Na podlagi tretjega odstavka 6. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet v soglasju z ministrom za notranje zadeve in ministrom za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o načinu označevanja in zavarovanja del
na javnih cestah in ovir v cestnem prometu
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet pravilnika)
(1) S tem pravilnikom so določeni postopki in načini prometnega označevanja in zavarovanja del na cesti in ovir v cestnem prometu, ki jih opredeljujejo predpisi s področja javnih cest in varnosti cestnega prometa. Določbe tega pravilnika predstavljajo minimalne potrebne aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti v primeru prometnega označevanja in zavarovanja del na cesti in ovir v cestnem prometu.
(2) Pravilnik določa postopke pri načrtovanju in postavitvi začasne prometne signalizacije in prometne opreme ter pri njenem vzdrževanju in odstranitvi.
2. člen
(področje uporabe)
(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet.
(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo v primerih, ko ima izvajanje gradbenih del, vzdrževalnih del in prireditev na cesti ali njeni bližini neposreden ali posreden vpliv na varnost udeležencev v prometu.
(3) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi v primerih interventnih zapor, ki so potrebne zaradi naravnih in prometnih nesreč ter zavarovanja ovir in nevarnih mest, oziroma v primerih, ki jih ni mogoče v naprej načrtovati.
(4) V okviru vseh aktivnosti je potrebno posebno pozornost posvetiti šibkejšim udeležencem v prometu (invalidi, pešci, kolesarji) in jim zagotoviti ustrezen nivo prometne varnosti v območju zapore ceste.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. “ovira v cestnem prometu” je delovišče, predmet ali poškodba vozišča, prireditev, ustavljeno, poškodovano ali pokvarjeno vozilo, ki onemogoča neovirano in varno odvijanje prometa;
2. “zapora ceste” je začasna prometna ureditev na delu ceste, ki je potrebna zaradi izvajanja gradbenih ali vzdrževalnih del, zavarovanja ovir v cestnem prometu ali prireditev na, ob ali nad cesto ali na drugi površini ob njej, ki vplivajo na cestni promet;
3. “elaborat zapore ceste” je elaborat, v katerem je določena začasna prometna ureditev zaradi izvedbe del, zavarovanja nevarnih mest, objektov ali ovir v cestnem prometu in prireditev tako, da je tudi na takih delih ceste zagotovljeno varno in čim bolj tekoče odvijanje vseh vrst prometa;
4. “dolgotrajna zapora ceste” je zapora, ki traja več kot en svetli del dneva (tudi ponoči);
5. “kratkotrajna nepremična zapora ceste” je zapora, ki traja največ en svetli del dneva in ki se ne pomika vzdolž ceste;
6. “kratkotrajna premična zapora ceste” je zapora, ki traja največ en svetli del dneva in ki se pomika vzdolž ceste;
7. “nevarno mesto” je del ceste ali mesto, na katerem je zaradi poškodb vozišča ali cestnega telesa, nepredvidenih naravnih ali drugih ovir na ali ob cesti, ogroženo varno in tekoče odvijanje prometa;
8. “območje delovišča” je območje, v katerem se na cesti ali njenem vplivnem območju izvajajo gradbena ali vzdrževalna dela skupaj z varovalnim območjem (vrsta in lega območij, navedenih v točkah od 8 do 16, je razvidna iz slike 1);
9. “najava” je mesto, na katerem so postavljeni prvi prometni znaki, ki voznika opozarjajo na bližino območja zapore ceste;
10. “območje opozarjanja” je območje med mestom najave in mestom na katerem se začnejo spreminjati tehnični elementi ceste; v njem je voznik s predpisanim zaporedjem prometnih znakov opozorjen na bližnjo spremembo prometne ureditve in s tem povezane spremenjene pogoje vožnje;
11. “začetno območje” je območje, na katerem se pred območjem izvajanja del spremenijo tehnični elementi ceste;
12. “območje umirjanja” je območje, ki je namenjeno umiritvi prometnega toka po spremembi tehničnih elementov ceste v začetnem območju;
13. “območje preusmeritve” je območje, na katerem je zaradi območja izvajanja del smerno ali višinsko spremenjen potek osi ceste;
14. “varovalno območje” je območje, ki služi kot vmesno območje med delom ceste, po katerem poteka promet, in gradbiščem; v tem območju se dela ne izvajajo, prav tako pa se v tem območju ne zadržujejo delavci, gradbeni stroji in vozila; širina tega območja je odvisna od vrste izvajanja del ali ovire v cestnem prometu in je določena v elaboratu ureditve gradbišča;
15. “zaključno območje” je območje, v katerem se elementi ceste smerno in višinsko ponovno prilagodijo obstoječim elementom ceste;
16. “iztek” je območje, kjer so postavljeni znaki za preklic vseh prepovedi in omejitev, ki so potrebne v območju začasne prometne ureditve;
17. “začasna prometna signalizacija” je signalizacija, ki je v območju začasne prometne ureditve postavljena najnujnejši čas in se po koncu tega časa v celoti odstrani;
18. “prometno varnostna oprema” je prometna in druga oprema za fizično zavarovanje območja izvajanja del ter vozil in strojev, ki so potrebni za izvajanje del;
19. “delna zapora” je zapora, pri kateri je na posameznem delu ceste zaradi del na cesti ali ovir v cestnem prometu zožen prečni profil ceste;
20. “popolna zapora” je zapora, pri kateri je na posameznem delu ceste prepovedan promet vseh ali posameznih vrst udeležencev v prometu;
21. “obvozna cesta” je cesta, ki mora zaradi delne ali popolne zapore ceste prevzeti ves ali del prometa, ki se običajno odvija po cesti, ki je zaprta;
22. “predlagatelj zapore” je lahko pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvedbe del ali organizacije prireditve predlaga zaporo ceste.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi o javnih cestah, varnosti cestnega prometa in o graditvi objektov.
4. člen
(pristojnosti upravljavca ceste)
(1) Za izvedbo zapore ceste lahko glede na določbe pravilnika upravljavec ceste predpiše tudi druge pogoje, če oceni, da so pomembni za varno in tekoče odvijanje prometa.
(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo biti javno objavljeni.
(3) Upravljavec ceste lahko predlog za izdajo dovoljenja za zaporo ceste zavrne, če ugotovi, da bi bila zaradi zapore ceste v taki meri zmanjšana prepustnost ceste, da bi to povzročalo nivo uslug F (kvalitativna ocena razmer na cesti po metodi HCM).
(4) Podrobnejšo vsebino vloge za izdajo dovoljenja za zaporo ceste in elaborata določi upravljavec ceste.
(5) Upravljavec ceste mora voditi evidenco o vseh izdanih dovoljenjih za zaporo ceste, kakor tudi o začasnih prometnih ureditvah, izvedenih zaradi vzdrževalnih del ali interventnih popravil naprav in napeljav, vgrajenih v cesto.
5. člen
(obveznosti vzdrževalca javne ceste)
(1) Pri izvajanju del rednega vzdrževanja javnih cest, za katera v skladu z določili Zakona o javnih cestah dovoljenje za zaporo ceste ni potrebno, mora izvajalec del rednega vzdrževanja cest upoštevati določbe tega pravilnika.
(2) Za izvedbo interventnih zapor mora izvajalec rednega vzdrževanja cest:
– stalno razpolagati z zadostno količino začasne prometne signalizacije in prometne opreme, v skladu s tipskimi shemami,
– razpolagati s stalnimi dežurnimi ekipami za izvedbo in vzdrževanje zapore ceste.
6. člen
(obveznosti predlagatelja zapore)
Predlagatelj zapore mora zagotoviti, da je zaradi izvajanja del ali izvedbe prireditve, promet na cesti v čim manjši možni meri in čim krajši čas oviran. S predlagano zaporo ceste mora zagotavljati varnost udeležencev v prometu in varnost izvajalcev del ali udeležencev prireditve.
7. člen
(obnovitvena dela)
(1) V primeru obnovitvenih del, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji del in za katera dovoljenje za zaporo ceste ni potrebno, mora izvajalec del najmanj deset delovnih dni pred pričetkom del upravljavcu posredovati:
– izpolnjen evidenčni obrazec zapore in
– en izvod elaborata začasne prometne ureditve, ki je sestavni del projekta za izvedbo obnovitvenih del.
(2) Upravljavec ceste mora po prejemu dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena še pred pričetkom obnovitvenih del obvestiti o zapori policijo, prometni inšpektorat in izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
II. POSTOPKI NAČRTOVANJA IN IZVEDBE ZAPORE
8. člen
(priprave na zaporo ceste)
Pri načrtovanju in izvedbi zapore ceste, ki je mogoča le z dovoljenjem upravljavca ceste, morajo vsi udeleženci upoštevati predpisane postopke.
9. člen
(postopkovne faze)
(1) Za postavitev začasne prometne signalizacije in prometne opreme v območju zapore morajo udeleženci v postopkih izvršiti vse postopke, ki so vključeni v naslednje faze:
– planiranje,
– načrtovanje,
– vzpostavitev zapore ceste,
– vzdrževanje zapore ceste in
– odstranitev zapore ceste.
(2) Upravljavci komunalnih vodov in vzdrževalci cest morajo za izvedbo interventnih zapor in zapor za izvedbo vzdrževalnih del upoštevati naslednje faze:
– predhodne priprave,
– vzpostavitev začasne prometne ureditve,
– vzdrževanje in
– odstranitev.
10. člen
(naloge predlagatelja)
(1) V postopkih za postavitev začasne prometne signalizacije in prometne opreme v območju zapore mora predlagatelj:
– izdelati ali pridobiti elaborat zapore ceste, ki ga lahko v skladu s predpisi o graditvi objektov izdela pravna ali fizična oseba,
– pridobiti dovoljenje za izvedbo zapore ceste, ki ga izda upravljavec ceste,
– v primeru popolne zapore ceste pridobiti soglasje za izvedbo obvoza od upravljavca ceste, po kateri bo potekal obvoz,
– zagotoviti postavitev, vzdrževanje in odstranitev začasne prometne signalizacije in prometne opreme v skladu z elaboratom zapore ceste, dovoljenjem za izvedbo zapore ceste, določili tega pravilnika in drugimi veljavnimi predpisi,
– imenovati odgovorno osebo za nadzor nad postavitvijo, stalnim spremljanjem prometa in začasne prometne signalizacije in prometne opreme v območju zapore ceste in odstranitvijo začasne prometne signalizacije in prometne opreme po končanih delih ali zaključku prireditve.
(2) Predlagatelju ni potrebno izdelati ali pridobiti elaborata zapore ceste, če:
– za zaporo ceste obstaja tipska shema zapore ceste, ki je sestavni del tega pravilnika, in
– v območju zapore ni križišča, in
– se prometa v območju zapore ne ureja s svetlobnimi prometnimi znaki.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka mora predlagatelj vlogi namesto elaborata priložiti tipsko shemo zapore. Tipsko shemo začasne prometne ureditve je potrebno opremiti s:
– podatki o kvaliteti in dimenzijah začasne prometne signalizacije,
– žigom pooblaščenega inženirja in njegovim podpisom.
Tipsko shemo je potrebno dopolniti s podatki o natančni lokaciji začetka in konca območja delovišča ali prireditve. Obstoječo prometno signalizacijo v območju zapore je potrebno vrisati v tipsko shemo zapore in jo prilagoditi začasni prometni signalizaciji.
11. člen
(naloge projektanta zapore)
Pri določanju vrste zapore ceste mora projektant:
– izdelati elaborat zapore ceste, ki je po vsebini in tehničnih rešitvah skladen z veljavnimi predpisi,
– zbrati vse potrebne podatke o dejanskih prometnih obremenitvah vseh vrst udeležencev v prometu, tehničnih elementih cest v območju predvidene zapore ceste, tehničnih elementih obvoznih cest v primeru popolne zapore ceste, stalni prometni signalizaciji in prometni opremi, avtobusnih linijah in postajališčih ter prometni varnosti,
– pri načrtovanju zapore ceste upoštevati optimalen način odvijanja prometa zaradi zapore ceste glede na obseg, vrsto in način izvajanja del ali obsega prireditve, tako da bo zagotovljena prepustnost in prometna varnost,
– pri načrtovanju začasne prometne signalizacije in prometne opreme upoštevati tipske sheme, ki so sestavni del tega pravilnika.
12. člen
(naloge postavljavca začasne prometne signalizacije
in prometne opreme)
(1) V primeru, da izvajalec del ali organizator prireditve nista strokovno usposobljena in opremljena za postavitev začasne prometne signalizacije in opreme, to delo oddata strokovno usposobljeni in ustrezno opremljeni pravni osebi.
(2) Postavljavec začasne prometne signalizacije in prometne opreme mora razpolagati z ustrezno prometno signalizacijo in prometno opremo, ki izpolnjuje pogoje veljavnih predpisov.
(3) Za vsako zaporo mora postavljavec imenovati odgovornega vodjo del.
13. člen
(naloge izvajalcev del)
Vsi delavci izvajalca del in organizatorja prireditve, ki opravljajo kakršna koli opravila na območju zapore ceste, morajo biti strokovno usposobljeni za dela, ki jih opravljajo. Razpolagati morajo s predpisano opremo. Delavci, zaposleni na gradbišču, mehanizacija in vozila morajo biti ustrezno opremljeni in označeni.
14. člen
(naloge vzdrževalca cest)
V okviru izvajanja nadzora nad stanjem in prevoznostjo cest mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste ob vsakokratnem pregledu ceste preveriti tudi stanje začasne prometne signalizacije in prometne opreme na območju zapore ceste, ki ga opravi v okviru rednih vzdrževalnih del. Na morebitne pomanjkljivosti mora opozoriti odgovorno osebo predlagatelja zapore ceste in upravljavca ceste.
15. člen
(obveznosti vzdrževalca cest pri zaporah zaradi
vzdrževalnih del)
Pri zaporah cest zaradi izvajanja vzdrževalnih del mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste upoštevati določbe veljavnih predpisov, ki se nanašajo na:
– obveščanje o nastali začasni prometni ureditvi,
– uporabo predpisane začasne prometne signalizacije in prometne opreme in
– način postavitve začasne prometne signalizacije v skladu s tipskimi shemami.
16. člen
(naloge upravljavca komunalnih vodov)
V primeru nastanka poškodb na obstoječih komunalnih vodih, ki vplivajo na tekoče in varno odvijanje prometa, mora njihov upravljavec pri izvedbi interventne zapore:
– takoj po prejemu obvestila o potrebnosti izvedbe zapore ceste, pristopiti k njeni izvedbi,
– začasno prometno signalizacijo postaviti v skladu z določili tega pravilnika in drugimi veljavnimi predpisi,
– o izvedenih ukrepih pisno, po faksu ali elektronski pošti obvestiti upravljavca ceste in policijo,
– v roku 24 ur o izvedenih ukrepih pisno obvestiti upravljavca ceste, policijo in prometni inšpektorat,
– dela izvajati tako, da je promet oviran v čim manjši možni meri in čim krajši čas,
– odstraniti vso začasno prometno signalizacijo in prometno opremo, takoj po končanih delih in prenehanju razlogov za njihovo postavitev.
III. ELABORAT ZAPORE CESTE
17. člen
(elaborat zapore)
Elaborat zapore ceste mora biti izdelan v skladu z veljavnimi predpisi o projektiranju.
18. člen
(sestavni deli elaborata)
Sestavni deli elaborata so:
1. Splošni del:
a) naslovna stran,
b) izpis o registraciji podjetja (ne starejši od enega leta),
c) izjava o upoštevanju tehničnih predpisov in standardov,
d) zapisniki morebitnih komisijskih ogledov in sestankov v zvezi s predvideno prometno ureditvijo.
2. Tekstualni del:
a) obrazložitev vzroka za zaporo ceste,
b) tehnično poročilo s podatki o:
– vrsti del ali obsegu prireditve, iz katerih je razviden njihov vpliv na odvijanje vseh vrst prometa,
– prometnih obremenitvah na mestu izvajanja del in na obvoznih cestah za vse vrste prometa,
– posameznih fazah začasne prometne ureditve,
– seznamu cest, po katerih bo v primeru popolne zapore potekal obvoz, in njihovih tehničnih elementih (minimalni radij in prometni profil, maksimalni vzdolžni sklon),
– dimenzijah in kvaliteti začasne prometne signalizacije in opreme,
– začasnih prometnih znakih in ukrepih na obstoječih prometnih znakih (začasna odstranitev, prekritje ipd.) v tabelaričnem pregledu,
– minimalni širini prometnih pasov, po katerih se bo odvijal promet ob območju delovišča,
– prepustnosti ceste v primeru zmanjšanja števila ali širine prometnih pasov v območju izvajanja del in na obvoznih cestah,
– potrebnih ukrepih na obstoječih križiščih.
c) besedilo in skica za objavo v sredstvih javnega obveščanja.
3. Grafični del:
a) pregledna situacija v merilu 1:50.000 z označenim območjem zapore in v primeru popolne zapore z označenimi obvoznimi cestami,
b) situacija (v merilu 1:1000 za odprte odseke in merilu 1:500 za križišča) ali skica začasne prometne ureditve v kateri morajo biti vrisane vse prometne površine, obstoječa prometna signalizacija (vidna ali prekrita v času zapore) in začasna prometna signalizacija z označenimi lokacijami postavitve in oddaljenosti do mesta zapore, za vse faze prometne ureditve. Tipska shema zapore ceste se lahko uporabi le v primeru, ko na obravnavanem odseku ceste ni stalne prometne signalizacije, kar mora projektant navesti v tehničnem poročilu,
c) v primeru popolne zapore ceste z urejenimi obvozi, situacijo (v merilu 1:1000 za odprte odseke in merilu 1:500 za križišča) ali skico začasne prometne ureditve na obvoznih cestah,
d) prečni prerez ceste na odseku, kjer se izvajajo dela, ki bi lahko glede na njihovo naravo pomenila veliko nevarnost za promet v neposredni bližini območja, kjer se izvajajo (globoki izkopi, dvigala pri katerih ročice segajo nad vozišče, miniranje itd.) z vrisanimi ukrepi za zagotovitev varnega odvijanja prometa.
4. Druge sheme in priloge:
a) načrt začasnih obvestilnih znakov za vodenje prometa,
b) krmilni programi in izračuni za obstoječe in gradbiščne semaforje,
c) terminski plan izvajanja del za zapore, daljše od šest dni.
19. člen
(drugi pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi elaborata)
Drugi pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi elaborata, so:
1. V odvisnosti od pomembnosti ceste in prometnih obremenitev na njej je pri izdelavi terminskega plana izvajanja del potrebno zagotoviti čimkrajši čas izvajanja del v obdobju zmanjšanega prometa.
2. V primeru prekinitve izvajanja del ali prireditve je potrebno s spremembo začasne prometne ureditve območje zapore zmanjšati na minimum.
3. V primeru, ko je promet urejen izmenično enosmerno z ročnim urejanjem prometa, lahko zapora traja samo v dnevnem času.
4. V primeru popolnih zapor in preusmeritve prometa na obvozne ceste, ki glede na dolžino zaprtega odseka ceste pomenijo bistveno podaljšanje vožnje ali spremembe lokacij avtobusnih postajališč, mora biti dokumentaciji priloženo pisno obvestilo avtobusnim prevoznikom. Obvestilo mora biti posredovano avtobusnim prevoznikom najmanj 14 dni pred vzpostavitvijo začasne prometne ureditve.
IV. NAČINI UREJANJA PROMETA NA OBMOČJU ZOŽITVE
20. člen
(načini urejanja prometa)
Načini urejanja prometa na območju zožitve so:
– zoženje ceste,
– odstop prednosti,
– ročno urejanje,
– urejanje s semaforjem,
– popolna zapora.
21. člen
(kriteriji za izbor načinov urejanja prometa)
(1) Minimalna širina prometnega pasu šmin (m) na območju zožitve je razvidna iz tabele 1 in je odvisna od kategorije ceste in največje urne obremenitve na delu ceste, kjer je predvidena zapora ceste v času predvidene zapore ceste.
(2) Največja širina prometnega pasu znaša 3,75 metra, najmanjša pa 2,50 m.
(3) Lega prometnega pasu v odvisnosti od vrste ceste, mesta izvajanja del ter števila prometnih pasov je razvidna iz slik 2 do 24.
22. člen
(izbor urejanja prometa)
Urejanje prometa je odvisno od dolžine območja zožitve L (m) in največje prometne obremenitve (voz/h). Izbor ureditve je razviden iz tabele 2.
23. člen
(urejanje prometa z znakom »delo na cesti«)
Promet na območju zožitve se ureja z znakom »delo na cesti« (I-19) z ali brez uporabe znaka za zožitev ceste, ko:
– je dovoljena hitrost 50 km/h ali manj,
– je dolžina območja zožitve 20 m ali manj, promet urejen izmenično enosmerno, prometna obremenitev (v obeh smereh) na območju zožitve pa je 50 vozil/h ali manj,
– dolžina območja zožitve ni omejena, promet urejen dvosmerno, prometna obremenitev na območju zožitve pa ni omejena.
24. člen
(urejanje prometa z odstopom prednosti)
Promet na območju zožitve se ureja z znakom »prednost pred vozili iz nasprotne smeri« (III-1) na eni strani in z znakom »prednost vozil iz nasprotne smeri« (II-33) na drugi strani, ko:
– so prometne obremenitve (v obeh smereh) na območju zožitve 500 vozil/h ali manj,
– je dolžina območja zožitve 80 m ali manj,
– je vozniku iz smeri približevanja zapori z razdalje 60 m pred območjem zožitve zagotovljena preglednost do mesta, ki se nahaja na razdalji 60 m za območjem zožitve, pri dovoljeni hitrosti 50 km/h.
25. člen
(ročno urejanje prometa)
Promet na območju zožitve se ureja ročno z zastavico ali okroglo tablo, ko prometna obremenitev (v obeh smereh) na območju zožitve (voz/h) in pripadajoča dolžina območja ročnega urejanja prometa R (L+40) (m) ne presegata vrednosti iz tabele 2. Kolikor se delavci, ki urejajo promet, ne vidijo med seboj, morajo biti povezani z radio zvezo.
26. člen
(semaforsko urejanje prometa)
Promet na območju zožitve se ureja s semaforjem ko:
– ni mogoče vzpostaviti dvosmernega prometa in
– ni mogoče urejati prometa z odstopom prednosti in
– je s postavitvijo semaforja zagotovljena prepustnost na območju zožitve.
27. člen
(začasna zaustavitev prometa)
Promet na cesti se lahko začasno brez obvozov zaustavi v skladu z določili predpisov o javnih cestah.
V. OMEJITEV HITROSTI V ODVISNOSTI OD ŠIRINE PROMETNIH PASOV
28. člen
(omejitev hitrosti)
Ob območju delovišča je potrebno omejiti hitrost vožnje vozil. Omejitev hitrosti je odvisna od širine prometnega pasu, velikosti polmera krivine in od prečnega sklona vozišča.
29. člen
(širine prometnih pasov)
(1) Širine prometnih pasov š (m) in omejitve hitrosti v (km/h) so razvidne iz tabele 3:
* če sta dva prometna pasova (ali več) v isto smer je merodajna omejitev hitrosti širšega prometnega pasu.
(2) Minimalna oddaljenost bočne ovire od roba prometnega pasu mora znašati 0,25 m.
(3) V posebnih primerih se lahko omeji hitrost na cesti zaradi prometno varnostnih razlogov tudi na manj kot 40 km/h.
VI. SVETLOBNI PROMETNI ZNAKI – SEMAFORJI
30. člen
(krmiljenje semaforjev)
(1) Časovno odvisno krmiljenje semaforjev deluje na podlagi vnaprej pripravljenih signalnih programov, pri katerih je dolžina ciklusa in zelenih luči odvisna od nihanja prometnih obremenitev preko dneva in tedna.
(2) Signalni programi za časovno odvisno krmiljenje semaforjev morajo biti izračunani za jutranjo in opoldansko konico ter dnevni in nočni izvenkonični promet.
(3) Prometno odvisno krmiljenje semaforjev mora biti vzpostavljeno, kadar nihanja prometnih obremenitev niso vnaprej predvidljiva.
31. člen
(časovni razmak med vozili)
Časovni razmak med vozili Δt (sek), ki ga je potrebno upoštevati pri prometno odvisnem krmiljenju, je praviloma 3 sekunde. Časovni razmak med vozili Δt se poveča na:
4 sek, v primeru, če je podolžni sklon ceste >3%, ali
5 sek, v primeru, če je na cesti 10% ali več tovornih vozil.
32. člen
(štetje prometa)
(1) Štetje prometa za izračun signalnega programa za časovno odvisno krmiljenje semaforjev praviloma traja 16 ur (npr. od 5. do 21. ure). Če je s predhodnimi opazovanji ugotovljeno, da zadoščajo kratkotrajnejša štetja, je potrebno izbrati štiriurna (npr. od 5. do 9. ure in od 14. do 18. ure), izjemoma tudi dvourna štetja, vendar pod pogojem, da je v tem času zajeta tudi konična obremenitev.
(2) Za izdelavo signalnega programa za prometno odvisno krmiljenje semaforjev zadostuje enourno štetje prometa v času jutranje ali popoldanske prometne konice. Štetje prometa mora biti prikazano v 15-minutnih intervalih, razvidna pa mora biti smer gibanja vozil in njihova struktura.
33. člen
(pretvorba vozil v eov)
Faktor f(ei) za pretvorbo vozil (voz) v enoto osebnih vozil (eov) je podan v tabeli 4.
34. člen
(prometna obremenitev)
Prometna obremenitev q(1) (eov/h) in q2 (eov/h) se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A – smer, na kateri je ohranjen prometni pas, po katerem se odvija izmenično enosmerni promet:
q(1) = Σ (V(1i)* f(ei)) (eov/h)
ter za smer B – smer, ki je nasprotna smeri A:
q(2) = Σ (V(2i)* f(ei)) (eov/h)
pri čemer je:
V(1i) - število vozil (po štetju prometa), ki so v eni uri prevozili v smeri
A,
V(2i) - število vozil (po štetju prometa), ki so v eni uri prevozili v smeri
B,
f(ei) - faktor za pretvorbo vozil v eov.
35. člen
(konični faktor PHF)
Konični faktor PHF(1) in PHF(2) je podan z razmerjem med urno prometno obremenitvijo q(1) (eov/h) oziroma q(2) (eov/h) in med maksimalno 15 minutno prometno obremenitvijo q(1max(15)) (eov/h) oziroma q(2max(15)) (eov/h) v tej uri in se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A:
q(1)
PHF(1) = ---------------
4 * q(1max(15))
ter za smer B:
q(2)
PHF(2) = ---------------
4 * q(2max(15))
36. člen
(izračun semaforizacije)
Izračun semaforizacije mora vsebovati izračune o prepustnosti prometnega pasu v obeh smereh na območju zožitve. Pri tem mora biti poleg osnovnih parametrov, ciklusa, zelenih časov in vmesnih časov, izračunana še povprečna dolžina kolone na začetku zelene luči, število vozil na zeleno uro, ki prevozi območje semaforizacije, in stopnja nasičenosti. Signalni program mora biti prikazan v grafični obliki in je razviden iz slike 26.
37. člen
(ciklus)
(1) Ciklus C (sek) je enkraten časovni potek vseh faz signalnega programa in se izračuna po obrazcu:
t(v1) + t(v2)
C= ------------------
Q(1) + Q(2) (sek)
1- -----------
s
pri čemer je:
t(v1), t(v2) – vmesni čas (sek),
s – nasičen prometni tok = 1800 (eov/h).
(2) Trajanje ciklusa C (sek) mora biti: 50 (sek) <= C <= 300 (sek). Če je izračunani ciklus krajši od 50 sek, je potrebno privzeti 50 sek oziroma 300 sek, če je daljši od 300 sek.
Minimalni ciklus (sek) se izračuna po obrazcu:
C(min) = t(z1min) + t(v1) + t(z2min) + t(v2)(sek)
pri čemer je:
t(z1min,) t(z2min) – minimalni zeleni čas = 10 (sek).
38. člen
(vmesni čas)
(1) Vmesni čas t(v1), t(v2) (sek) za območje semaforizacije se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A:
S
t(v1) = t(p1) + ------ * 3,6 (sek)
V(p1)
ter za smer B:
S
t(v2) = t(p2) + ------ * 3,6 (sek)
V(p2)
pri čemer je:
t(p1), t(p2) – prevozni čas (sek),
v(p1), v(p2) – prevozna hitrost (km/h).
(2) Prevozna hitrost v(p1), v(p2) (km/h), prevozni čas t(p1), t(p2) (sek) in širina prometnega pasu b (m) so za dovoljene hitrosti (km/h) na območju semaforizacije razvidne iz tabele 5.
* če je tovornih vozil več kot 10% je privzeti prevozno hitrost za 10 km/h manjšo.
(3) Na podlagi terenskega ogleda ceste je potrebno upoštevati specifične lokalne razmere, ki lahko vplivajo na zmanjšanje prevozne hitrosti še posebej, če se v neposredni bližini vozišča na območju semaforizacije nahajajo pešci ali kolesarji.
39. člen
(vpliv širine prometnega pasu na merodajno prometno obremenitev)
Vpliv širine prometnega pasu b (m) na merodajno prometno obremenitev je podan s faktorjem širine prometnega pasu (f(b)) na območju semaforizacije in je za posamezne širine razviden iz tabele 6.
40. člen
(vpliv podolžnega sklona na merodajno prometno obremenitev)
Vpliv podolžnega sklona p(s) (%) na merodajno prometno obremenitev je podan s faktorjem podolžnega sklona f(s1) (za smer A) in f(s2) (za smer B) in je za posamezne sklone razviden iz tabele 7.
41. člen
(merodajna prometna obremenitev)
Merodajna prometna obremenitev Q(1), Q(2) (eov/h) se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A:
1
Q(1) = q(1) * f(s1) * f(b) * ------ (eov/h)
PHF(1)
ter za smer B:
1
Q(2) = q(2) * f(s2) * f(b) * ------ (eov/h)
PHF(2)
pri čemer je:
q(1), q(2) – prometna obremenitev (eov/h),
f(s1), f(s2) – faktor podolžnega sklona,
f(b) – faktor širine prometnega pasu na
območju semaforizacije,
PHF(1), PHF(2) – konični faktor.
42. člen
(situacija prometne signalizacije
in prometne opreme)
V situaciji prometne signalizacije in prometne opreme mora biti prikazana vsa obstoječa prometna signalizacija in prometne oprema, ki ostane oziroma se prekrije za čas semaforizacije območja zožitve. Prikazana mora biti tudi vsa na novo postavljena prometna signalizacija in prometna oprema, ki jo zahteva semaforizacija. Signalni glavi morata biti označeni s črkama A oziroma B, prikazan pa mora biti tudi položaj krmilne naprave.
43. člen
(dolžina območja semaforizacije v odvisnosti od merodajne prometne obremenitve)
(1) Dolžina območja semaforizacije S (m) lahko znaša do 900 m in je odvisna od vsote merodajnih prometnih obremenitev Q = Q(1) +Q(2 )(eov/h) ter se izračuna po obrazcu:
Q
S <= 900 - --- (m)
2
(2) Vsota merodajnih prometnih obremenitev Q (eov/h) lahko znaša do 1600 (eov/h) in je odvisna od dolžine območja semaforizacije S (m) ter se izračuna po obrazcu:
Q <= 1800 – 2S (eov/h)
44. člen
(zeleni čas)
Zeleni čas (sek), se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A:
Q(1)
T(z1) = ---------- * (C – (t(v1) + t(v2)) (sek)
Q(1)+ Q(2)
ter za smer B:
Q(2)
T(z2) = ---------- * (C – (t(v1) + t(v2)) (sek)
Q(1)+ Q(2)
Trajanje zelenega časa mora biti:
10(sek) <=t(z1), t(z2 )<=90(sek)
45. člen
(maksimalni zeleni čas)
Maksimalni zeleni čas t(zmax) (sek) je enak za obe smeri vožnje na območju semaforizacije. Potrebno ga je podati pri prometno odvisnem krmiljenju za čas trajanja jutranje ali popoldanske prometne konice, zanj pa je privzeti večjo vrednost izračunanega zelenega časa: t(z1) ali t(z2).
46. člen
(povprečen zastoj vozil)
Povprečen zastoj vozil pred območjem zožitve d(1), d(2) (sek/eov) se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A:
ter za smer B:
pri čemer je:
Če je: x(1) ali x(2) oziroma y(1) ali y(2) > 1 je potrebno skrajšati dolžino območja semaforizacije.
47. člen
(povprečno število vozil na začetku zelene luči)
Povprečno število vozil na začetku zelene luči N(1), N(2) (eov) se izračuna po obrazcih, in sicer za smer A:
Q(1) * (C-t(z2)) Q(1) * d(1)
N(1) = ---------------- + ------------- (eov)
2 * 3600 3600
in
Q(1) * (C-t(z2))
N(1) = ---------------- (eov)
3600
ter za smer B:
Q(2) * (C-t(z2)) Q(2) * d(2)
N(2) = ---------------- + ------------- (eov)
2 * 3600 3600
in
Q(2) * (C-t(z2))
N(2) = ---------------- (eov)
3600
Merodajna je večja izračunana vrednost za N(1) oziroma N(2).
48. člen
(povprečna dolžina kolone na začetku zelene luči)
Povprečna dolžina kolone N(k1), N(k2) (m) na začetku zelene luči se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A:
N(k1) = 6 * N(1) (m)
ter za smer B:
N(k2) = 6 * N(2) (m)
49. člen
(število vozil na zeleno uro)
Število vozil na zeleno uro N(z1), N(z2) (eov/zel.h) se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A:
T(z1)
N(z1) = ------ * s
C
ter za smer B:
T(z2)
N(z2) = ------ * s
C
50. člen
(stopnja nasičenosti)
Stopnja nasičenosti x(1), x(2 )se izračuna po obrazcu, in sicer za smer A:
Q(1) * C
x(1) = ---------
s * t(z1)
ter za smer B:
Q(2) * C
x(2) = ---------
s * t(z2)
51. člen
(spremljanje delovanja semaforja)
(1) Za spremljanje delovanja semaforja mora vzdrževalec semaforja, prometnih znakov in opreme odpreti dnevnik, v katerega vpiše, po katerem projektu je bil postavljen, in datum ter uro njegove vključitve.
(2) Delovanje semaforja mora vzdrževalec takoj po vključitvi opazovati večkrat dnevno, posebej še v času prometnih konic, vse do takrat, ko je zaznati, da so se prometne razmere na cesti stabilizirale oziroma, da delujejo signalni programi na podlagi dejanskih vhodnih parametrov.
(3) Na terenu je potrebno izmeriti in primerjati s projektiranimi naslednje parametre pri časovno odvisnem signalnem programu: vmesni čas, čas trajanja zelenih luči in ciklusov. Pri prometno odvisnem signalnem programu pa je potrebno izmeriti vmesni čas, dolžino maksimalne zelene luči in kritičen časovni razmak med vozili, ki določa spremembo faze. V kolikor kateri od parametrov ne ustreza dejanskim prometnim razmeram, ga je potrebno takoj spremeniti.
(4) Vsa opazovanja, spremembe posameznih parametrov signalnega programa, vzdrževanje semaforja in signalizacije ter čas sprememb in dopolnitev se mora evidentirati v dnevniku.
VII. PROMETNI ZNAKI IN PROMETNA OPREMA
52. člen
(prometni znaki in prometna oprema)
(1) Za prometno označevanje in zavarovanje del na cesti in ovir v cestnem prometu se sme uporabljati le prometne znake in prometno opremo, ki je določena s predpisom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
(2) V posameznih primerih, ko je to potrebno, se sme uporabiti tudi prometna oprema ali druge naprave, ki jih določajo tuji predpisi, če zanje domači ne obstajajo. Tovrstna prometna oprema in naprave morajo biti določene z elaboratom zapore.
53. člen
(oblika, mere in lastnosti)
(1) Prometni znaki, ki se uporabljajo za prometno označevanje in zavarovanje del na cesti in ovir v cestnem prometu, ter mesto in način njihove uporabe so prikazani na slikah 27 in 28, tabeli 8 ter v tipskih shemah zapor.
(2) Oblika, mere in lastnosti postavljene prometne signalizacije in prometne opreme morajo biti v skladu s predpisom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah z izjemo znakov za nevarnost in znakov za izrecne odredbe, ki morajo imeti površino iz svetlobno-odsevnih materialov tip 2. Vsa odstopanja od določil predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter oblika, mere in lastnosti, ki s predpisi niso določene, so razvidne iz tabel 9 do 13.
54. člen
(načini postavitve)
(1) Na določeni razdalji pred oviro v cestnem prometu so lahko zaradi boljše vidljivosti nekateri prometni znaki ponovljeni tudi na levi strani, gledano v smeri vožnje vozila.
(2) Znaki, postavljeni v ločilnem pasu, morajo biti enakih dimenzij, kot so znaki, postavljeni na desni strani, gledano v smeri vožnje vozila, razen v primeru, ko širina ločilnega pasu ne dopušča postavitve takih znakov.
(3) Kadar prometnih znakov ni mogoče postaviti na predpisano višino (v območju protislepilnih ukrepov ipd.), so lahko postavljeni tudi višje.
(4) Kadar je potrebno zaradi izvajanja del ali zaradi ovire v cestnem prometu v predoru, pokritem ukopu, galeriji ali na premostitvenem objektu, daljšem od 100 metrov, izvesti preusmeritev prometa, mora biti le ta načrtovana in izvedena na ustrezni razdalji pred vstopom v predor, pokriti ukop ali galerijo oziroma pred prihodom na premostitveni objekt.
55. člen
(prometna oprema)
Sestavni del zapore so lahko tudi drugi dodatni ukrepi. Dodatni ukrepi se lahko izvajajo s prometno opremo in drugimi napravami, katere se določa s projektom, ob upoštevanju, da se:
– začasne varnostne ograje uporabljajo za ločevanje prometa vozil v primerih, ko je na skupni prometni površini na cestah zunaj naselja vzpostavljen dvosmerni promet po štirih prometnih pasovih,
– montažni vodilni robniki, ki morajo biti dodatno opremljeni z markerji, uporabljajo za kanaliziranje prometa na mestih, kjer se prometni pasovi za vožnjo v isto smer ločijo in kasneje ponovno združijo, ter za zagotavljanje vožnje vozil v določeni smeri na določenem območju po točno določeni prometni površini,
– markerji za poudarjanje razmejitve prometa po smereh vožnje uporabljajo v primeru, ko je potrebno takšno razmejitev poudariti v smislu preprečevanja zahajanja vozil na prometni pas, ki je namenjen vožnji vozil v nasprotni smeri,
– svetlobno odbojna telesa za poudarjanje začasno označenih ločilnih črt uporabljajo na odsekih cest, kjer se pogosteje pojavlja zmanjšana vidljivost,
– zaporne vrvice in trakovi uporabljajo le za označevanje manjših delovišč.
56. člen
(razumljivost prometnih znakov in opreme)
Prometni znaki in prometna oprema morajo biti načrtovani in postavljeni tako, da so vsem udeležencem v prometu razumljivi in dobro vidni.
57. člen
(kontrola višine vozil)
Za zagotavljanje udeležbe vozil določene višine, katerim je s prometnimi znaki vožnja dovoljena, je za opozarjanje previsokih vozil dovoljeno uporabiti naprave za kontrolo višine vozil (portali z obešenimi tablami ali elektronska kontrola višine).
* samo pri zapori prometnega ali odstavnega pasu na avtocesti in hitri cesti s fizično ločenimi smernimi vozišči
58. člen
(ukrepi za umirjanje prometa)
V posebnih primerih, ko je zaradi zagotovitve varne in kvalitetne izvedbe določenih del na cesti potrebno dovoliti le minimalno prevozno hitrost (hitrost, ki je bistveno manjša od 40 km/h), je dovoljeno na določeni razdalji pred takim mestom uporabiti tudi ukrepe za umirjanje prometa na cesti v obliki ustreznih grbin, katere morajo biti označene na predpisan način.
59. člen
(naprave za blaženje trkov)
Vozila, s katerimi se na avtocestah in hitrih cestah opravljajo določena dela na cesti ali se z njimi varujejo druga vozila ali delovni stroji, morajo biti na zadnji strani dodatno opremljena z napravami za blaženje trkov.
VIII. VZPOSTAVITEV, VZDRŽEVANJE
IN ODSTRANITEV ZAPORE
60. člen
(vzpostavitev zapore)
V fazi vzpostavitve zapore morajo udeleženci v postopku upoštevati naslednje določbe:
1. Po prejemu dovoljenja za izvedbo zapore ceste odgovorni vodja izvajalca del ali organizator prireditve:
– določi natančen datum in uro vzpostavitve začasne prometne ureditve, v skladu z dovoljenjem,
– posreduje en izvod elaborata in dovoljenja za zaporo ceste postavljavcu zapore z naročilom za vzpostavitev začasne prometne ureditve,
– posreduje obvestilo o natančnem datumu izvedbe zapore vsem s predpisi in v dovoljenju določenim organom in organizacijam,
– v primeru popolne zapore organizira komisijski pregled gradbiščne obvozne ceste, na katerega mora povabiti predstavnike Ministrstva za notranje zadeve, Prometnega inšpektorata, upravljavca zaprte ceste ter izvajalca rednega vzdrževanja cest,
– seznani izvajalce del z obsegom varovalnega območja, v katerem je prepovedano zadrževanje delavcev, strojev in vozil ter odlaganje materiala in opreme, in
– seznani vse zaposlene na gradbišču in redarje na prireditvi z značilnostmi začasne prometne ureditve, potencialnimi nevarnostmi, varnostnimi ukrepi in ukrepi v primeru nesreče; seznanitev je potrebno v primeru faznosti zapore ponoviti po vsaki spremembi zapore.
2. Po izpolnitvi v prejšnjem odstavku navedenih pogojev lahko postavljavec zapore na zahtevo odgovornega vodje izvajalca del ali organizatorja prireditve prične s postavljanjem začasne prometne signalizacije in prometne opreme v skladu z elaboratom zapore ceste.
3. V primeru, da je za izvedbo del ali prireditve potrebno zaporo izvesti v več fazah, se morajo aktivnosti, navedene v 2. točki tega člena, ponoviti za vsako fazo posebej.
61. člen
(postavljanje začasne prometne signalizacije
in prometne opreme)
(1) Pri postavljanju začasne prometne signalizacije in prometne opreme morajo udeleženci v postopku upoštevati naslednja pravila:
– pri postavitvi začasne prometne signalizacije in opreme mora izvajalec upoštevati veljavne predpise s tega področja,
– z vzpostavitvijo dolgotrajne zapore se načeloma prične po jutranji prometni konici,
– postavitev zapore se začne s postavitvijo prometnih znakov v smeri odvijanja prometa,
– prometni znaki morajo biti postavljeni tako, da je preprečena njihova prevrnitev,
– posebno pozornost je potrebno posvetiti usklajenosti s stalno prometno signalizacijo in prometno opremo,
– utripajoče luči, ki so dodane nad prometne znake, morajo delovati ponoči in ob zmanjšani vidljivosti, ki nastopi zaradi megle ali dežja,
– za fizično ločevanje območja izvajanja del in dela ceste, po katerem se odvija promet, ni dovoljeno uporabljati betonskih varnostnih ograj, razen v primerih, ko so le te postavljene tako, da ni mogoče čelno trčenje vozila vanje,
– vozila in prikolice, ki služijo za zavarovanje območja izvajanja del, morajo biti opremljeni z naletnimi mehovi (amortizerji), ki ublažijo nalet drugih vozil nanje,
– za začasne označbe na vozišču je potrebno uporabljati trakove, ki jih je pri odstranitvi zapore mogoče odstraniti brez poškodovanja obrabne plasti vozišča; to določilo ne velja v primeru, ko je v okviru izvajanja del predvidena preplastitev vozišča,
– odgovorni vodja izvajalca del ali oseba, pooblaščena s strani organizatorja prireditve, izvede pregled začasne prometne signalizacije in z vpisom v dnevnik o izvajanju del potrdi skladnost z elaboratom; v primeru zapore zaradi prireditve se skladnost ugotovi zapisniško.
(2) Po izpolnitvi v prejšnjem odstavku navedenih pogojev se promet uredi v skladu z elaboratom začasne prometne ureditve.
62. člen
(vzdrževanje in dopolnitve zapore)
(1) Odgovorni vodja izvajalca del oziroma od njega pooblaščen odgovorni vodja del postavljavca zapore mora:
– redno, vendar vsaj enkrat dnevno pregledati zaporo ceste in jo po potrebi uskladiti z določili elaborata zapore; ugotovitve pregleda in izvedeni ukrepi morajo biti vpisani v dnevnik o izvajanju del,
– zagotoviti, da se vsa poškodovana prometna signalizacija in prometna oprema takoj nadomesti,
– v primeru, ko se med izvajanjem del ali trajanjem prireditve ugotovijo določene pomanjkljivosti pri načrtovani začasni prometni signalizaciji in prometni opremi, takoj izvesti ukrepe, ki bodo zagotavljali varno in tekoče odvijanje prometa ter o ugotovitvah obvestiti izdelovalca elaborata začasne prometne ureditve.
(2) Izdelovalec elaborata začasne prometne ureditve mora na podlagi obvestila izvajalca del iz zadnje alinee prejšnjega odstavka izdelati dopolnitev elaborata, ki ga izvajalec del posreduje v potrditev upravljavcu ceste. Upravljavec ceste potrdi dopolnjeni elaborat in, kolikor je to potrebno, izda dopolnilno dovoljenje za zaporo.
(3) Postopke iz prejšnjega odstavka in tretje alinee prvega odstavka je potrebno izvesti tudi v primerih, ko pomanjkljivosti ugotovijo predstavniki policije, prometnega inšpektorata ali upravljavca ceste; le-ti morajo svoje ugotovitve vpisati v dnevnik o izvajanju del, v primeru prireditve pa izdelati zapisnik, ki ga vročijo odgovorni osebi organizatorja prireditve.
(4) V primeru prekinitve izvajanja del ali prireditve je potrebno s spremembo začasne prometne ureditve območje zapore zmanjšati na minimum; ta faza mora biti predvidena v elaboratu za zaporo ceste.
(5) Kolikor je zaradi narave dela potrebno začasno odstraniti posamezne elemente zapor, jih je potrebno povrniti v prvotno stanje takoj, ko so razlogi za odstranitev prenehali.
63. člen
(odstranitev zapore)
(1) Odstranitev začasne prometne signalizacije in prometne opreme se lahko izvede po uspešno opravljenem komisijskem pregledu izvedenih del in odpravi pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na varno in tekoče odvijanje prometa.
(2) Pri odstranitvi začasne prometne signalizacije in prometne opreme mora izvajalec del upoštevati naslednja pravila:
– začasna prometna signalizacija in prometa oprema se odstranjuje v nasprotni smeri vožnje,
– odstranjena mora biti vsa začasna prometna signalizacija in prometna oprema.
(3) O odstranitvi zapore odgovorni vodja izvajalca del pisno obvesti vse organizacije, organe in posameznike, katerim je posredoval obvestilo o pričetku del.
IX. TIPSKE SHEME ZAPOR
64. člen
(tipske sheme zapor)
(1) Tipske sheme zapor za posamezne vrste cest in prostor, v katerem se cesta nahaja, so prikazane na slikah v prilogi št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Tipske sheme zapor za avtoceste se uporabljajo tudi za hitre ceste s fizično ločenima smernima voziščema.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65. člen
(prehodna določba)
Dovoljenja za zapore cest, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega pravilnika, ostanejo v veljavi.
66. člen
(prenehanje veljavnosti dosedanjih predpisov)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navodilo o načinu minimalnega označevanja in zavarovanja določenih del in ovir na avtomobilski cesti (Uradni list RS, št. 57/97 in 65/97 – popr.).
67. člen
(prehodno obdobje)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na opremo vozil za blaženje trkov (naletni mehovi), se pričnejo uporabljati najkasneje v treh letih od uveljavitve tega pravilnika.
68. člen
(pričetek uporabe)
Ta pravilnik začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 26042-10/2005/62-0032074
Ljubljana, dne 1. septembra 2006
EVA 2004-2411-0064
mag. Janez Božič l.r.
Minister
za promet
Soglašam!
Dragutin Mate l.r.
Minister
za notranje zadeve
Soglašam!
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor
