v skladu s tem pravilnikom.
(2) Naseljem iz prejšnjega odstavka se v enem mesecu od uveljavitve tega pravilnika določi novo napadeno, žariščno in varnostno območje.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Drycosmus kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 60/05).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.