Na podlagi drugega odstavka 19. člena in petega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa pravila ravnanja ter druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo in odstranjevanje neuporabnih fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nevarne snovi, in ostankov fitofarmacevtskih sredstev z nevarnimi snovmi, ki ostajajo po njihovi uporabi v odpadni prodajni embalaži (v nadaljnjem besedilu: odpadna fitofarmacevtska sredstva).
(2) Neuporabna fitofarmacevtska sredstva iz prejšnjega odstavka so fitofarmacevtska sredstva, ki so embalirana za končno uporabo in dana v promet, vendar jih je treba zavreči zaradi preteka roka uporabnosti ali drugih razlogov.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki nastajajo zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri končnih uporabnikih ali pri dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in se kot odpadki uvrščajo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, med:
– odpadke iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva in ribogojstva s klasifikacijsko številko 02 01 08* (v nadaljnjem besedilu: odpadki iz kmetijstva) in
– ločene frakcije s klasifikacijsko številko 20 01 19* (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije).
(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za odpadno prodajno embalažo fitofarmacevtskih sredstev, če je embalaža izpraznjena v skladu z navodili proizvajalca fitofarmacevtskih sredstev.
(3) Za vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo, v katero so embalirana fitofarmacevtska sredstva, ki so nevarno blago v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, in dajanjem v promet embalaže, v katero so embalirana takšna fitofarmacevtska sredstva, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.
(4) Za vprašanja v zvezi z ravnanjem z ločenimi frakcijami, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(5) Za vprašanja v zvezi z odstranjevanjem odpadnih fitofarmacevtskih sredstev in s splošnimi pogoji ravnanja s temi odpadki, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet pomeni prvič dati v promet ali prvič uporabiti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS) fitofarmacevtsko sredstvo, ki je:
– proizvedeno in embalirano za končno uporabo v RS,
– pridobljeno v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali uvoženo iz tretjih držav v RS;
2. pridobitelj je oseba, ki zaradi izvajanja trgovinske dejavnosti fitofarmacevtska sredstva, embalirana za končno uporabo, pridobi v drugi državi članici EU in jih vnese na ozemlje RS zaradi dajanja v promet. Za pridobitelja se šteje tudi oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti pridobljena fitofarmacevtska sredstva, embalirana za končno uporabo, uporabi kot končni uporabnik;
3. uvoznik je oseba, ki zaradi izvajanja trgovinske dejavnosti fitofarmacevtska sredstva, embalirana za končno uporabo, uvozi iz tretjih držav v RS zaradi dajanja v promet. Za uvoznika se šteje tudi oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti uvožena fitofarmacevtska sredstva, embalirana za končno uporabo, uporabi kot končni uporabnik;
4. proizvajalec je oseba, ki za dajanje v promet kot dejavnost proizvaja, embalira ali pakira fitofarmacevtska sredstva skladno s predpisi pod svojo blagovno znamko ali jih polni v embalažo, na kateri je oznaka blagovne znamke te osebe. Če embalira ali pakira fitofarmacevtska sredstva z blagovno znamko druge osebe ali jih polni v embalažo, na kateri je oznaka blagovne znamke druge osebe, se za proizvajalca šteje imetnik blagovne znamke. Če pridobitelj oziroma uvoznik vnaša na ozemlje RS blago z blagovno znamko pravne osebe, registrirane v RS za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet, se za proizvajalca šteje imetnik blagovne znamke;
5. distributer je oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi, daje oziroma dobavlja fitofarmacevtska sredstva, embalirana za končno uporabo, neposredno končnemu uporabniku. Za distributerja se šteje tudi proizvajalec, pridobitelj ali uvoznik, če dobavlja fitofarmacevtska sredstva, embalirana za končno uporabo, neposredno končnemu uporabniku;
6. končni uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki zaradi končne uporabe loči fitofarmacevtska sredstva od prodajne embalaže ali jo izprazni, tako da nastane odpadna prodajna embalaža;
7. odstranjevanje je vsak postopek odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, primeren za odstranjevanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev;
8. ponovna uporaba je dajanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev v uporabo ali njihova uporaba pod pogoji, ki jih za uporabo fitofarmacevtskih sredstev po preteku roka uporabnosti določi proizvajalec;
9. izvajalec javne službe je izvajalec občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;
10. ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;
11. nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki;
12. zbiralnica nevarnih frakcij je zbiralnica nevarnih frakcij v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;
13. premična zbiralnica nevarnih frakcij je premična zbiralnica v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;
14. zbiralec je oseba, ki v skladu s to uredbo kot dejavnost opravlja zbiranje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev;
15. zbiranje je prevzemanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev neposredno od izvajalcev javne službe, distributerjev in končnih uporabnikov ter njihovo skladiščenje in razvrščanje pred oddajo v ponovno uporabo ali v odstranjevanje;
16. zbiralnica odpadnih fitofarmacevtskih sredstev je poseben ustrezno urejen prostor za oddajanje, prevzemanje in začasno skladiščenje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev;
17. zbirni center odpadnih fitofarmacevtskih sredstev je objekt ali del objekta, ki je urejen za skladiščenje in razvrščanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev pred oddajo v ponovno uporabo ali v odstranjevanje.

(1) Končni uporabnik mora zagotoviti, da v prodajni embalaži po uporabi fitofarmacevtskih sredstev ne ostanejo odpadna fitofarmacevtska sredstva, pri čemer mora v zvezi z izpraznitvijo prodajne embalaže upoštevati navodila proizvajalca fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Če fitofarmacevtskih sredstev zaradi preteka roka uporabnosti ali drugih razlogov ni možno uporabiti ali prodajno embalažo fitofarmacevtskih sredstev izprazniti, mora končni uporabnik odpadna fitofarmacevtska sredstva oddati:
– izvajalcu javne službe v zbiralnicah nevarnih frakcij ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, če se razvrščajo med ločene frakcije, ali
– distributerju, ki mu fitofarmacevtska sredstva izroča ali dostavlja, ali neposredno zbiralcu ali v zbiralnicah odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih zbiralec upravlja, če se razvrščajo med odpadke iz kmetijstva.
(3) Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih fitofarmacevtskih sredstev izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek.
(4) Končni uporabnik mora odpadna fitofarmacevtska sredstva pred oddajo distributerju, zbiralcu ali izvajalcu javne službe hraniti ločeno, tako, da se ne mešajo z drugimi odpadki.

Končni uporabnik, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti sam pridobi fitofarmacevtska sredstva v drugi državi članici EU ali jih uvozi iz tretjih držav in zato nima predhodnega dobavitelja, mora zagotoviti ponovno uporabo ali odstranjevanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev na način, ki je za proizvajalca, pridobitelja in uvoznika določen s to uredbo, ali skleniti pogodbo z zbiralcem za prevzem odpadnih fitofarmacevtskih sredstev in njihovo oddajo v ponovno uporabo ali odstranjevanje.

(1) Izvajalec javne službe ne sme v okviru opravljanja storitev občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se uvrščajo med odpadke iz kmetijstva.
(2) Če so v mešanih komunalnih odpadkih odpadna fitofarmacevtska sredstva, mora izvajalec javne službe zagotoviti, da se ti mešani komunalni odpadki prevzamejo od končnega uporabnika kot nevarna frakcija.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je končnim uporabnikom za odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki se uvrščajo med ločene frakcije, dana možnost oddaje v zbiralnicah nevarnih frakcij ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Izvajalec javne službe mora odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki jih zbere kot ločene frakcije, oddati zbiralcu brez zahteve za plačilo zaradi morebitne njihove uporabne vrednosti.

(1) Distributer mora na prodajnem mestu ob dobavi fitofarmacevtskih sredstev končnemu uporabniku omogočiti brezplačno oddajo odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, če se razvrščajo med odpadke iz kmetijstva in mu jih končni uporabnik želi oddati.
(2) Distributerju ni treba od končnega uporabnika brezplačno prevzeti odpadnih fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka, če:
– je največ 5 km od prodajnega mesta distributerja zagotovljeno prevzemanje v zbiralnici odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki jo upravlja distributer sam ali skupaj z drugimi distributerji ali zbiralec, ali
– je zbiralec na svoje stroške dogovoril prevzemanje odpadkov iz kmetijstva z izvajalcem javne službe v zbiralnicah nevarnih frakcij ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, ki jih izvajalec javne službe upravlja v naselju, kjer je prodajno mesto distributerja.
(3) Distributer, ki prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva na prodajnem mestu, mora zagotoviti, da je končnim uporabnikom omogočena oddaja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev najmanj v času, v katerem jim prodaja fitofarmacevtska sredstva.
(4) Distributer, ki prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva na prodajnem mestu, upravljavec zbiralnice odpadnih fitofarmacevtskih sredstev iz prve alinee drugega odstavka tega člena ali izvajalec javne službe iz tretje alinee drugega odstavka tega člena mora končnemu uporabniku na njegovo zahtevo potrditi prevzem odpadnih fitofarmacevtskih sredstev.
(5) Prevzem odpadnih fitofarmacevtskih odpadkov potrdi prevzemnik odpadkov iz prejšnjega odstavka s svojim podpisom na dokumentu o prevzemu odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, na katerem morajo biti navedeni tudi ime končnega uporabnika, ki je odpadna fitofarmacevtska sredstva oddal, datum prevzema ter količina in klasifikacijska številka prevzetih odpadkov.
(6) Distributer in upravljavec zbiralnice odpadnih fitofarmacevtskih sredstev morata prevzeta odpadna fitofarmacevtska sredstva oddati zbiralcu brez zahteve za plačilo zaradi morebitne njihove uporabne vrednosti.
(7) Distributer mora obveščati ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), o načinu, času in kraju prevzema odpadnih fitofarmacevtskih sredstev v elektronski obliki na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
(8) O podatkih iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo evidenco in hkrati o načinu, času in kraju prevzema odpadnih fitofarmacevtskih sredstev obvešča končne uporabnike na svojih spletnih straneh.
(9) Ministrstvo v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja obveznosti distributerjev po tej uredbi uporablja tudi podatke iz evidence distributerjev, ki jo vodi pristojni upravni organ v skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi.

(1) Distributer mora na vidnem mestu namestiti obvestilo kupcem fitofarmacevtskih sredstev o možnosti brezplačne oddaje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev ter na prodajnem mestu urediti poseben zabojnik ali zabojnike za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje prevzetih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Če distributer ne prevzema odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, mora na vidnem mestu namestiti obvestilo kupcem o možnosti oddaje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev v najbližji zbiralnici odpadnih fitofarmacevtskih sredstev.
(3) Distributer mora zagotoviti, da je podatek o najbližji zbiralnici odpadnih fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka enak podatku, ki ga je poslal ministrstvu v skladu s sedmim odstavkom prejšnjega člena.

(1) Izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe in distributerja glede oddaje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev ter zbiralca glede prevzema odpadnih fitofarmacevtskih sredstev se ugotavlja na podlagi pregleda podatkov iz poročil iz 22. člena te uredbe in na podlagi pregleda podatkov z evidenčnih listov, ki morajo spremljati vsako pošiljko odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki jo izvajalec javne službe ali distributer odda zbiralcu. Evidenčni list je dokazilo o prevzemu odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Evidenčne liste o pošiljkah odpadnih fitofarmacevtskih sredstev morajo izvajalec javne službe, distributer in zbiralec dostaviti ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.

(1) Proizvajalec, pridobitelj in uvoznik morajo za fitofarmacevtska sredstva, ki jih dajejo v promet, na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe ter za zbrana odpadna fitofarmacevtska sredstva na svoje stroške zagotoviti ponovno uporabo ali odstranjevanje.
(2) Obveznosti iz prejšnjega odstavka ne veljajo za fitofarmacevtska sredstva, ki se izvozijo ali iznesejo v druge države članice EU.

(1) Proizvajalec, pridobitelj in uvoznik, ki zagotavljajo ravnanje v zvezi z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s to uredbo, morajo biti vpisani v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: evidenca proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov), ki jo vodi ministrstvo.
(2) Proizvajalec, pridobitelj in uvoznik morajo vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov poleg podatkov iz prve in druge alinee četrtega odstavka tega člena priložiti tudi načrt ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Načrt ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi mora vsebovati najmanj naslednje podatke oziroma izjave:
– o predvidenem načinu in obsegu prevzemanja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javne službe,
– o imenu in sedežu zbiralcev, ki izvajajo prevzem odpadnih fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnje alinee,
– o vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za začasno skladiščenje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev pri distributerjih in izvajalcih javne službe,
– o vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za začasno skladiščenje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev v zbiralnicah odpadnih fitofarmacevtskih sredstev ter imenu in sedežu upravljavcev teh zbiralnic,
– o vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme v zbiralnicah nevarnih frakcij in v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, za katere je z izvajalcem javne službe dogovorjeno, da jih za plačilo stroškov uporablja tudi za prevzemanje in začasno skladiščenje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se uvrščajo med odpadke iz kmetijstva,
– o vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme zbiralcev za prevzemanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev in njihovo oddajo ter skladiščenje v zbirnih centrih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev ter oddajo v ponovno uporabo ali odstranjevanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev,
– o zbirnih centrih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev,
– o predvideni količini letno prevzetih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, izraženi v kilogramih in ocenjeni iz podatkov o letni količini fitofarmacevtskih sredstev, ki je dana v promet,
– o predvidenih izvajalcih ponovne uporabe, predvidenih izvajalcih odstranjevanja in postopkih odstranjevanja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev,
– izjavo izvajalcev javne službe, da bodo oddajali odpadna fitofarmacevtska sredstva v skladu z načrtom ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi zbiralcem, navedenim v tem načrtu,
– izjavo upravljavcev zbiralnic odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, da bodo v skladu z načrtom ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi oddajali te odpadke zbiralcem, navedenim v tem načrtu, in
– izjavo zbiralcev, da bodo v skladu z načrtom ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi zbirali te odpadke in zagotavljali njihovo ponovno uporabo ali odstranjevanje.
(4) V evidenci proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov se vodijo naslednji podatki:
– firma in sedež proizvajalca, pridobitelja ali uvoznika,
– letna količina fitofarmacevtskih sredstev, izražena v kilogramih, ki jo daje v promet,
– številka načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi iz 13. člena te uredbe,
– firma in sedež osebe, ki je nosilec izvajanja načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, če gre za skupni načrt ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi iz 12. člena te uredbe, in
– datum vpisa v evidenco.
(5) Podatki iz evidence proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov so dostopni javnosti na spletnih straneh ministrstva.
(6) Ministrstvo vpiše proizvajalca, pridobitelja in uvoznika v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov na podlagi vloge za vpis v evidenco in o tem izda odločbo, če na podlagi pregleda dokumentacije, ki je priložena vlogi za vpis v to evidenco, ugotovi, da:
– je iz načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi ali iz skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi razvidno izpolnjevanje obveznosti po tej uredbi in
– imajo zbiralci, navedeni v načrtu ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, okoljevarstveno dovoljenje v skladu s 15. členom te uredbe oziroma so vpisani v evidenco zbiralcev odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(7) Ministrstvo vpiše proizvajalca, pridobitelja in uvoznika v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov za obdobje petih let.

(1) Več proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov lahko zaradi izpolnjevanja obveznosti, določenih v tej uredbi, pripravi skupni načrt ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi ter ga priloži k vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov.
(2) Sestavni del skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi so poleg podatkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena tudi podatki o pravni osebi, ki so jo proizvajalci, pridobitelji in uvozniki, ki so pristopili k izvajanju tega načrta, pooblastili kot nosilca izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi.
(3) Proizvajalec, pridobitelj ali uvoznik, ki pristopa k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, mora k vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov priložiti tudi dogovor o pristopu k skupnemu načrtu ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, iz katerega so razvidna pooblastila, ki jih je dal nosilcu izvajanja skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi.
(4) Če ministrstvo po pregledu dokumentacije ugotovi, da je iz skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi razvidno izpolnjevanje obveznosti po tej uredbi, vpiše ta načrt v evidenco načrtov ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi iz 13. člena te uredbe.

(1) Evidenco načrtov ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi iz tretjega odstavka 11. člena te uredbe vodi ministrstvo.
(2) V evidenci načrtov ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi se vodijo podatki o naslovu in zaporedni številki načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi ter podatki o firmi in sedežu nosilca izvajanja načrta, če gre za skupni načrt ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi.
(3) Proizvajalec, pridobitelj in uvoznik morajo prijaviti vsako spremembo načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki ima vpliv na izpolnjevanje njihovih obveznosti po tej uredbi.
(4) Nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi mora voditi evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov, ki so pristopili k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, in jo poslati na ministrstvo ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.

(1) Ministrstvo izbriše proizvajalca, pridobitelja ali uvoznika iz evidence proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov, če ugotovi, da:
– ne izpolnjuje zahtev v zvezi z ravnanjem z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu z načrtom ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi ali
– ne poroča o ravnanju s prevzetimi odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s to uredbo.
(2) V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka se izbris iz evidence proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov lahko opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.

(1) Zbiralec lahko zbira odpadna fitofarmacevtska sredstva, če pridobi okoljevarstveno dovoljenje ministrstva.
(2) Ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje iz prejšnjega odstavka osebi, ki:
1. je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo dejavnosti,
2. sama razpolaga s sredstvi in opremo ter objekti in napravami za zbiranje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje zbiralnic in zbirnih centrov odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, in
3. ima zagotovljeno oddajo v ponovno uporabo ali odstranjevanje za celotno predvideno količino zbranih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(3) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke o zbiralcu in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.

(1) Zbiralec lahko zbira odpadna fitofarmacevtska sredstva ter zagotavlja njihovo ponovno uporabo ali odstranjevanje samo v obsegu in na način, ki je zanj določen v načrtu ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi ali skupnem načrtu ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ali v obsegu in na način, ki ga je s pogodbo dogovoril s končnim uporabnikom, ki nima predhodnega dobavitelja fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Načrt ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi ali skupni načrt ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi iz prejšnjega odstavka mora biti vpisan v evidenco načrtov ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, na njegovi podlagi pa morajo biti v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov vpisane osebe, ki dajejo fitofarmacevtska sredstva v promet.
(3) Zbiralec lahko prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva od končnega uporabnika iz 5. člena te uredbe, ki nima predhodnega dobavitelja, ter zagotavlja njihovo ponovno uporabo ali odstranjevanje, če je končni uporabnik s pogodbo prenesel nanj svoje obveznosti po tej uredbi.
(4) Zbiralec mora prevzemati odpadna fitofarmacevtska sredstva od končnih uporabnikov, ki niso končni uporabniki iz 5. člena te uredbe, distributerjev in izvajalcev javne službe brez zahteve po plačilu zaradi morebitnih stroškov, ki nastanejo pri zbiranju in ponovni uporabi ali odstranjevanju prevzetih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev.
(5) Zbiralec mora za tista odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki jih zbere v posameznem koledarskem letu, zagotoviti ponovno uporabo ali odstranjevanje najpozneje do konca naslednjega koledarskega leta.

(1) Zbiralec lahko za prevzemanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se uvrščajo med odpadke iz kmetijstva, uredi svojo zbiralnico odpadnih fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Če zbiralec uredi zbiralnico odpadnih fitofarmacevtskih sredstev v istem naselju, kjer je prodajno mesto distributerja, ali v oddaljenosti, manjši od 5 km od tega prodajnega mesta, distributerju ni treba prevzemati odpadnih fitofarmacevtskih sredstev v skladu z zahtevami iz 7. člena te uredbe.
(3) Zbiralec mora za zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev urediti enega ali več zbirnih centrov odpadnih fitofarmacevtskih sredstev tako, da upošteva:
1. gostoto poseljenosti in obseg nastajanja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev,
2. porazdelitev distributerjev, izvajalcev javne službe in končnih uporabnikov iz 5. člena te uredbe ter količine prevzetih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev in
3. prostorsko razmestitev oziroma oddaljenost do objektov in naprav, v katerih se zbrana odpadna fitofarmacevtska sredstva odstranjujejo.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko zbiralec dogovori z izvajalcem javne službe, da v zbiralnici ali v premični zbiralnici nevarnih frakcij na stroške zbiralca prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki se uvrščajo med odpadke iz kmetijstva.

Zbiralec mora zagotoviti, da so na prodajnih mestih fitofarmacevtskih sredstev končnim uporabnikom dostopne pisne informacije o namenu in ciljih zbiranja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, pravilnem ravnanju z njimi, možnostih njihovega brezplačnega oddajanja ter o načinih njihove ponovne uporabe in odstranjevanja.

(1) Ob prevzemu odpadnih fitofarmacevtskih sredstev od izvajalca javne službe morata zbiralec in izvajalec javne službe pri določanju medsebojnega priznavanja stroškov ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi upoštevati naslednja merila za ugotavljanje stroškov:
1. stroški izvajalca javne službe so stroški postavitve oziroma nabave in vzdrževanja zbiralnice nevarnih frakcij ali premične zbiralnice nevarnih frakcij v obsegu iz predpisa, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
2. stroški zbiralca so:
– stroški skladiščenja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev v zbiralnicah nevarnih frakcij ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij za čas skladiščenja, ki presega sedem dni,
– stroški prevzemanja odpadkov iz prejšnje alinee, in sicer za nakladanje in tehtanje prevzetih odpadkov ter podobna opravila,
– vsi drugi stroški, za katere se zaradi prevzema odpadkov iz prve alinee tega odstavka dogovorita izvajalec javne službe in zbiralec.
(2) Merila za določanje višine stroškov iz prejšnjega odstavka, ki jih mora plačati zbiralec izvajalcu javne službe, določi minister, pristojen za varstvo okolja.
(3) Če odpadna fitofarmacevtska sredstva prevzema od posameznega izvajalca javne službe več zbiralcev teh odpadkov, objavi deleže prevzemanja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev za posameznega zbiralca in druge obveznosti v zvezi s tem ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(4) Pri določitvi deležev prevzemanja odpadnih fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka mora ministrstvo upoštevati, da je količina teh sredstev, katere prevzem mora v posameznem obdobju od izvajalca javne službe zagotoviti posamezen zbiralec, enaka zmnožku količine odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki jo v tem obdobju zbere izvajalec javne službe, z deležem fitofarmacevtskih sredstev, ki so jih dali proizvajalci, pridobitelji in uvozniki, za katere zbiralec prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva, v preteklem letu v promet, in se izračuna na naslednji način:

pri čemer je:
– M(z,i) količina odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, izražena v kg, katere prevzem mora od izvajalca javne službe zagotoviti v posameznem obdobju i-ti zbiralec,
– M(z) količina odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, izražena v kg, ki jo v posameznem obdobju zbere izvajalec javne službe,
– M(i) količina fitofarmacevtskih sredstev, izražena v kg, ki so jo dali proizvajalci, pridobitelji in uvozniki, za katere prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva i-ti zbiralec, v preteklem letu v promet,
– η(i) delež fitofarmacevtskih sredstev, ki so jih dali pridobitelji, proizvajalci in uvozniki, za katere prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva i-ti zbiralec, v preteklem letu v promet,
– n število zbiralcev.

Zbiralec mora zagotoviti, da odstranjevanje odpadnih fitofarmacevtskih sredstev izvajajo le osebe, ki imajo za to predpisano okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(1) Zbiralec mora voditi evidenco o:
– proizvajalcih, pridobiteljih in uvoznikih, za katere zbira odpadna fitofarmacevtska sredstva in zagotavlja njihovo ponovno uporabo ali odstranjevanje,
– končnih uporabnikih iz 5. člena te uredbe, za katere zbira odpadna fitofarmacevtska sredstva na podlagi neposredne pogodbe in zagotavlja njihovo ponovno uporabo ali odstranjevanje,
– celotni masi zbranih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ločeno po klasifikacijskih številkah iz prvega odstavka 2. člena te uredbe in zbiralnicah, ki jih upravlja, ter izvajalcih javne službe in distributerjih, od katerih prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva,
– celotni masi odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, oddanih v ponovno uporabo ali odstranjevanje, ločeno po klasifikacijskih številkah iz prvega odstavka 2. člena te uredbe in izvajalcih, in
– stroških skladiščenja in prevzema odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je plačal izvajalcem javne službe.
(2) Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so evidenčni listi, ki jih zbiralec prejme ob prevzemu odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, in evidenčni listi, ki jih zbiralcu vrne odstranjevalec odpadnih fitofarmacevtskih sredstev.

(1) Zbiralec mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta v pisni ali elektronski obliki poslati poročilo o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi za preteklo koledarsko leto.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
1. nazivu, naslovu, dejavnosti in šifri dejavnosti proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov ter končnih uporabnikov iz 5. člena te uredbe, za katere zbira odpadna fitofarmacevtska sredstva in zagotavlja njihovo ponovno uporabo ali odstranjevanje;
2. izvajalcih javne službe, od katerih prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva;
3. distributerjih, od katerih prevzema odpadna fitofarmacevtska sredstva;
4. zbiralnicah odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih upravlja;
5. celotni masi zbranih odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ločeno po klasifikacijskih številkah iz prvega odstavka 2. člena te uredbe ter zbiralnicah, distributerjih in izvajalcih javne službe;
6. celotni masi odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, oddanih v ponovno uporabo ali odstranjevanje, ločeno po klasifikacijskih številkah iz prvega odstavka 2. člena te uredbe;
7. stroških skladiščenja in prevzema odpadnih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je plačal izvajalcem javne službe.
(3) Zbiralcu, ki mora poslati ministrstvu poročilo v skladu s prvim odstavkom tega člena, ni treba poslati ministrstvu podatkov o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi v letnem poročilu o zbiranju odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti za preteklo leto v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek opravljajo nadzor nad izvajanjem 7. in 8. člena te uredbe inšpektorji, pristojni za kmetijstvo.
(3) Pri nadzoru nad izvajanjem določb te uredbe, ki se nanašajo na obveznosti distributerjev, lahko inšpektorji iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabljajo tudi podatke iz evidenc dajanja fitofarmacevtskih sredstev v promet, ki jih vodi pristojni upravni organ v skladu s predpisi, ki urejajo promet fitofarmacevtskih sredstev, in podatke iz evidence distributerjev, ki jo vodi pristojni upravni organ v skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi.

(1) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec, pridobitelj in uvoznik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami:
– prvega odstavka 10. člena,
– 11. člena,
– tretjega odstavka 13. člena in
– prvega in drugega odstavka 26. člena te uredbe.
(2) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami 7. člena in tretjega odstavka 26. člena te uredbe.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje distributer, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami 8. člena te uredbe.
(4) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če ravna v nasprotju z določbami:
– 6. člena,
– 9. člena in
– prvega odstavka 19. člena te uredbe.
(5) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje zbiralec, če ravna v nasprotju z določbami:
– 9. člena,
– prvega odstavka 15. člena,
– 16. člena,
– tretjega odstavka 17. člena,
– prvega odstavka 19. člena,
– 20. člena in
– 21. člena te uredbe.
(6) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje zbiralec, če ravna v nasprotju z določbami 18. člena in 22. člena te uredbe.
(7) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje končni uporabnik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami 5. člena te uredbe.
(8) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, če ravna v nasprotju z določbami četrtega odstavka 13. člena te uredbe.
(9) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje končni uporabnik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami 4. člena te uredbe.
(10) Z globo od 12.000 eurov do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami 25. člena te uredbe.
(11) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega do desetega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba proizvajalca, pridobitelja, uvoznika, distributerja, izvajalca javne službe, zbiralca, nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, končnega uporabnika ali osebe iz 25. člena te uredbe.

Osebe, ki so pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pridobile potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov za odpadke iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, lahko nadaljujejo zbiranje teh odpadkov, vendar najdlje do izteka roka veljavnosti potrdila.

(1) Obstoječi proizvajalci, pridobitelji in uvozniki morajo najpozneje do 31. decembra 2007 poslati ministrstvu na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh, podatke o:
– firmi in sedežu in
– letni količini fitofarmacevtskih sredstev, izraženi v kg, ki jo dajejo v promet.
(2) Obstoječi proizvajalci, pridobitelji in uvozniki morajo zagotoviti izpolnjevanje obveznosti po tej uredbi najpozneje do 31. julija 2008.
(3) Obstoječi distributerji morajo zagotoviti izpolnjevanje obveznosti po tej uredbi najpozneje do 31. decembra 2008.

Do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se:
– v prvem, drugem, četrtem, šestem, sedmem in desetem odstavku 24. člena te uredbe namesto zneska »12.000 eurov« uporablja znesek »3.000.000 tolarjev« in namesto zneska »120.000 eurov« znesek »30.000.000 tolarjev«,
– v tretjem, petem, osmem in devetem odstavku 24. člena te uredbe namesto zneska »4.000 eurov« uporablja znesek »1.000.000 tolarjev« in namesto zneska »40.000 eurov« znesek »10.000.000 tolarjev« ter
– v enajstem odstavku 24. člena te uredbe namesto zneska »1.200 eurov« uporablja znesek »300.000 tolarjev« in namesto zneska »4.100 eurov« znesek »1.000.000 tolarjev«.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.