Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. novembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o volilni kampanji, ki obsega:
– Zakon o volilni kampanji – ZVolK (Uradni list RS, št. 62/94 z dne 7. 10. 1994),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni kampanji – ZVolK-A (Uradni list RS, št. 17/97 z dne 28. 3. 1997) in
– Zakon o spremembi Zakona o volilni kampanji – ZVolK-B (Uradni list RS, št. 103/06 z dne 6. 10. 2006).
Št. 004-01/92-8/34
Ljubljana, dne 3. novembra 2006
EPA 1101-IV
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora l.r.
Z A K O N
O VOLILNI KAMPANJI
uradno prečiščeno besedilo
(ZVolK-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora, predsednika republike in članov občinskih svetov ter županov.
Volilna kampanja so po tem zakonu vsa politično propagandna sporočila in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju o kandidatih za poslance državnega zbora, za predsednika republike in za člane občinskih svetov ter župane in med katere sodijo zlasti:
– volilna propaganda v javnih glasilih in drugih sredstvih javnega obveščanja,
– plakatiranje in
– predvolilni shodi.
2. člen
Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja.
Volilno kampanjo lahko organizirajo sami kandidati, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov oziroma politične stranke ali drugi organizatorji volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu organizatorji volilne kampanje).
Za zakonitost izvajanja volilne kampanje je odgovoren organizator volilne kampanje. Organizator volilne kampanje je odgovoren tudi za tista dejanja volilne kampanje, za katera pooblasti druge izvajalce.
Tuje pravne oziroma fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje.
V Republiki Sloveniji ni dovoljeno izvajati volilne kampanje za volitve v drugi državi.
2.a člen
Istoimenske liste kandidatov in posamezni kandidati za volitve poslancev državnega zbora ter kandidati za volitve predsednika republike imajo lahko samo enega organizatorja volilne kampanje.
Vsaka lista kandidatov in posamezni kandidat na volitvah za člane občinskega sveta oziroma kandidat za župana ima lahko samo enega organizatorja volilne kampanje.
Liste kandidatov in posamezni kandidati na volitvah za člane občinskega sveta ter kandidati za župana, ki jih predlagajo teritorialne organizacijske enote iste politične stranke v različnih občinah, imajo lahko poleg organizatorja iz prejšnjega odstavka še skupnega organizatorja volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: skupni organizator). V tem primeru nosi skupni organizator odgovornost za zakonitost izvedbe in financiranja celotne volilne kampanje, na območju občine pa podrejeno tudi organizator volilne kampanje v tej občini.
2.b člen
Volilna kampanja in pozivanje k volitvam določenih kandidatnih list oziroma kandidatov nista dovoljena v prostorih ali s sredstvi verskih skupnosti, državnih in občinskih organov, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava.
Izjemoma je dovoljeno organizirati predvolilne shode v prostorih iz prejšnjega odstavka, če v kraju ni na voljo nobene druge zgradbe z dvorano, v kateri bi bilo mogoče zbrati večje število ljudi.
Prepoved iz prvega odstavka se ne uporablja za organizacijo predvolilnih shodov v tistih prostorih javnih zavodov in javnih podjetij, ki so namenjeni predvsem javnim prireditvam.
V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov morajo biti prostori na voljo vsem organizatorjem volilne kampanje pod enakimi pogoji.
3. člen
Kolikor pride v času volilne kampanje v nastopih ali volilnih sporočilih posameznih organizatorjev volilne kampanje ali kandidatov do nespoštovanja pravic drugih kandidatov, imajo prizadeti kandidati pravico nemudoma zahtevati postopek za varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem.
Postopek za varstvo pravic v primerih morebitnega nespoštovanja pravic kandidatov je hiter. Sodišče v primerih, ko gre za zahteve po varstvu pravice kandidatov do osebnega dostojanstva in nedotakljivosti osebne integritete, njihove zasebnosti ter osebnostnih pravic, odloči o zahtevi v treh dneh po vložitvi zahteve. Zoper sodbo okrožnega sodišča je dopustna pritožba v roku 48 ur. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v naslednjih štirih dneh. Odločba se takoj objavi v vseh javnih glasilih, ki so pretežno v javni lasti. Kolikor je do kršitve pravic kandidatov prišlo z objavo v javnem glasilu v pretežno zasebni lasti ali z objavo v časopisu politične stranke, morata biti odločba in morebitno opravičilo objavljena tudi v tem javnem glasilu.
4. člen
Pri objavah raziskav javnega mnenja o kandidatih in strankah v času volilne kampanje je treba navesti izvajalca, metodologijo in naročnika raziskave.
Sedem dni pred dnevom glasovanja ni dovoljena objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in strankah.
II. VOLILNA KAMPANJA V JAVNIH GLASILIH
IN DRUGIH OBLIKAH OBJAVLJANJA
INFORMACIJ
5. člen
Javna glasila morajo najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.
S pravili iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljena enakopravnost kandidatov ter političnih strank in drugih predlagateljev kandidatov pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru ali v občinskih svetih oziroma za politične stranke, ki še niso zastopane v državnem zboru ali v občinskih svetih.
Informativno-politična javna glasila v pretežno javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil.
6. člen
Javna glasila ne smejo objavljati volilnih propagandnih sporočil brez navedbe naročnika.
7. člen
V biltenih, na letakih, plakatih, transparentih, diapozitivih in fotografijah v javni uporabi, na fonografskih in videografskih sredstvih ter drugih oblikah objavljanja informacij za javnost s prenosom zapisa glasu ali slike, ki vsebujejo volilna propagandna sporočila, mora biti poleg impresuma naveden tudi naročnik takšnega sporočila.
III. PLAKATIRANJE
8. člen
Lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili (v nadaljnjem besedilu: plakati) je dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih določi občina. Občina mora brezplačno zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov na teh plakatnih mestih, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje volivcev v občini o listi kandidatov oziroma kandidatu.
Občina lahko določi tudi dodatna plakatna mesta, ki so organizatorjem volilne kampanje na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu.
Občina mora najkasneje 60 dni pred dnevom glasovanja javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest iz prejšnjih dveh odstavkov.
9. člen
Plakatiranje zunaj plakatnih mest iz prejšnjega člena tega zakona je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljalca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč, pri čemer se ne sme zaračunavati nobenih komunalnih taks ali drugih pristojbin.
Kadar organizator volilne kampanje plakatira zunaj plakatnih mest brez soglasja iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko lastnik oziroma upravljalec odstrani plakate na stroške organizatorja volilne kampanje.
10. člen
Prelepljanje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev volilne kampanje je prepovedano.
V času volilnega molka je prepovedano lepiti oziroma nameščati nove plakate.
11. člen
Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila s plakatnih mest iz drugega odstavka 8. člena in iz 9. člena tega zakona.
IV. PREDVOLILNI SHODI
12. člen
Za organiziranje predvolilnih shodov veljajo predpisi o javnih shodih, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Sklicatelj mora o kraju in času shoda obvestiti pristojno policijsko postajo najmanj 48 ur pred pričetkom shoda.
13. člen
Predvolilni shod, organiziran na javnih prometnih površinah, mora organizator volilne kampanje pisno priglasiti upravnemu organu za notranje zadeve, pristojnemu na območju shoda, najpozneje 3 dni pred dnevom shoda.
Če je zaradi shoda iz prejšnjega odstavka tega člena potrebno omejiti, preusmeriti ali prepovedati promet, mora sklicatelj priglasitvi iz prejšnjega odstavka priložiti dovoljenje pristojnega organa za omejitev prometa ali zaporo ceste na območju shoda v času trajanja predvolilnega shoda.
Za druge predvolilne shode ni potrebna priglasitev.
14. člen
V primeru organiziranja predvolilnega shoda na prostem, znotraj ali v neposredni bližini strnjenega stanovanjskega naselja oziroma, če se shod organizira pred 9. uro dopoldne ali po 18. uri zvečer, mora sklicatelj predvolilnega shoda pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom.
15. člen
(črtan)
16. člen
(črtan)
V. FINANCIRANJE VOLILNE KAMPANJE
17. člen
Za financiranje volilne kampanje se uporabljajo določila zakona, ki ureja financiranje strank, če ta zakon ne določa drugače.
17.a člen
Stroški volilne kampanje so stroški, ki so potrebni za izvedbo volilne kampanje za posamezno kandidatno listo ali posameznega kandidata.
Stroški volilne kampanje so naslednji:
1. stroški tiskanja in razobešanja plakatov,
2. stroški objavljanja predvolilnih oglasov in sporočil v javnih glasilih,
3. stroški organizacije in izvedbe predvolilnih shodov,
4. stroški tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala, ki se pošilja neposredno volivcem.
Če izvajalec storitve oziroma prodajalec izdelka odobri organizatorju volilne kampanje popust ali oprostitev plačila, se kot strošek volilne kampanje upošteva znesek, ki ga izvajalec storitve oziroma prodajalec zaračunava za isto ali podobno storitev oziroma stvar drugim naročnikom oziroma kupcem.
Izvajalec storitve oziroma prodajalec mora v primeru iz prejšnjega odstavka na računu, ki ga izstavi organizatorju volilne kampanje, navesti višino popusta oziroma navedbo, da pristaja na oprostitev plačila.
Določbi tretjega in četrtega odstavka ne veljata za storitve, ki jih izvaja fizična oseba brezplačno in se za to ne izstavlja računov.
V primeru, ko imajo kandidatne liste oziroma posamezni kandidati na volitvah za člane občinskega sveta ter kandidati za župana, ki jih predlagajo teritorialne organizacijske enote iste politične stranke tudi skupnega organizatorja, se stroški volilne kampanje obračunajo skupno za vse občine, v katerih je bila organizirana volilna kampanja.
Dopustna višina stroškov iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se število volilnih upravičencev v vseh občinah, v katerih skupni organizator organizira volilno kampanjo, pomnoži z zneskom iz 20. člena tega zakona.
18. člen
Organizator volilne kampanje mora najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja odpreti poseben žiro račun z oznako "za volilno kampanjo" in pri tem navesti tudi volitve, za katere organizira volilno kampanjo. Organizator volilne kampanje mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih ali fizičnih oseb za financiranje volilne kampanje, zbrati na tem posebnem žiro računu. Vse stroške volilne kampanje mora organizator volilne kampanje poravnavati izključno s tega žiro računa. Ta žiro račun je organizator volilne kampanje dolžan zapreti najkasneje v treh mesecih po dnevu glasovanja.
18.a člen
Organizator volilne kampanje mora enajsti dan pred dnevom volitev predložiti državnemu zboru vmesno poročilo, ki vsebuje vse podatke iz prve do četrte alinee prvega odstavka 19. člena, in sicer o vseh dogodkih, evidentiranih na posebnem žiro računu iz 18. člena oziroma drugih žiro računih iz drugega odstavka 19. člena, do vključno petnajstega dne pred dnevom volitev.
19. člen
Najkasneje v tridesetih dneh po dnevu glasovanja je organizator volilne kampanje za volitve v državni zbor ali predsednika republike dolžan predložiti državnemu zboru in računskemu sodišču poročilo o:
1. skupni višini zbranih in porabljenih sredstev za volilno kampanjo,
2. vseh prispevkih organizatorju volilne kampanje, ki presegajo trikratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko za to leto,
3. vseh posojilih, ki so odobrena organizatorju volilne kampanje, če višina odobrenega posojila presega znesek iz prejšnje točke, vključno z navedbo posojilodajalca,
4. vseh odloženih plačilih organizatorju volilne kampanje, če višina plačila presega znesek iz prve točke, čas odloga pa je daljši od 30 dni, vključno z navedbo pravne ali fizične osebe, ki je odobrila odlog plačila.
Če je politična stranka ali drug organizator volilne kampanje prenesel na posebni račun iz 18. člena tega zakona tudi sredstva s katerega od svojih drugih računov, mora predložiti tudi poročilo o poslovanju prek računov, s katerih so bila sredstva prenesena na posebni račun, in sicer za obdobje šestih mesecev pred dnevom glasovanja.
19.a člen
Organizator volilne kampanje za člane občinskega sveta ali župana mora v 60 dneh po dnevu glasovanja poslati občinskemu svetu in računskemu sodišču poročilo o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o virih sredstev in načinu njihove porabe ter vse podatke iz prejšnjega člena.
19.b člen
Poročila iz 18.a, 19. in 19.a člena so javna.
19.c člen
Minister za finance v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona določi obrazce poročil iz 18.a, 19. in 19.a člena.
19.d člen
Organizator volilne kampanje, ki ni politična stranka, mora morebitni presežek zbranih sredstev nameniti v humanitarne namene.
20. člen
Stroški volilne kampanje za volitve v državni zbor ne smejo preseči 60 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov oziroma v kateri kandidira posamezni kandidat.
Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 40 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 20 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v državi.
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 60 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v občini.
Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 40 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 20 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v občini.
Republiška volilna komisija objavi v 30 dneh pred dnem glasovanja število volilnih upravičencev v državi, posamezni volilni enoti in volilnem okrožju, ob lokalnih volitvah pa tudi v posamezni občini.
VI. DELNO POVRAČILO STROŠKOV ZA ORGANIZIRANJE IN FINANCIRANJE VOLILNE KAMPANJE
21. člen
Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v državnem zboru, imajo pravico do povrnitve stroškov volilna kampanje v višini 60 tolarjev za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz revizijskega poročila računskega sodišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pripada pravica do povračila dela stroškov tudi tistemu organizatorju volilne kampanje, čigar lista kandidatov je dobila najmanj 6% glasov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali najmanj 2% od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi in sicer v višini 30 tolarjev za dobljeni glas v tej volilni enoti oziroma državi.
Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za organizatorje volilne kampanje za kandidate italijanske in madžarske narodne skupnosti.
22. člen
Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za predsednika republike, za katere je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali. Če se glasovanje ponovi, sta kandidata, ki kandidirata na ponovnem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov na ponovnem glasovanju.
Organizatorjem volilne kampanje oziroma kandidatom za predsednika republike se povrnejo stroški v višini 20 tolarjev za vsak dobljeni glas.
23. člen
Organizatorju volilne kampanje za volitve v državni zbor ali za volitve predsednika republike se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz državnega proračuna najkasneje v 30 dneh po objavi dokončnega poročila računskega sodišča v glasilu državnega zbora.
24. člen
Občine lahko z ustreznim aktom določijo delno povrnitev volilnih stroškov tudi za organizatorje oziroma kandidate na volitvah za člane občinskih svetov oziroma županov.
Akt o delni povrnitvi stroškov za volitve v občini mora biti sprejet pred začetkom volilne kampanje in mora omogočiti povrnitev stroškov vsem organizatorjem volilne kampanje ali kandidatom, ki jim pripadejo mandati v občinskih svetih in vsem kandidatom za župane oziroma organizatorjem volilne kampanje zanje, ki dobijo vnaprej določen delež glasov.
24.a člen
Računsko sodišče v treh mesecih po dnevu glasovanja opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora in volitve predsednika republike, ki imajo na podlagi tega zakona pravico do delne povrnitve stroškov volilne kampanje.
Pri organizatorjih volilne kampanje, ki po tem zakonu niso upravičeni do povrnitve stroškov volilne kampanje, računsko sodišče opravi revizijo iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih po dnevu glasovanja.
Če računsko sodišče ob pregledu poročil iz 18.a ali 19.a člena tega zakona ugotovi nepravilnosti pri financiranju volilne kampanje, opravi revizijo tudi pri organizatorju volilne kampanje na volitvah za člane občinskega sveta in župana.
Organizator volilne kampanje, Banka Slovenije in Agencija za plačilni promet so dolžni na zahtevo računskega sodišča predložiti listine, ki so potrebne za izvedbo revizije ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence.
24.b člen
Z revizijo iz prejšnjega člena računsko sodišče preizkusi:
1. višino zbranih in porabljenih sredstev volilne kampanje;
2. ali je organizator volilne kampanje pridobil in uporabil sredstva za volilno kampanjo v skladu z zakonom;
3. ali so podatki, ki jih je organizator volilne kampanje navedel v poročilih iz 18.a, 19. in 19.a člena, točni;
4. višino delnega povračila stroškov volilne kampanje, do katerega je po tem zakonu upravičen organizator volilne kampanje.
Ko je poročilo računskega sodišča dokončno, se objavi v glasilu državnega zbora.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
25. člen
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek, kdor trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate, ki so bili nalepljeni v skladu z določbami 8. oziroma 9. člena tega zakona.
26. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
– odgovorni urednik javnega glasila, ki objavi raziskavo javnega mnenja o kandidatih, ne da bi navedel podatke iz prvega odstavka 4. člena tega zakona;
– odgovorni urednik javnega glasila, ki objavi raziskavo javnega mnenja v obdobju sedem dni pred dnem glasovanja (drugi odstavek 4. člena tega zakona);
– odgovorni urednik javnega glasila, če objavi volilno propagandno sporočilo brez navedbe naročnika (6. člen).
27. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje:
– izdajatelj informativno-političnega javnega glasila v pretežno javni lasti, ki ne sprejme in ne objavi pravočasno pravil iz prvega odstavka 5. člena ali, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena tega zakona;
– izdajatelj sredstva javnega obveščanja, ki ne navede podatkov v skladu s 7. členom tega zakona;
– izdajatelj informativno-političnega javnega glasila v pretežno javni lasti, ki ravna v nasprotju s 6. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek iz tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
27.a člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator oziroma skupni organizator volilne kampanje, ki v Republiki Sloveniji izvaja volilno kampanjo za volitve v tuji državi (peti odstavek 2. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje oziroma fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
28. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator oziroma skupni organizator volilne kampanje:
– ki opravlja plakatiranje v nasprotju z 8., 9. ali 10. členom tega zakona oziroma preleplja ali uničuje plakate drugega organizatorja volilne kampanje;
– ki ne odstrani plakatov in drugih volilno propagandnih sporočil v skladu z 11. členom tega zakona;
– ki ne priglasi shoda ali zborovanja najkasneje 3 dni pred organiziranjem shoda ali zborovanja v skladu s 13. členom tega zakona;
– ki organizira shod v nasprotju z 2.b ali 14. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek iz tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba organizatorja oziroma skupnega organizatorja volilne kampanje.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek iz tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pristojnega upravnega organa, enote verske skupnosti, javnega zavoda ali državnega organa, ki organizatorju oziroma skupnemu organizatorju volilne kampanje omogoči organiziranje shoda ali zborovanja v nasprotju z 2.b ali 14. členom tega zakona.
28.a člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator oziroma skupni organizator volilne kampanje, ki v nasprotju z 18.a členom tega zakona ne predloži vmesnega poročila.
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
29. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator oziroma skupni organizator volilne kampanje, ki ne predloži poročila o financiranju volilne kampanje (19. in 19.a člen), ali ne odpre posebnega žiro računa ali vseh sredstev za volilno kampanjo ne zbere na tem računu in z njega ne poravna vseh stroškov volilne kampanje (18. člen) ali presežka zbranih sredstev ne nameni v humanitarne namene (19.d člen).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
30. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje organizator volilne kampanje, ki za financiranje volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora ali za volitve za predsednika republike prekorači omejitve iz 20. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje organizator oziroma skupni organizator volilne kampanje, ki za financiranje volilne kampanje za volitve članov občinskih svetov ali županov prekorači omejitve iz 20. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek iz tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba organizatorja oziroma skupnega organizatorja volilne kampanje.
30.a člen
Organizatorju volilne kampanje, ki za več kot 10 odstotkov prekorači dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo, se sredstva, ki se mu na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja financiranje političnih strank, izplačujejo iz državnega ali občinskega proračuna, za čas od najmanj šestih mesecev do največ enega leta zmanjšajo za polovico.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za politično stranko, ki ni sama organizirala volilne kampanje, do prekoračitve pa je prišlo z volilno kampanjo, ki je bila organizirana za liste kandidatov ali kandidate, ki jih je predlagala.
Organizator volilne kampanje oziroma politična stranka za čas od najmanj šestih mesecev do enega leta izgubita pravico do sredstev iz državnega ali občinskega proračuna, če ob pogojih iz prejšnjih dveh odstavkov za več kot 20 odstotkov prekoračita dovoljeni obseg sredstev za volilno kampanjo.
Sklep o zmanjšanju oziroma izgubi pravice do sredstev iz državnega ali občinskega proračuna sprejme računsko sodišče takoj, ko postane poročilo o reviziji dokončno.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dopusten upravni spor.
Zakon o volilni kampanji – ZVolK (Uradni list RS, št. 62/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
O delni povrnitvi stroškov volilne kampanje organizatorjem volilnih kampanj za prve lokalne volitve lahko odločijo z ustreznim aktom novo izvoljeni občinski sveti po volitvah, vendar morajo pri tem upoštevati načelo enakopravnosti v skladu z drugim odstavkom 24. člena tega zakona.
32. člen
Vsi zneski iz tega zakona, ki določajo višino dovoljene porabe sredstev za volilno kampanjo in omogočajo povrnitev stroškov za volilno kampanjo, se za vsake volitve po letu 1994 revalorizirajo na osnovi izračunane rasti življenjskih stroškov. Revalorizirane zneske ob vsakokratnem razpisu volitev določi državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
Vsi zneski, ki jih določajo kazenske določbe tega zakona, se za vsake volitve po letu 1994 prilagodijo sorazmerno drugim denarnim kaznim za prekrške, o čemer ob razpisu vsakokratnih volitev odloči državni zbor.
33. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni kampanji – ZVolK-A (Uradni list RS, št. 17/97) vsebuje naslednjo končno določbo:
19. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi Zakona o volilni kampanji – ZVolK-B (Uradni list RS, št. 103/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
