Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

V Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) je cestna povezava med Cerknim in Škofjo Loko opredeljena kot del notranjega obodnega cestnega prometnega obroča, ki zagotavlja povezanost regionalnih in medobčinskih središč in s katerim se zagotavlja povezanost posameznih regij mimo Ljubljane ter se s tem izboljšujejo možnosti za njihov prostorski razvoj. Ta cestna povezava, ki ima na več odsekih neugodne prometno-tehnične elemente ter ozka grla, je najkrajša cestna povezava Zgornje soške doline z osrednjo Slovenijo.
Povezava Tolmina z Ljubljano bo po zgraditvi nove povezave čez Cerkno varnejša, prometno zmogljivejša in krajša od cestne povezave čez Idrijo in Kalce za približno 11 km.
a) Odsek državne ceste R1-210 na odseku Cerkno–Hotavlje
Cerkniško, tolminsko in kobariško območje je navezano na osrednjo Slovenijo po glavni cesti GII-102 prek Idrije in Godoviča. Druga povezava, ki je krajša za 4 km, pa poteka čez Cerkno, Hotavlje in Škofjo Loko. Poteka po zelo razgibanem terenu in doseže na prehodu čez Kladje nadmorsko višino 787 m. Vzpon obstoječe ceste je izveden z naklonom 7–9% s številnimi serpentinami.
b) Odsek mimo naselja Gorenja vas
Posebej ozko grlo cestne povezave predstavlja potek obstoječe regionalne ceste RI-210 skozi najbolj strnjeni del naselja Gorenja vas, kjer zaradi goste pozidave razširitev ceste ni možna. Sedanje vozišče nima ustrezne širine, ob cesti ni kolesarskih stez, pločniki pa so zgrajeni samo na nekaterih delih.
Minister za promet je z dopisom št. 3712-25/2006/2-0031069 z dne 14. 4. 2006 dal pobudo in z dopisom št. 350-8/2006/5-0031069 z dne 23. 6. 2006 dopolnil »Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste R1-210 na odseku Cerkno–Hotavlje in odseku mimo naselja Gorenja vas v okviru posodobitve cestne povezave Zgornje–soške doline z osrednjo Slovenijo«. Pobuda je dokumentirana s:
– tehničnim poročilom oziroma primerjavo variant iz Študije variant boljše povezave med Zgornje savsko in Zgornje–soško dolino prek Cerknega (ACER, št. projekta IŠ-2/2000, 2000) in pregledno situacijo variant nove cestne povezave na odseku Cerkno–Hotavlje (ACER, št. projekta IŠ 1/99, 1999 in ACER, št. projekta IŠ 2/2000, 2000) in
– poglavjem Družbenoekonomska upravičenost iz Študije upravičenosti izgradnje obvoznice Gorenje vasi (Trafcons št. projekta 774/04, 2005) in pregledno situacijo predlagane trase obvoznice Gorenje vasi (PBL št. projekta 1183, 2004 in Trafcons, št. projekta 774/04, 2005).
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

Državni lokacijski načrt za gradnjo državne ceste R1-210 Cerkno–Hotavlje in obvoznice Gorenja vas (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) bo poleg gradnje vključeval vse prostorske ureditve, ki so povezane z njo na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta.
Okvirno območje državnega lokacijskega načrta je določeno z obsegom prostorskih ureditev, ki jih zajema državni lokacijski načrt. Posega na območje občin Cerkno in Gorenja vas–Poljane (v nadaljnjem besedilu: zadevni občini). Območje državnega lokacijskega načrta se podrobneje opredeli na podlagi dokončnega obsega variant, ki se vrednotijo in primerjajo med postopkom priprave državnega lokacijskega načrta.
V pobudi je predlagano, da se prostorska ureditev na odseku Cerkno–Hotavlje določi s primerjavo naslednjih variant nove cestne povezave:
– Varianta 1 poteka skozi Cerkno v predoru dolžine 90 metrov, od Cerknega dalje po rekonstruirani regionalni turistični cesti proti Dolenjim Novakom, nato pa preide s predorom dolžine 2480 metrov v dolino Kopačnice in se po rekonstruirani lokalni cesti nadaljuje do Hotavelj, kjer se priključi na obstoječo regionalno cesto R1-210. Dolžina trase je 13,480 km.
– Varianta 2: Trasa ceste se od Cerknega vzpenja po zahodnem pobočju nad dolino Cerknice proti Dolenjim Novakom, kjer se obrne proti vzhodu in se s predorom dolžine 1290 metrov spusti v Morovljevo grapo, nato pa se po dolini Kopačnice, enako kot pri varianti 1, nadaljuje do Hotavelj, kjer se priključi na obstoječo regionalno cesto R1-210. Dolžina trase je 14,040 km.
– Varianta 2a poteka od Hotavelj po dolini Kopačnice po isti trasi kot pri varianti 2, nato še naprej poteka po dolini Kopačnice, pri Tomažeku preide v predor dolžine 1130 metrov. Predor se konča na območju naselja Čezplaz, od koder se do Cerknega nadaljuje po trasi variante 4. Dolžina trase je 15,400 km.
– Varianta 4 se na koncu rekonstruiranega odseka obstoječe ceste R1-210/1113 Cerkno–Sovodenj v km 3,0 odcepi in po 700 metrih preide v predor dolžine 600 metrov, ki poteka pod Kladjem. Od izhoda iz predora cesta poteka vzporedno z obstoječo cesto in se nanjo priključi pred naseljem Čezplaz, ki ima po južni strani obvoz, nato pa se spet priključi na obstoječo regionalno cesto, po kateri se nadaljuje do Cerknega. Dolžina trase je 18,415 km.
Na odseku mimo Gorenje vasi je zaradi prostorskih omejitev predlagana samo ena varianta nove cestne povezave, ki je prilagojena razpoložljivemu prostoru, na levi strani omejenim s strugo poljanske Sore, na desni pa s strnjenim naseljem Gorenja vas.
Dne 8. 9. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da bi pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– podrobneje in bolj celovito obdela varianta 4 (povezava prek Sovodnja s predorom pod Kladjem);
– upošteva širši razvojni kontekst celotnega območja IV. razvojne osi;
– pri umeščanju nove cestne povezave v prostor izogiba središču naselja Cerkno.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: MzP DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa MzP DRSC.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju MzP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
6. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje voda,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
13. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
14. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
15. Zavod za ribištvo Slovenije,
16. Zavod za gozdove Slovenije,
17. DARS, d. d., Ljubljana,
18. ELES, d. o. o., Ljubljana,
19. Elektro Primorska, d. d., Nova Gorica,
20. Elektro Gorenjska, d. d., Kranj,
21. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
22. zadevni občini in njune gospodarske javne službe.
MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacija ali nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice,
5. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant ter celovite presoje vplivov na okolje da stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje. S stališči in mnenji v postopku celovite presoje vplivov na okolje lahko sodelujejo ministrstva in druge organizacije, ki so glede na načrtovano prostorsko ureditev pristojne za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine ali varstva zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ministrstva in organizacije, pristojne za posamezne zadeve varstva), in sicer:
1. Ministrstvo za zdravje,
2. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, katero od ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne zadeve varstva, mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje. Z mnenjem o sprejemljivosti nameravanega posega v postopku presoje vplivov na okolje lahko sodelujejo ministrstva in organizacije, pristojne za posamezne zadeve varstva, in sicer:
1. Ministrstvo za zdravje,
2. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstvo za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje se v postopku presoje vplivov na okolje odloči, katero od ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne zadeve varstva, mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
MOP, ministrstvo, pristojno za promet, in MzP DRSC potrdijo predlagani obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in da usmeritve za njeno optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag ter predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo državnega lokacijskega načrta.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični, prometno-ekonomski elaborat in okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih in zaščita, prestavitev ali ukinitev obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06-odl.US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-238/2006 z dne 21. 9. 2006 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja.
V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija poročila o vplivih na okolje, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo poročila o vplivih na okolje, in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovana območja.
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja. Če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– MzP DRSC zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave, vključno z okoljskim poročilom;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– MOP zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– po prejemu recenzije študije variant in revizije okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant ter predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP stališča ministrstva, pristojnega za promet, in MzP DRSC;
– MOP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave; hkrati MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo z namenom, da v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– MOP v času javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP, da se v zvezi s predlagano najustreznejšo variantno rešitvijo pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– MzP DRSC zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference in v čim večji meri upošteva mnenja in pripombe javnosti ter ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne zadeve varstva iz točke IV.4 tega programa priprave, pri čemer mora MzP DRSC obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– MOP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi, na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP seznani ministrstva in organizacije, pristojne za posamezne zadeve varstva iz točke IV.4 tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva območje celotne države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje:
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev dopolnitev smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– MzP DRSC na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP zagotovi strokovni pregled (recenzijo) posameznih strokovnih podlag;
– MzP DRSC zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb MOP in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– MOP seznani zadevni občini z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje ter osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP obvesti javnost o dejstvu, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, posredoval zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, o kraju in času javne razgrnitve ter javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v zadevnih občinah;
– MOP v sodelovanju z zadevnima občinama med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP v sodelovanju z MzP DRSC, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani zadevni občini.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– MzP DRSC zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– MzP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– MOP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP v času pridobivanja mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži MzP DRSC mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja ministrstev in organizacij, pristojnih za posamezne zadeve varstva iz točke IV.5 tega programa priprave, da na njihovi podlagi v roku treh mesecev od začetka postopka presoje vplivov na okolje po uradni dolžnosti odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.