Na podlagi Poslovnika Občinskega sveta Občine Dobje je občinski svet na 18. seji dne 12. 10. 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Dobje, ki obsega:
– Statut Občine Dobje (Uradni list RS, št. 12/99),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št. 102/01)
– Spremembe in dopolnite Statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št. 83/06)
Št. 007-01/2006-03
Dobje, dne 12. oktobra 2006
Župan
Občine Dobje
Franc Salobir l.r.
S T A T U T
Občine Dobje
uradno prečiščeno besedilo
(Statut-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Dobje je samostojna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Brezje pri Dobjem,
Dobje pri Planini,
Gorica pri Dobjem,
Jezerce pri Dobjem,
Lažiše,
Presečno,
Ravno,
Repuš,
Slatina pri Dobjem,
Suho,
Škarnice,
Večje Brdo,
Završe pri Dobjem.
Sedež občine je v Dobju pri Planini, št. 26, Dobje pri Planini.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja župan.
2. člen
Občina Dobje (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, k zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
3. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter sodelujejo pri upravljanju lokalnih zadev na zborih občanov, z referendumom ter ljudsko iniciativo.
4. člen
Občina lahko zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena sodeluje z drugimi občinami ter se povezuje v širše lokalne skupnosti.
5. člen
Občina Dobje ima svoj grb, zastavo ter potrditvene prvine, katerih oblika, vsebina in uporaba je določena z odlokom.
Občina Dobje ima svoj praznik, ki se določi z odlokom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE
6. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena s sprejemom statuta, proračuna in drugih splošnih aktov, načrtuje prostorski razvoj in predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
2. upravlja občinsko premoženje,
3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine,
4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in povečanje najemnega socialnega sklada,
5. skrbi za lokalne javne službe,
6. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost,
7. spremlja delovanje službe socialnega skrbstva za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije,
9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravljanje druge dejavnosti varstva okolja,
10. upravlja, gradi in vzdržuje lokalne javne ceste ter javne poti in površine (pločniki, igrišča, javni parkirni prostori) ter ureja promet v občini,
11. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da organizira reševalno pomoč in zagotavlja sredstva zanjo ter za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
12. ureja javni red.
7. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami in ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– mrliško ogledno službo,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
III. ORGANI OBČINE
8. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan,
– nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
9. člen
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo vodi direktor (tajnik občine), usmerja in nadzoruje pa župan.
10. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
1. Občinski svet
11. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet Občine Dobje šteje sedem članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Podrobneje so volitve v občinski svet urejene s posebnim zakonom. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
12. člen
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje ter kriterije in merila s katerimi se določa višino plače, nagrade ali nadomestila,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– določa vrste in način izvajanja občinskih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi organizacijo za varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
13. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana (Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-39/95 – Uradni list RS, št. 68/98.),
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena tega zakona ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Če je župan imenovan:
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. Podžupanu preneha mandat tudi, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat.
13.a člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan.
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
13.b člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu (podžupanom), članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine (direktorju občinske uprave). O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
14. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
15. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
Občinski svet ustanovi eno ali več komisij ter odborov kot svoja stalna ali občasna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
2. Župan
16. člen
Pravico voliti župana ima vsak volivec, ki ima volilno pravico v občinski svet. Pravico biti voljen za župana ima vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno.
17. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi premičnega premoženja in nepremičnega premoženja občine,
– odloča o odtujitvi premičnega premoženja občine, če vrednost premoženja ne presega 2% vrednosti proračuna občine za tekoče leto,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest in o sklenitvi delovnega razmerja v občinsko upravo ter pooblašča tajnika za določene naloge,
– imenuje in razrešuje tajnika občine ter predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut.
18. člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
19. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, in sicer skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, sprejme načrt zaščite in reševanja, vodi zaščito, reševanje in pomoč ter v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev.
Poleg tega imenuje poveljnika in štab civilne zaščite ter predlaga pristojnemu organu razporeditve državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
19.a člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
20. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
20.a člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
Nadzorni odbor
21. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov občinskih sredstev.
Nadzorni odbor ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem. Ocenjuje tudi učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
22. člen
Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
23. člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
24. člen
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ji v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
Nadzorni odbor je dolžan opraviti letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov javnih zavodov ter javnih podjetij ter nadzor razpolaganja z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem.
Nadzorni odbor mora obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
25. člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predlog poročila nadzornega odbora pripravi predsednik ali oseba, ki jo nadzorni odbor pooblasti za pripravo predloga poročila.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora in dajati ustrezna pojasnila.
V predlogu poročila je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila ter predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, če oceni, da gre za hujšo kršitev predpisov pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega sveta. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in upoštevati priporočila in predloge.
26. člen
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
27. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja občinska uprava.
Posamezne strokovne naloge lahko opravi tudi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu.
28. člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
4. Občinska uprava
29. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog tajnika občine določi župan.
30. člen
Občinski svet lahko na predlog župana določi, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi sprejmejo občinski sveti občin, za katere je ustanovljen organ skupne občinske uprave.
Organizacijo in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo sveti občin.
Organ skupne občinske uprave vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so ustanovile organ skupne občinske uprave.
31. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
32. člen
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje tajnik občine po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
33. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
34. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima najmanj višjo izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
35. člen
O pritožbah zoper posamične akte izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
36. člen
O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, o izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
IV. OŽJI DELI OBČINE
37. člen
V občini Dobje niso ustanovljeni ožji deli občine.
Pobudo za ustanovitev ožjega dela občine (krajevne ali vaške skupnosti) lahko da zbor občanov ali 15% volivcev s tega območja. Občinski svet mora pobudo obravnavati na prvi seji po prejemu pismenega zahtevka in o njem odločiti v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Pred ustanovitvijo ožjega dela občine mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
38. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum, in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
39. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo predloge in pobude za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor (gradnja cest, energetskih objektov, odlagališče odpadkov in nevarnih snovi),
– obravnavajo in odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s statutom, ali z odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
40. člen
Župan mora sklicati zbor občanov na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložitev predloga zadeve, ki naj bi jo zbor obravnaval. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli.
Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Sklic zbora občanov se objavi na krajevno običajen način.
41. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, če na zboru sodeluje najmanj 10% volivcev v občini.
Tajnik občine ali od njega pooblaščeni zapisnikar, ugotovi sklepčnost zbora občanov, število volivcev, ki je glasovalo za odločitve zbora in vodi zapisnik o poteku in sprejetih odločitvah zbora občanov.
Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
42. člen
Odločitve, stališča, predloge, pobude in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in upoštevati. Če pristojni organi menijo, da odločitev, stališč, predlogov, pobud in mnenj zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na krajevno primeren način v roku treh mesecev od prejete pobude predstaviti in utemeljiti svoje mnenje.
2. Referendum
43. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
44. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
45. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 40 volivcev v občini na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, zahteva pa jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, a ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem takoj obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
46. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu.
O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom, s katerim določi tudi obrazec seznama.
Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
47. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma.
Referendum se izvede najprej trideset ali najkasneje petinštirideset dni od razpisa, in sicer v nedeljo ali drug prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, dan, ki se šteje za dan razpisa, dan glasovanja in referendumsko območje.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnevom glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
48. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina.
49. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Ljudska iniciativa
50. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta ali drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerim je urejen referendum.
Občinski svet mora obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
51. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na občnih zborih občanov in referendumih se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
52. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Občina lahko zaradi gospodarnejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupaj z drugo občino javni zavod ali javno podjetje.
53. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih in dejavnostih, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
54. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
55. člen
Občina mora kot obvezno javno gospodarsko službo zagotoviti opravljanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov, javne snage in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, vzdrževanje občinskih javnih cest, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in drugih področjih, če tako zahteva zakon.
56. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti.
57. člen
Občinski svet določi obliko, način in pogoje opravljanja posamezne javne službe ter financiranje izvajanja posameznih javnih služb, če zakon ne določa drugače.
58. člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
59. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem ravnati kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega in premičnega premoženja občine, katerega vrednost presega 2% vrednosti proračuna za tekoče leto, sprejema občinski svet.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja manjše vrednosti ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti ali so v proračunu zagotovljena sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, pa v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.
Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje za finance pristojnega organa občine, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili obveznosti za občino.
60. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in sredstev države.
Lastni viri so davki in druge dajatve v skladu z zakonom ter prihodki od premoženja.
61. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni in z drugimi predpisi.
V splošnem in posebnem delu se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče leto.
V splošnem in posebnem delu se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
62. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati samo za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
63. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti določeno osebo.
64. člen
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans občine je odlok o spremembi proračuna.
Neposredni uporabnik občinskega proračuna so občinski organi, posredni pa drug uporabnik katerega je ustanovila občina oziroma se financira iz občinskega proračuna.
65. člen
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto, občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.
Proračun občine sprejme občinski svet v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta za katero se sprejema proračun. Postopek sprejemanja proračuna občine natančneje opredeli občinski svet s poslovnikom.
66. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej izkazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu in posebej prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po namenih, po uporabnikih proračuna, po investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
67. člen
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun občine ni sprejet pred pričetkom leta, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe, kot v preteklem letu. Odločitev o začasnem financiranju sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem listu RS.
Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko na predlog župana s sklepom občinskega sveta podaljša, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabljati sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike s sklepom.
68. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva. O tem obvesti občinski svet.
Če proračun ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
69. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
70. člen
Občina oblikuje svoje rezerve v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini, 0,5 odstotka prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
71. člen
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje točke se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.
72. člen
Po preteku leta za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstev rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta za katerega sprejme zaključni račun.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
Med letom poroča župan občinskemu svetu o izvrševanju proračuna po poteku prvega polletja.
73. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določi zakon.
74. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev pod pogoji, ki jih določa zakon.
75. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine oziroma specializirana organizacija, ki zagotavlja izvrševanje knjigovodskih opravil.
76. člen
Nabava blaga, storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
77. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejme kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebne vrste splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
78. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh glasov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
79. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
80. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
81. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen in odreja način ravnanja v takih razmerah.
82. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
83. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
84. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače predpisano.
2. Posamični akti občine
85. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti občine odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
86. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJIH DO DRŽAVE
IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTIH
87. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila ali soglasja občine posega v njene pravice.
88. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor, vlada, pokrajina ali druga občina s svojimi predpisi ali splošnimi akti posega v njeno pristojnost.
89. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
90. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih ali so že z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO ALI DRUGO OBLIKO SODELOVANJA MED OBČINAMI
91. člen
Občina Dobje se lahko zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta po predhodno izvedenem svetovalnem referendumu.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino občinski svet določi lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja kot svojo pristojnost.
92. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov. Med predlaganimi kandidati je lahko tudi župan.
93. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost, zvezo, združenje ali drugo obliko sodelovanja med občinami, če oceni, da je taka oblika sodelovanja koristna za občino Dobje.
XI. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
94. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
95. člen
Občinski predpisi, razen statuta in poslovnika občinskega sveta, ki so veljali na območju Občine Šentjur pri Celju, ostanejo v veljavi na območju Občine Dobje do sprejetja novih.
96. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Statut Občine Dobje (Uradni list RS, št. 12/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
95. člen
Občinski predpisi, razen statuta in poslovnika občinskega sveta, ki so veljali na območju Občine Šentjur pri Celju, ostanejo v veljavi na območju Občine Dobje do sprejetja novih.
96. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št. 102/01) vsebujejo naslednjo končno določbo:
11. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št. 83/06) vsebujejo naslednjo končno določbo:
35. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
