Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-E)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. oktobra 2006.
Št. 001-22-160/06
Ljubljana, dne 6. novembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O NOTARIATU (ZN-E)
1. člen
V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 4/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v 2. členu besedilo »opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu« nadomesti z besedilom »opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon«.
Doda se drugi odstavek, ki se glasi:
»Prihodki notarjev kot oseb javnega zaupanja so javni za potrebe varovanja ugleda notariata kot javne službe in za zagotavljanje zaupanja strank glede delovanja notariata kot javne službe. Poleg prihodka notarja so javni tudi njegovo ime in priimek ter naslov sedeža notarske pisarne. Podatke iz prejšnjih stavkov brezplačno posreduje javnosti Notarska zbornica Slovenije, ki jih pridobi od notarjev.«.
2. člen
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
»4. člen
Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.«.
3. člen
Za 5. členom se doda 5.a člen, ki se glasi:
»5.a člen
Za potrebe notarskih storitev je notar dolžan sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Organi in nosilci javnih pooblastil so zahtevane podatke notarjem dolžni posredovati brezplačno.
Za pridobitev osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora notar pridobiti pisno privolitev stranke, na katero se podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in ji ponuditi v podpis privolitev iz tega odstavka.«.
4. člen
Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Notar mora svoje delo opravljati pošteno, vestno in v skladu s predpisi.«.
5. člen
V drugem odstavku 7. člena se besedilo »Pod pogojem iz prejšnjega odstavka je« nadomesti z besedilom »Če ni določeno kaj drugega, je pod pogojem iz prejšnjega odstavka«.
6. člen
V 9. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi za notarske pomočnike iz 100. člena tega zakona.«.
7. člen
V prvem odstavku 10. člena se v drugem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh.«
V šestem odstavku se v drugem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh.«.
8. člen
Četrti odstavek 10.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom.«.
9. člen
V tretjem odstavku 12. člena se v prvem stavku za besedo »poslov« črta vejica, besedilo »sklenjenih za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičninah,« se nadomesti z besedilom »o ustanovitvi hipoteke in zemljiškega dolga na nepremičninah«, besedilo »zastavne pravice« pa z besedilom »hipoteke in zemljiškega dolga«. V drugem stavku se besedilo »z zastavno pravico« nadomesti z besedilom »s hipoteko ali zemljiškim dolgom«.
10. člen
Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za pravosodje, določi najnižjo zavarovalno vsoto. Predlog glede višine zavarovalne vsote pošlje minister, pristojen za pravosodje, Notarski zbornici Slovenije, ki lahko v 30 dneh poda pripombe na predlog. Minister, pristojen za pravosodje, na pripombe ni vezan.«.
11. člen
V 15. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Za potrebe elektronske sestave listin iz 2. člena tega zakona si mora notar pred prisego priskrbeti varen elektronski podpis kot notarski elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom v skladu s tretjim odstavkom 38.a člena tega zakona. Zahtevo za izstavitev kvalificiranega potrdila in izkaznice za notarski elektronski podpis je treba predložiti Notarski zbornici Slovenije. S prenehanjem notarske službe ali ob suspenzu preneha tudi pooblastilo za uporabo elektronskega notarskega podpisa. Notar mora izkaznico vrniti Notarski zbornici Slovenije in zahtevati preklic kvalificiranega potrdila.«.
12. člen
V 18. členu se besedilo »ko sta odtisa pečata in žiga ter overjen notarjev podpis deponirani po 15. členu tega zakona« nadomesti z besedilom »ko so izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona«.
13. člen
V tretjem odstavku 19. člena se besedilo »disciplinsko sodišče, ki je sodbo oziroma odločbo izdalo« nadomesti z besedilom »disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala«.
14. člen
V prvem odstavku 22. člena se beseda »izvenzakonski« nadomesti z besedo »zunajzakonski«.
15. člen
V 28. členu se doda sedmi odstavek, ki se glasi:
»Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za elektronski podpis in žig.«.
16. člen
Drugi odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Notarska listina v fizični in elektronski obliki se mora označiti z oznako in številko vpisnika, pod katero je vpisana. Če obsega notarska listina v fizični obliki več strani, se morajo te označiti z zaporednimi številkami.«.
17. člen
V 38.a členu se črta prvi odstavek.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane prvi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišejo udeleženec ter priče, kadar je njihova udeležba potrebna, z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tako podpisano listino podpiše notar z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Nato doda notar listini časovni žig. Tako podpisana listina je enakovredna notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali pečatom notarja in ima zato enako veljavnost.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »za javno upravo«.
18. člen
V 39. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Pri elektronskih listinah se istovetnost ugotavlja na podlagi kvalificiranega potrdila.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
19. člen
Prvi odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Notarska oporoka, ki jo v obliki notarskega zapisa notar sestavi po ustni izjavi oporočitelja ali na podlagi oporočiteljeve že napisane izjave poslednje volje, ki jo notarju v potrditev predloži oporočitelj, ima enake pravne učinke kot sodna oporoka.«.
Doda se tretji odstavek, ki se glasi:
»Oporoke ni mogoče napraviti v elektronski obliki.«.
20. člen
V 47. členu se v 1. točki pred vejico doda besedilo »in zunajzakonskima partnerjema«.
21. člen
V 48. členu se besedi »niso veljavni« nadomestita z besedama »so nični«.
22. člen
V 64. členu se doda peti odstavek, ki se glasi:
»Podpis osebe, katere pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, lahko na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar.«.
Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.
23. člen
Drugi odstavek 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V izvirniku notarskega potrdila iz prejšnjega odstavka, ki je lahko sestavljeno tudi v obliki notarskega zapisnika o dogajanju, ki mu je notar neposredno prisostvoval, notar navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo, osebna imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega, ali dejstva, ki jih je neposredno ugotovil. Potrdilo podpiše samo notar, zapisnik pa podpišejo tudi stranke, ki so opravilu prisostvovale.«.
V tretjem odstavku se na koncu odstavka dodata nova stavka, ki se glasita: »Če stranka noče podpisati zapisnika, notar navede, da je odklonila podpis in razlog za odklonitev. Podpis stranke na notarskem zapisniku ne vpliva na lastnost listine.«.
24. člen
V 71. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Notar je s sklepom sodišča lahko imenovan za skrbnika zapuščine.«.
25. člen
V drugem odstavku 102. člena se besedilo »Zapisnike o poslih ter druge listine« nadomesti z besedo »Listine«.
26. člen
Za 106. členom se doda 106.a člen, ki se glasi:
»106.a člen
Zbornica za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu, namene varstva in pomoči strankam, zagotavljanja varnosti pravnega prometa in varovanja ugleda notariata kot javne službe upravlja imenik notarjev.
V imenik notarjev se vpisujejo in se v njem obdelujejo naslednji podatki:
1. identifikacijski osebni podatki notarja (ime, priimek, državljanstvo, EMŠO, stalno oziroma začasno prebivališče, izobrazba);
2. strokovni oziroma znanstveni naslov notarja;
3. naslov sedeža notarske pisarne;
4. šifra oziroma opravilna številka in datum izdane odločbe o imenovanju notarja;
5. šifra oziroma opravilna številka in datum izdane odločbe o razrešitvi notarja;
6. številka telefona, telefaksa ter naslov e-pošte sedeža notarske pisarne.
Zbornici podatke iz 1., 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka posreduje ministrstvo, podatke iz 2. in 6. točke pa notar.
Zbornica ima kot upravljavec imenika notarjev pravico in dolžnost, da iz centralnega registra prebivalstva obnavlja podatke iz 1. točke drugega odstavka tega člena. Ministrstvo ima pravico, da preverja podatke o morebitni kaznovanosti notarjev iz kazenske evidence v skladu s petim odstavkom 8. člena tega zakona. Zbornica in ministrstvo lahko navedene podatke brezplačno pridobita vsakih šest mesecev oziroma v primerih, kadar obstaja sum, da notar zbornici ali ministrstvu ni posredoval točnega podatka.
Ministrstvo in notar sta dolžna zbornici sporočiti vse spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena najpozneje v 15 dneh od nastale spremembe.
Imenik notarjev je za namene varstva strank glede izvrševanja pooblastil na delovnih področjih notariata po tem zakonu ter varnosti pravnega prometa v delu, ki se nanaša na ime in priimek notarja iz 1. točke ter podatke iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena, javen. Za učinkovito izvrševanje namenov iz prejšnjega stavka se imenik v delu, ki je javen, objavi na spletni strani zbornice.
Določbe prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za notarske pomočnike in notarske pripravnike oziroma za imenik notarskih pomočnikov in imenik notarskih pripravnikov.«.
27. člen
Drugi odstavek 107. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za pravosodje, določi tarifo o plačilu notarskih storitev. Minister, pristojen za pravosodje, pošlje predlog notarske tarife zbornici, ki lahko v 30 dneh poda pripombe na predlog. Minister, pristojen za pravosodje, na pripombe ni vezan.«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »petega« nadomesti z besedo »tretjega«.
28. člen
V 108.c členu se peta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– datum in opravilna številka, navedena na oporoki,«.
29. člen
V 108.č členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Natančnejše določbe o postopku v zvezi z vpisom in vpogledom v centralni register oporok in obveznostih predlagateljev se določijo v aktu iz tretjega odstavka 108.a člena tega zakona.«.
30. člen
V tretjem odstavku 109. člena se črta besedilo »uradniki ministrstva, ki so«, za besedilom »pravniškem državnem izpitu,« pa se doda besedilo »ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje,«.
V četrtem odstavku se beseda »uradniki« nadomesti z besedo »pregledovalci«.
31. člen
V 113. členu se:
– v prvi alinei 1. točke pred besedo »opomin« doda beseda »pisni«,
– v drugi alinei 1. točke besedilo »250 točk« nadomesti z besedilom »1.700 eurov«, besedilo »5.000 točk« z besedilom »5.000 eurov«, besedilo »po notarski tarifi« pa se črta,
– v prvi alinei 2. točke besedilo »500 točk« nadomesti z besedilom »5.000 eurov«, besedilo »10.000 točk« z besedilom »15.000 eurov«, besedilo »po notarski tarifi« pa se črta.
32. člen
V 113.a členu se v peti alinei 1. točke pred podpičjem vstavijo besede »ali notarskega pomočnika«. V 2. točki se v šestnajsti alinei pika nadomesti s podpičjem in doda sedemnajsta alinea, ki se glasi:
»– nevestno ali malomarno opravljanje dolžnosti člana disciplinske komisije I. ali II. stopnje.«.
33. člen
Členi od 113.b do 123. se nadomestijo s členi od 113.b do 123.f, ki se glasijo:
»113.b člen
Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep.
Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni in določitvi roka za plačilo, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šest mesecev, se upošteva tudi premoženjsko stanje osebe, kateri je bil izrečen disciplinski ukrep.
113.c člen
Za hujšo disciplinsko kršitev iz prve alinee 2. točke 113.a člena tega zakona, ki je storjena naklepno, in za hujšo disciplinsko kršitev iz druge alinee 2. točke 113.a člena tega zakona se mora izreči disciplinski ukrep trajnega odvzema pravice opravljati notariat.
113.č člen
Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati notariat se lahko odloži za dobo enega leta s pogojem, da oseba, kateri je bil izrečen disciplinski ukrep, v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica.
Če je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat, se za hujše disciplinske kršitve iz prve in druge alinee 2. točke 113.a člena tega zakona izvršitev disciplinskega ukrepa ne more odložiti.
113.d člen
Pravnomočna odločba disciplinske komisije ali Vrhovnega sodišča se pošlje izvršnemu odboru zbornice zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje.
Odločbe disciplinskih organov so izvršljive.
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom zbornice.
Za potrebe izvrševanja nadzornih pristojnosti po tem zakonu zbornica vodi disciplinsko evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:
– ime in priimek notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika,
– naslov sedeža notarske pisarne,
– številka in datum odločbe,
– izrečen disciplinski ukrep.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
Organi zbornice in ministrstvo imajo za potrebe izvrševanja nadzornih pristojnosti po tem zakonu pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.
113.e člen
V disciplinskih zadevah zoper notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika odločata disciplinska komisija I. stopnje in disciplinska komisija II. stopnje.
114. člen
Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika.
Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednika in člana disciplinske komisije I. stopnje izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev za dobo dveh let.
115. člen
Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.
Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednika in enega člana imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega člana pa izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev za dobo dveh let.
116. člen
Člani disciplinskih komisij imajo namestnike, ki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani disciplinskih komisij.
Člani disciplinskih komisij in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice.
117. člen
O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije.
O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Vrhovnega sodišča.
118. člen
Če je predsednik ali član disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.
119. člen
Vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov pisarne ali po elektronski pošti.
V disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.
Določbe tega zakona o disciplinski odgovornosti notarjev in notarskih pomočnikov se smiselno uporabljajo tudi za pripravnike, ki opravljajo pripravništvo pri notarju.
120. člen
Postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje uvede predsednik zbornice na svojo pobudo ali na prejeto pobudo, disciplinski postopek zoper predsednika zbornice pa minister, pristojen za pravosodje, s pisnim sklepom, zoper katerega ni dovoljena pritožba.
Na predlog predsednika višjega sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje, je predsednik zbornice dolžan uvesti disciplinski postopek.
Pristojna oseba iz prvega odstavka tega člena uvede disciplinski postopek, če je obveščena o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je notar, notarski pomočnik ali notarski pripravnik kršil določbe tega zakona ali okrnil ugled notariata, najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za kršitev.
V sklepu o uvedbi postopka se opredeli kršitev ter navedejo dejstva ter predlagajo dokazi, ki naj se izvedejo v disciplinskem postopku.
121. člen
Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati notariat oziroma prakso, lahko disciplinski organ ali minister, pristojen za pravosodje, notarju, notarskemu pomočniku ali notarskemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljati notariat ali prakso pri notarju.
Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.
122. člen
Sklep o uvedbi disciplinskega postopka pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, s poukom, da ima pravico v roku 15 dni odgovoriti na navedbe v sklepu.
Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, ali po preteku roka za odgovor, predsednik disciplinske komisije I. stopnje najkasneje v roku 30 dni razpiše obravnavo.
123. člen
Vabilo na ustno obravnavo s poukom v smislu 123.a člena tega zakona se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, pošlje najmanj osem dni pred dnevom obravnave.
123.a člen
Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti osebe, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek, če je bila pravilno vabljena.
V disciplinskem postopku na I. stopnji se opravi obravnava, na kateri ima oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, pravico do zagovora, lahko pa se obravnave tudi ne udeleži in pošlje pisni zagovor.
Če se v disciplinskem postopku ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je oseba, zoper katero se vodi disciplinski postopek, storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora oseba, ki odloča o disciplinski odgovornosti, nemudoma podati ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu.
123.b člen
Disciplinska komisija I. stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi.
Ustna obravnava ni javna, razen kadar to notar, notarski pomočnik ali notarski pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.
123.c člen
Odločba disciplinske komisije se najkasneje v 15 dneh od obravnave pošlje:
– osebi, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek,
– predsedniku zbornice,
– ministru, pristojnemu za pravosodje.
123.č člen
Zoper odločbo disciplinske komisije I. stopnje je dovoljena pritožba v roku 15 dni.
Pritožbo lahko vložijo notar, notarski pomočnik ali notarski pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, predsednik zbornice ali minister, pristojen za pravosodje.
O pritožbi najkasneje v 60 dneh od prejema odloči disciplinska komisija II. stopnje na seji brez obravnave.
123.d člen
Zoper odločitev disciplinske komisije II. stopnje, s katero je notarju, notarskemu pomočniku ali notarskemu pripravniku izrečen ukrep prepoved opravljati notariat ali prakso pri notarju, je v 30 dneh dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
123.e člen
Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve.
Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
123.f člen
V primeru ugotovitve disciplinske odgovornosti je notar ali notarski pomočnik ali notarski pripravnik pod izvršbo dolžan povrniti stroške postopka Notarski zbornici Slovenije in drugim udeležencem.«.
34. člen
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 73/04) se v tretjem odstavku 63. člena besedilo »v enem mesecu od uveljavitve sklepa iz prejšnjega odstavka« nadomesti z vejico in besedilom »če oporočitelj tako zahteva«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
35. člen
Notarska zbornica Slovenije je dolžna uskladiti določbe od 25. do 31. člena, določbo 37. člena in določbe od 44. do 50. člena Statuta Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 18/95, 66/96, 30/02 in 73/04) s tem zakonom najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Do uskladitve Statuta Notarske zbornice Slovenije s tem zakonom se neposredno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo disciplinski postopek.
36. člen
Notarji, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo za potrebe elektronske sestave listin iz 11. člena tega zakona varnega elektronskega podpisa kot notarskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom, si ga morajo priskrbeti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
37. člen
Do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se:
– v drugi alinei 1. točke 113. člena zakona namesto zneska »1.700 eurov« uporablja znesek »408.000,00 tolarjev«, namesto zneska »5.000 eurov« pa znesek »1.200.000,00 tolarjev«,
– v prvi alinei 2. točke 113. člena zakona namesto zneska »5.000 eurov« uporablja znesek »1.200.000,00 tolarjev«, namesto zneska »15.000 eurov« pa znesek »3.600.000,00 tolarjev«.
38. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/92-3/43
Ljubljana, dne 27. oktobra 2006
EPA 981-IV
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora l.r.
