Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi (ZDS-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. oktobra 2006.

V Zakonu o davčni službi (Uradni list RS, št. 17/05 – uradno prečiščeno besedilo in 59/05 – odl. US) se za 2. členom doda 2.a člen, ki se glasi:

(1) Davčna uprava ima svojo zastavo in svoj znak.
(2) Obliko, barvo in uporabo zastave in znaka določi Vlada Republike Slovenije.«.

V prvem odstavku 3. člena se 4. točka črta.
Dosedanje 5., 6., 7. in 8. točka postanejo 4., 5., 6. in 7. točka.

Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Davčna uprava javno objavi letno poročilo o izvajanju nalog po tem zakonu.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

Davčni upravi Republike Slovenije se zagotovijo sredstva za pokrivanje stroškov opravljanja nalog iz prejšnjega člena v državnem proračunu.«.

7. člen se črta.

V 8. členu se za besedilom »ki niso davki« črtata vejica in besedilo »in davčne izvršbe članskih prispevkov za zbornice«.
Doda se drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Stroški neuspešne izvršbe, ki jo davčna uprava poveri osebam iz prejšnjega odstavka, bremenijo prejemnika sredstev oziroma predlagatelja izvršbe.«.

V prvem odstavku 12. člena se v 6. točki za besedilom »opravlja davčne preiskave« dodajo vejica in besedi »davčni nadzor«.
Za 15. točko se doda 16. točka, ki se glasi:
»16. usklajuje sočasne davčne inšpekcijske nadzore med državami članicami EU;«.
Dosedanje 16., 17., 18. in 19. točka postanejo 17., 18., 19. in 20. točka.

V 13. členu se v 4. točki črta beseda »neposredno«.

Drugi in tretji odstavek 17. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Inšpektor je za svoje delo odgovoren generalnemu direktorju oziroma direktorju davčnega urada. Če inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor zunaj svojega davčnega urada po nalogu direktorja tega davčnega urada, pa je v zvezi z opravljanjem tega davčnega nadzora odgovoren direktorju davčnega urada, na območju katerega opravlja pregled.
(3) Izterjevalec je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada. Če izterjevalec opravlja davčno izterjavo zunaj območja svojega davčnega urada po nalogu direktorja tega davčnega urada, pa je v zvezi z opravljanjem te davčne izterjave odgovoren direktorju davčnega urada, na območju katerega opravlja davčno izvršbo.«.

V četrtem odstavku 18. člena se doda 2. točka, ki se glasi:
»2. vstopiti in pregledati poslovne in druge prostore (razen stanovanj), ki ne pripadajo zavezancu, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost, ali da so tam stvari zavezanca, na katere se nanaša izvajanje nalog iz prvega do tretjega odstavka tega člena;«.
Dosedanja 2. točka postane 3. točka.
V dosedanji 3. točki, ki postane 4. točka, se besedilo »ki je predmet davčnega nadzora« nadomesti z besedilom »pri kateri se izvajajo naloge iz prvega do tretjega odstavka tega člena«.
Dosedanje 4., 5., 6. in 7. točka postanejo 5., 6., 7. in 8. točka.
V dosedanji 8. točki, ki postane 9. točka, se besedi »davčnega nadzora« nadomestita z besedilom »nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena«.
Dosedanja 9. točka postane 10. točka.
V dosedanji 10. točki, ki postane 11. točka, se za številko »2.« doda »in 3«.
Dosedanje 11., 12. in 13. točka postanejo 12., 13. in 14. točka.
V dosedanji 14. točki, ki postane 15. točka, se besedi »davčnega nadzora« nadomestita z besedilom »nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena«.
V dosedanji 15. točki, ki postane 16. točka, se besedi »davčnega nadzora« nadomestita z besedilom »izvajanja nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Inšpektor zahteva podatke in dokumente v skladu s 4., 5. in 6. točko in 13. točko prejšnjega odstavka praviloma ustno med izvajanjem nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. V zahtevi mora navesti kraj in rok predložitve podatkov in dokumentacije ter opozoriti zavezanca za davek oziroma odgovorno osebo zavezanca za davek, da bo ob nepredložitvi zahtevanih podatkov oziroma dokumentov storil prekršek v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.
Dodajo se šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Inšpektor ugotavlja identiteto v skladu z 8. točko četrtega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(7) Inšpektor mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje v skladu z 11. točko četrtega odstavka tega člena, s katerimi fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, napeljave in druge predmete iz 3. in 4. točke četrtega odstavka tega člena, s tem seznaniti zavezanca za davek oziroma njegovega pooblaščenca.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz prejšnjega odstavka izvajajo brez seznanitve zavezanca za davek, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
(9) Kadar inšpektor pri opravljanju nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena razmnoži listino, avdiovizualni zapis oziroma drug dokument v skladu z 12. točko četrtega odstavka tega člena, mora vsako kopijo vidno označiti, tako da bo nedvoumno dokazano, da je kopija, ter napisati datum njene izdelave.
(10) O zbiranju podatkov in obvestil v skladu s 14. točko četrtega odstavka tega člena ni treba obvestiti osebe, o kateri se zbirajo podatki, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe. O zbranih in pridobljenih obvestilih se sestavi uradni zaznamek, iz katerega morata biti razvidna kraj in čas zbiranja obvestil. Pridobljeni podatki oziroma zbrana obvestila se lahko uporabijo v postopku davčnega nadzora. Podatek pomeni dejstvo, predstavljeno v berljivi obliki, kot so številke, črke, slike ali druge oblike zapisa v papirni oziroma elektronski obliki.
(11) Pooblastilo v skladu s 15. točko četrtega odstavka tega člena se izvaja tako, kot je določeno s tem členom. Kadar se nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave opravlja pri zavezancu za davek, je treba zavezanca za davek pred začetkom opravljanja teh dejanj seznaniti s tem, da je to nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za davek.«.

V prvem odstavku 19. člena se število »90« nadomesti s številom »30«.
Za prvim stavkom se doda stavek, ki se glasi: »Izjemoma lahko inšpektor pri obsežnem in dolgotrajnem davčnem inšpekcijskem nadzoru podaljša rok za zaseg listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov iz prejšnjega stavka, vendar največ do skupno 90 dni.«.
V tretjem odstavku se črta drugi stavek.

V 22. členu se dodajo šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status dolžnika in zavezanca za davek, ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb.
(7) Izterjevalec ugotavlja identiteto iz šestega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(8) Izterjevalec sme zaradi identifikacije, rubeža in prodaje posneti stanje vrednostnih papirjev, premičnega premoženja in nepremičnin, tako da jih fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov.
(9) Izterjevalec mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje iz osmega odstavka tega člena s tem seznaniti zavezanca za davek oziroma njegovega pooblaščenca.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz osmega odstavka tega člena lahko izvajajo brez seznanitve zavezanca za davek, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.«.

Četrti odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Davčna uprava obvesti davčne zavezance rezidente o stanju njihovih terjatev in obveznosti do davkov na dan 31. avgusta. O stanju terjatev in obveznosti na dan 31. avgusta jih mora obvestiti najpozneje do 31. oktobra istega leta.«.

V 35. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(uslužbenci davčne službe)«.
Za besedilom »Javni uslužbenci v davčni upravi« se doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: uslužbenci davčne uprave)«.

Tretji odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Uslužbenec davčne uprave, ki mu preneha delovno razmerje v davčni službi, mora davčno, poslovno in drugo tajnost v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi.«.

Besedilo 38. člena se spremeni tako, da se glasi:

Kršitev 36. člena in prvega in drugega odstavka 37. člena tega zakona se šteje za tako kršenje obveznosti iz delovnega razmerja, za katero se lahko redno oziroma izredno odpove pogodba o zaposlitvi in ugotavlja odškodninska odgovornost uslužbenca davčne uprave.«.

Drugi odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Uslužbencem davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, ki se po svoji krivdi ne usposabljajo in udeležujejo preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba, se odpove pogodba o zaposlitvi.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »uslužbencev davčne uprave« doda vejica in besedilo »ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb,«.

Za 39. členom se dodajo 39.a člen, 39.b člen in 39.c člen, ki se glasijo:

Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka ter sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način prijave k izpitu, trajanje in način opravljanja izpita ter izdajanje potrdil predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja. Izpit se opravlja na Generalnem davčnem uradu.

Za vsakega kandidata se vodi zbirka dokumentov, ki vsebuje prijavo k izpitu, potrdilo o izobrazbi kandidata, obvestilo o dnevu opravljanja izpita in zapisnik o poteku izpita.

(1) Evidenco o opravljenih izpitih iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka vodi davčna uprava zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja izpitov in opravljanja drugih nalog iz tega zakona.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravljajo izpit iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka:
– osebno ime;
– datum in kraj rojstva;
– stalno oziroma začasno bivališče;
– stopnjo izobrazbe, za katero je izpit opravljen;
– številko zbirke dokumentov o kandidatu;
– datum izpita;
– vrsta izpita (za davčnega inšpektorja ali izterjevalca);
– podatek o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja;
– uspeh dosežen na izpitu.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno, zbirka dokumentov o kandidatu pa eno leto od dneva opravljanja izpita.
(4) Podatke za evidenco iz drugega odstavka tega člena davčna uprava pridobiva neposredno od kandidata oziroma nastajajo v postopku opravljanja izpita.«.

V 40. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V davčnem registru se osebni podatki o osebah, ki se vpisujejo v davčni register zbirajo, hranijo in nadalje obdelujejo za namen pobiranja davkov, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek ter za namene opravljanja drugih nalog, določenih s tem zakonom.«.

Prvi in drugi odstavek 41. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Davčni register vsebuje za fizične osebe naslednje podatke:
1. davčno številko;
2. podatek, ali je oseba, ki je vpisana v register, identificirana za DDV;
3. osebne podatke: osebno ime, spol, rojstne podatke in datum smrti, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca;
4. podatke o državljanstvu;
5. podatek o rezidentskem statusu zavezanca;
6. naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (naselje, ulica, hišna številka in pošta);
7. številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa;
8. druge podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena; delodajalec; podatek o tem, ali je prijavljena na zavodu za zaposlovanje; upokojenec; kmet; študent; dijak);
9. podatke o družini (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčna številka zakonca oziroma osebe, s katero živi oseba v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katero živi oseba v registrirani istospolni partnerski skupnosti; osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihove davčne številke);
10. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu);
11. podatke o elektronskem potrdilu, če fizična oseba z njim razpolaga;
12. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež, organizacijsko obliko podjetja, višino in datum naložbe;
13. razlog za vpis (stalno prebivališče, začasno prebivališče, doseganje obdavčljivih dohodkov, obdavčljivo premično premoženje, obdavčljivo nepremično premoženje, opravljanje dejavnosti, drugo).
(2) Davčni register vsebuje za pravne osebe, združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, naslednje podatke:
1. davčno številko;
2. podatek, ali je oseba, ki je vpisana v register, identificirana za DDV;
3. firmo oziroma ime, sedež in naslov (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, vse potrebne številke službenih in domačih telefonov in telefaksov, naslov službene elektronske pošte);
4. podatke o ustanovitvi (datum začetka oziroma prenehanja, organ registracije, registrska številka);
5. pravnoorganizacijsko obliko oziroma vrsto dejavnosti, dodatno organizacijsko obliko;
6. višino osnovnega kapitala;
7. davčno obdobje;
8. podatek o rezidentskem statusu zavezanca;
9. podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov;
10. podatke o poslovnih enotah doma in v tujini;
11. podatke o ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in priimek oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država prebivališča oziroma sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa, višina vložka);
12. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firma, sedež, organizacijska oblika podjetja v tujini, višina in datum naložbe;
13. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje pravne osebe in druge osebe, ki opravlja dejavnost (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu);
14. identifikacijsko številko, ki jo določi upravljavec poslovnega registra;
15. šifre dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda);
16. številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega pometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje;
17. davčne številke in številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje tudi za povezane osebe, določene z zakonom o obdavčenju;
18. davčno številko, firmo oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige, če se poslovne knjige ne vodijo pri zavezancu za davek;
19. podatke o postopku prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja ter druge vrste prenehanja (datum pravnomočnega sklepa o začetku postopka, datum pravnomočnega sklepa o dokončanju postopka in način dokončanja postopka);
20. podatke o statusnih spremembah.«.
V tretjem odstavku se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedilom »prvega in drugega«.

V 42. členu se na koncu 8. točke pika nadomesti s podpičjem in doda 9. točka, ki se glasi:
»9. neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna.«.

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
(2) Če centralni register prebivalstva ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za vpis v davčni register, davčni organ opozori fizično osebo, naj predloži manjkajoče podatke za vpis v davčni register.
(3) Fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive dohodke ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora davčnemu uradu predložiti prijavo za vpis v davčni register.
(4) Fizična oseba, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, pravico do ugodnosti za vzdrževane družinske člane, mora davčnemu uradu predložiti prijavo za vpis vzdrževanih družinskih članov v davčni register.«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Samostojni podjetnik posameznik, ki je subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.
(2) Druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v Poslovni register Slovenije, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek mora samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnosti in je vpisana v Poslovni register Slovenije, v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije, sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo organiziranost, podatke o:
1. številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2. poslovnih enotah v tujini,
3. kapitalskih naložbah doma in v tujini,
4. številkah računov v tujini,
5. povezanih osebah,
6. osebi, ki vodi poslovne knjige.
(4) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ oziroma druga predpisana evidenca, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.«.

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, se vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz sodnega registra, Poslovnega registra Slovenije ali drugega registra oziroma evidence.
(2) Oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v davčni register pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Republike Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, v osmih dneh po vpisu v sodni register, Poslovni register Slovenije ali drug register oziroma evidenco, sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo organiziranost, podatke o:
1. številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2. poslovnih enotah v tujini,
3. kapitalskih naložbah doma in v tujini,
4. številkah računov v tujini,
5. povezanih osebah,
6. osebi, ki vodi poslovne knjige.«.

Za 45. členom se doda 45.a člen, ki se glasi:

Ne glede na to, kateri davčni urad je izvedel vpis v davčni register po uradni dolžnosti oziroma kje je posamezna oseba oddala prijavo za vpis v davčni register, se za določanje krajevne pristojnosti davčnih uradov šteje:
1. da je fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče;
2. da je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, a dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež prvi izplačevalec dohodkov oziroma kadar izplačevalec dohodkov nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri davčnem uradu, na območju katerega je dosegla prvi obdavčljivi dohodek;
3. da je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je pa lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega je pretežno to premično premoženje, oziroma na območju katerega nepremičnina leži;
4. da je vzdrževani družinski član vpisan v davčni register pri davčnem uradu, pri katerem je vpisana fizična oseba, ki mora predložiti prijavo za vpis vzdrževanega družinskega člana v davčni register;
5. da je samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež;
6. da je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ oziroma druga predpisana evidenca, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče;
7. da je pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež;
8. da je oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega bo opravljala dejavnost.«.

Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Oseba, ki je vpisana v davčni register, mora v 15 dneh po nastanku spremembe obvestiti pristojni davčni urad o vseh spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register in jih davčni organ ne pridobi po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz drugih registrov in evidenc.
(2) Za osebo iz prejšnjega odstavka, ki tega ne stori, vpiše davčni urad spremembe podatkov v davčni register po uradni dolžnosti na podlagi pridobljenih podatkov.«.

V 51. členu se v prvem stavku besedilo »50.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »210 do 1200 eurov«.
V 1. točki se črta beseda »pristojnemu«.
V 2. točki se črta beseda »pristojnega«.

52. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 1.600 do 25.100 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu organu prijave za vpis v davčni register (drugi in četrti odstavek 44. člena in drugi odstavek 45. člena);
2. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu organu podatkov iz tretjega odstavka 44. člena in tretjega odstavka 45. člena;
3. ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
(2) Z globo od 420 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

53.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ne glede na pogoje iz 20. člena tega zakona lahko delo inšpektorja opravlja tudi delavec, ki nima zahtevane strokovne izobrazbe, pa opravlja dela in naloge inšpektorja, vendar le, če do 31. decembra 2006 predloži dokazilo o začetku izobraževanja za pridobitev univerzitetne ali visoke strokovne izobrazbe in do 31. decembra 2013 dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja.
(2) Inšpektor, ki ne predloži dokazila o začetku izobraževanja oziroma dokazila o uspešnem zaključku izobraževanja v rokih, določenih v prejšnjem odstavku, se razreši naziva inšpektor in opravljanja nalog, ki so vezana na delovno mesto inšpektorja, ter se razporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam, zahtevanim za zasedbo delovnega mesta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko delo inšpektorja opravlja tudi delavec, ki na dan 1. januarja 2005 ni imel zahtevane strokovne izobrazbe, pa na dan uveljavitve tega zakona opravlja dela in naloge inšpektorja več kot deset let.«.

V Zakonu o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99, 35/01 – ZOU, 52/02 – ZDU-1 in 76/03) se v 56., 61. in 73. členu besedilo »Devizni inšpektorat Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Davčna uprava Republike Slovenije«.
V podpoglavju 8.4 se naslov spremeni tako, da se glasi: »8.4. Nadzor davčnih organov«.
V prvem odstavku 62. člena se beseda »deviznemu« nadomesti z besedo »davčnemu«.

Vsi neposredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki do 1. januarja 2007 še ne bodo vpisani v davčni register, se na ta dan vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti.

Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Pravilnik o načinu izvajanja pooblastil davčnih inšpektorjev (Uradni list RS, št. 38/06).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 5. člena, prvega odstavka 27. člena in 28. člena tega zakona, ki začnejo veljati 1. januarja 2007.