Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Upravno središče občine Štore je v kraju Štore, ki je razdeljeno na dva dela: industrijski del, kjer je bila v preteklosti Železarna Štore, danes pa je v teh poslopjih veliko manjših podjetij, in stanovanjski del Lipa, kjer so osnovna šola, vrtec, srednja šola, zdravstveni dom, pošta in objekti, namenjeni športnim dejavnostim. Industrijsko središče Štor se je v zadnjih letih močno razširilo, saj sta nastali dve novi obrtni coni: Obrtna cona Štore in Obrtno trgovska cona Štore vzhod, kjer imajo svoje nove poslovne prostore številna podjetja. Zaradi lokacijske razdrobljenosti se ljudje dnevno vozijo iz naselij občine Štore na delo, v šolo, vrtec, trgovine itd. Promet poteka tudi čez dva nivojska prehoda ceste in železniške proge Lipa in Štore. Promet motornih vozil je zaradi gostega železniškega prometa na progi Celje–Grobelno močno oviran.
Minister za promet je z dopisom št. 350-6/2006/2-0006105 z dne 1. 3. 2006 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za gradnjo nadvoza čez železniško progo Zidani Most–Maribor in republiško cesto Teharje–Svetina v Štorah. Pobuda ministra za promet je dokumentirana v merilu 1:1000 s prikazom predlagane umestitve nadvoza čez železniško progo. Oktobra 2001 jo je izdelal Geodetski zavod Celje, d. o. o., za naročnika RC Planiranje Celje, d. o. o.
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);
– Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 29/05 – odl. US) in
– Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za nadvoz državne ceste Teharje–Svetina čez železniško progo Zidani Most–Maribor (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na preložitev regionalne ceste tako, da cesta v nadvozu križa železniško progo.
Sedanja regionalna cesta R3-744 Lipa–Štore nivojsko prečka železniško progo Zidani Most–Maribor–Šentilj in industrijske tire nekdanje železarne Štore ter v nadaljevanju vodotok Voglajno. Po zazidalnem načrtu Lipa–Štore je predvidena zamenjava nivojskega križanja regionalne ceste Lipa–Štore in železniških tirov z izvennivojskim križanjem. V ta namen je treba zgraditi novo prestavljeno regionalno cesto Lipa–Štore z nadvozom čez glavno cesto G2-107/1274 Celje–Šentjur, čez dvotirno elektrificirano železniško progo Zidani Most–Maribor–Šentilj, čez industrijske tire nekdanje železarne Štore, današnje Inekse (na območju križanja prečkamo pet industrijskih tirov), čez Voglajno, čez toplovod in čez del regionalne ceste na Lipo, kjer bi se s križiščem priključila na regionalno cesto na Lipo, Kompole in Svetino.
Gradnja nadvoza zahteva tudi delno prestavitev regionalne ceste R3-744/2346 Štore–Svetina–Laško na obeh straneh nadvoza. Prestavitev regionalne ceste se v Mestni občini Celje v 1. fazi izvede tako, da bo mogoča navezava na glavno cesto G2-107/1274 Celje–Šentjur, pozneje, v 2. fazi, pa v podaljšanju navezava na prestavljeno glavno cesto G2-107/1274 Celje–Šentjur ob traso železniške proge Zidani Most–Maribor–Šentilj.
Načrtovana prostorska ureditev se nanaša na območje mestne občine Celje in občine Štore (v nadaljnjem besedilu: občini).
Dne 30. 5. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– ne sme onemogočiti izvedba obvoznice za Teharje kot četrtega kraka krožišča in kot povezovalna cesta za Štore;
– predvidi dostop z avtobusnih postajališč na nadvoz.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: AŽP) zagotovi vse strokovne in geodetske podlage iz VI. točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je AŽP s soinvestitorji.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec) mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o urejanju prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se med pripravo državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo pri dajanju smernic za načrtovanje, strokovnih in geodetskih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
7. Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
16. Zavod za ribištvo Slovenije,
17. Zavod za gozdove Slovenije,
18. DARS, d. d., Ljubljana,
19. ELES, d. o. o., Ljubljana,
20. Elektro Celje, d. d., Celje,
21. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
22. občini in njune gospodarske javne službe.
Pripravljavec ministrstvu, pristojnemu za kulturo, predloži vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizaciji oziroma nosilca javnih pooblastil, ki morata v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, sta:
1. Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana, in
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode.

Del predvidenega nadvoza je v občini Štore in je načrtovan skladno s prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti Občine Štore, del pa sega na območje Mestne občine Celje in nima podlage v prostorskih planskih in izvedbenih aktih Mestne občine Celje.
Ker je del regionalne ceste z nadvozom, ki se prestavi, zelo kratek (približno 121 m) in se navezuje na obstoječo cesto, variante potekov niso mogoče, zato se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta primerjava variantnih rešitev ne izvede.
Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti predlaga optimizacijo že predlagane prostorske ureditve.
Pripravljavec, ministrstvo, pristojno za promet in AŽP potrdijo predlog načrtovalca glede morebitnih optimizacij, za katerega izdelovalec strokovnih podlag primerno natančno izdela celovito urbanistično, krajinsko in arhitekturno ter gradbenotehnično strokovno rešitev.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vse drugo gradivo, pomembno za izdelavo naloge.
V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne in geodetske podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana tako, da vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi glede na sedanjo (ukinitev, preureditev obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih ter zaščite, prestavitve ali ukinitve sedanjih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta poteka v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Strokovne in geodetske podlage iz VI. točke tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-97/2006 IL z dne 26. 5. 2006 ugotovilo, da v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
V obrazložitvi odločbe iz prejšnjega odstavka je navedeno:
– da za prostorsko ureditev ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje,
– da načrtovana prostorska ureditev (če gradnja nadvoza z armiranobetonskim stebrom na brežini Voglajne ne bo posegla v vodno okolje) ne bo pomembno vplivala na varovana območja, zato ni potrebna presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov na varovana območja.
VII.2 Priprava predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– Občina Štore zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem in ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa ter podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma se načrtujejo;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– Občina Štore na podlagi smernic zagotovi izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz VI. točke tega programa priprave;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih in geodetskih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec organizira drugo prostorsko konferenco na sedežu Ministrstva za okolje in prostor, da se za predlagano načrtovano ureditev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– načrtovalec v skladu s priporočili druge prostorske konference dokonča predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec zagotovi strokovni pregled/recenzijo posameznih strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po pripombah, ki jih da pripravljavec, dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec seznani občini z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu pripravljavca in v občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– pripravljavec obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, na kateri je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– pripravljavec med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– pripravljavec v sodelovanju z zadevnima občinama med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– pripravljavec v sodelovanju z Občino Štore, AŽP, ministrstvom, pristojnim za promet in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč do njihovega upoštevanja;
– pripravljavec s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občini.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– Občina Štore zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in dokonča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– pripravljavec zagotovi pregled predloga državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– Občina Štore zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj:
– pripravljavec pridobi mnenja nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta;
– nosilci urejanja prostora izdajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– pripravljavec med pridobivanjem mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec predloži Občini Štore mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo zato, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.