Na podlagi osmega odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98, 59/99 – odločba US, 70/00, 51/02, 108/03 – odločba US, 72/05 in Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 113/06) je nadzorni odbor Občine Vitanje na 26. redni seji dne 20. 9. 2006 sprejel

S tem poslovnikom se ureja organizacija dela nadzornega odbora Občine Vitanje (v nadaljevanju: nadzorni odbor).

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor šteje 5 članov. Člani nadzornega odbora morajo imeti izkušnje s finančno-računovodske, pravne ali tehnične smeri izobrazbe, pri čemer morata imeti vsaj dva izmed članov najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti osebe določene v statutu občine.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno.
Nadzorni odbor mora ob obveščanju javnosti spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij drugih uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto posameznikov.

Nadzorni odbor ima pravico zahtevati in dobiti podatke od župana in občinske uprave in od odgovornih oseb posrednih in neposrednih uporabnikov, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog. Nadzorni odbor zahtevo po podatkih v pisni obliki posreduje županu ali odgovorni osebi. Župan ali odgovorna oseba je dolžna nadzornemu odboru podatke posredovati v petih dneh.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke iz prejšnjega odstavka, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.

Sredstva za delo nadzornega odbora in za izvedbo nadzorov se zagotovijo v posebnih postavkah proračuna Občine Vitanje.

Nadzorni odbor ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvolijo člani nadzornega odbora z večino glasov vseh članov.

Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.

Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih vodi in sklicuje predsednik nadzornega odbora.

Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan.

Predsednik nadzornega odbora:
– vodi in organizira dela nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje,
– določi predlog dnevnega reda,
– podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte odbora,
– nadzoruje izvajanje sklepov,
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo,
– sodeluje na sejah občinskega sveta,
– opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.

Predsednik nadzornega odbora skliče sejo:
– na lastno pobudo,
– na zahtevo večine članov odbora.

Če predsednik nadzornega odbora po prejemu zahteve večine članov nadzornega odbora seje ne kliče v 20 dneh, jo skliče član nadzornega odbora, ki je vlagatelj zahteve.

Predsednik nadzornega odbora določi predlog dnevnega reda in ga pošlje skupaj z gradivom praviloma 7 dni pred sejo članom nadzornega odbora.

Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake predlagatelj lahko poda obrazložitev.

Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.

Nadzorni odbor sprejema odločitve v obliki sklepov.
Po končani razpravi se o obravnavani zadevi pripravi predlog sklepa in opravi glasovanje.
Glasovanje je javno ali tajno.
Javno glasovanje se opravi z dviganjem rok po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi izoblikovanih več predlogov, se o predlogih sklepov glasuje tako, da se najprej glasuje za predlog, ki ga je podal predsednik nadzornega odbora, nato pa o predlogih, ki so jih podali člani, po vrstnem redu vloženih predlogov.
Nadzorni odbor lahko sklene, da se o predlogu sklepa odloča s tajnim glasovanjem. Predlog sklepa se napiše na glasovnico, pod besedilom predloga sklepa se na desni strani vpiše beseda: ZA in na levi strani beseda PROTI.
Izid glasovanja razglasi predsednik nadzornega odbora.

O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, v katerega se zapišejo podatki o poteku seje, udeležencih seje, sprejemanju dnevnega reda, razpravljavcih in vsebini razprave k posameznih točkah dnevnega reda, predlogih sklepov, izidu glasovanja o posameznemu predlogu sklepa.
Priloga zapisnika je gradivo, ki ga nadzorni odbor obravnava.

Nadzornemu odboru se hkrati z vabilom za naslednjo sejo posreduje tudi predlog zapisnika prejšnje seje, ki ga nadzorni odbor potrdi, kolikor pa imajo predsednik in člani pripombe k predlogu zapisnika, se pripombe vnesejo.
Zapisnik po potrditvi podpiše predsednik nadzornega odbora.

Na seji nadzornega odbora so lahko prisotne tudi tiste osebe, ki jih vabi predsednik nadzornega odbora, kolikor pa nadzorni odbor na seji izvaja nadzor, pa so lahko prisotni tudi predstavniki nadzorovane osebe.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki vsebuje letni nadzor zaključenega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, ter drugih porabnikov proračunskih sredstev, predloga proračuna in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov proračunskih sredstev ter letni nadzor razpolaganja z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem.
V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

Predlog letnega programa nadzora pripravi predsednik nadzornega odbora in ga predloži nadzornemu odboru v sprejem.
Letni program nadzora opredeljuje roke, v katerih se opravi nadzor posamezne nadzorovane osebe.
Letni program nadzora se posreduje nadzorovanim osebam, ki so vključene v letni program nadzora, najkasneje 7 dni pred izvedbo nadzora.

Župan in občinska uprava sta dolžna v decembru vsakega leta nadzornemu odboru podati poročilo o razpolaganju z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem za tekoče leto.
O svojih ugotovitvah nadzorni odbor obvesti občinski svet.

Župan in občinska uprava sta dolžna nadzornemu odboru podati v obravnavo predlog proračuna, rebalansa proračuna in zaključni račun proračuna občine. O svojih ugotovitvah nadzorni odbor obvesti občinski svet. Poročilo nadzornega odbora se posreduje občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna, rebalansa proračuna in zaključni račun proračuna občine, kot obvezna priloga.

Nadzorni odbor lahko opravlja občasne nadzore, ki niso vključeni v letni program nadzora.
Občasne nadzore nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji na osnovi:
– pobud občinskega sveta;
– pobud župana;
– pobud članov nadzornega odbora.
O izboru nadzorovane stranke se nadzorni odbor odloča samostojno in izda o tem ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani osebi najkasneje 7 dni pred izvedbo nadzora in mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora.

Nadzorni odbor izda nadzorovani osebi sklep o izvedbi nadzora.
Sklep o izvedi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter člane nadzornega odbora, ki bodo nadzor opravljali, oziroma podatek, da bodo nadzor opravljali vsi člani nadzornega odbora.
Nadzor lahko opravlja celoten nadzorni odbor ali posamezni člani, ki jih za posamezno zadevo določi predsednik nadzornega odbora.
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravijo člani nadzornega odbora, ki so nadzor opravili.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžne nadzornemu odboru ali članom, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo in podatke, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor ali člani, ki so nadzor opravili, predlog poročila v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov.
Predlog poročila nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljeni sum, da je nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je svoje ugotovitve dolžan posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Za posamezne strokovne naloge nadzora se lahko določi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS.
Hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov so:
– uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom oziroma s sklepi Občinskega sveta,
– uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila, oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bo za njihovo izvedbo treba izvesti tak razpis.

O nadzoru se vodi spis, ki ga sestavljajo vse listine ali kopije listin, ki so predmet nadzora, ugotovitve oseb, ki izvajajo nadzor,navedbe odgovornih oseb nadzorovane osebe, zapisnik seje nadzornega odbora na kateri se je obravnaval predlog poročila, ugovori in končno poročilo.

Poročilo izvedenca obravnava nadzorni odbor in na podlagi tega oblikuje predlog poročila in ga pošlje nadzorovani osebi.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

Nadzorni odbor najmanj enkrat na leto poroča županu in občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila poslovnika o delu občinskega sveta, določila Statuta Občine Vitanje in določila Zakona o lokalni samoupravi.

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.