Na podlagi petega odstavka 9. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa ukrepe za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege – Pestis apium (v nadaljnjem besedilu: bolezen).

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz Pravilnika o označevanju čebel (Uradni list RS, št. 94/03) in Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1, z vsemi spremembami) in izrazi, ki imajo naslednji pomen:
– pretresanje čebel je pretresanje čebel iz panja v lesene zabojčke, ki se jih shrani za 48 do 72 ur v hladen prostor. Sledi naselitev v nove ali v razkužene panje na nove satnice;
– zapora čebelnjaka oziroma območja je prepoved premika čebeljih družin, čebel in matic, satja, čebelarskega pribora in orodja iz čebelnjaka ali v čebelnjak oziroma z območja ali na območje.

(1) Klinični znaki za bolezen so navedeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI) je v primeru suma bolezni dolžan brez odlašanja klinično potrditi ali ovreči sum.

(1) NVI mora ob sumu bolezni:
a) opraviti klinični pregled vseh panjev v sumljivem čebelnjaku,
b) poslati dele sumljivega satja v laboratorijsko preiskavo za določitev povzročitelja bolezni,
c) s pisnim navodilom, ki je za imetnika obvezno, v čebelarskem dnevniku:
– odrediti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni,
– odrediti zaporo sumljivega čebelnjaka,
– odrediti zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v čebelnjaku.
(2) Ukrepi iz tega člena ostanejo v veljavi do izdaje odločbe uradnega veterinarja oziroma dokler se sum bolezni uradno ne izključi.

Šteje se, da je bolezen uradno potrjena, ko so ugotovljeni njeni klinični znaki in so izvidi laboratorijskih preiskav iz prvega odstavka prejšnjega člena pozitivni, v nasprotnem primeru se šteje, da je bolezen uradno izključena.

(1) Ko je bolezen uradno potrjena, mora uradni veterinar, poleg ukrepov iz 4. člena tega pravilnika, odrediti:
– klinični pregled vseh čebelnjakov okoli okuženega čebelnjaka v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji, glede na konfiguracijo zemljišča,
– prepoved premika čebelnjakov oziroma čebeljih družin, postavljenih v polmeru treh kilometrov oziroma preletne razdalje, glede na konfiguracijo zemljišča.
(2) V okuženem čebelnjaku mora uradni veterinar odrediti:
1. glede na ugotovitve kliničnega pregleda in na predlog strokovnjaka NVI:
– neškodljivo uničenje obolelih čebeljih družin v čebeljih panjih s čebelami, satja z zalego, iztočenega in ostalega satja oziroma
– pretresanje čebeljih družin in uničenje satja z zalego, iztočenega in ostalega satja,
2. neškodljivo uničenje vseh dotrajanih panjev z obolelimi čebeljimi družinami, skupaj s čebelami, zaleženim satjem, iztočenim in ostalim satjem,
3. prepoved reje brezmatičnih čebeljih družin,
4. preprečevanje rojenja in ropanja čebel v okuženem čebelnjaku,
5. dezinfekcijo panjev, pribora, čebelnjaka in okolice z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi ali z obžiganjem,
6. prepoved pokladanja medu iz okuženega čebelnjaka čebelam,
7. obvezen kontrolni klinični pregled čebel v čebelnjaku, ki ga opravi NVI najmanj 30 dni po izvedbi vseh predpisanih ukrepov in končni dezinfekciji,
8. druge ukrepe za sanacijo okuženega čebelnjaka.
(3) Ukrepi iz tega člena morajo ostati v veljavi najmanj do pridobitve negativnih rezultatov kontrolnega kliničnega pregleda iz 7. točke prejšnjega odstavka in negativnih rezultatov kliničnih pregledov iz prve alinee prvega odstavka tega člena.

(1) NVI mora o ugotovljeni bolezni obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije.
(2) Uradni veterinar mora ob potrditvi in prenehanju bolezni na krajevno običajen način obvestiti lokalno skupnost in čebelarsko društvo o pojavu in prenehanju bolezni, ukrepih in prepovedi premikov.

(1) Zaradi preprečevanja pojava in širjenja bolezni je premik čebelnjakov s čebeljimi družinami na pašo ali na drugo lokacijo dovoljen le v primeru, da imetnik čebel s pisno in podpisano izjavo potrdi, da čebele ne kažejo znakov bolezni iz priloge 1, ter NVI na izjavi potrdi, da:
– čebelje družine izvirajo z območja, na katerem najmanj 30 dni ne veljajo prepovedi iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika,
– ni postavljen sum bolezni.
(2) Izjavo iz prejšnjega odstavka mora čebelar sestaviti pred vsakim premikom čebel in jo namestiti na vidnem mestu na stojišču v skladu z določbami pravilnika, ki ureja kataster čebelje paše, čebelarski pašni red, promet s čebelami in program napovedi medenja.

Stroški diagnostičnih preiskav iz točk a) in b) prvega odstavka 4. člena in prve alinee prvega odstavka 6. člena tega pravilnika se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, vsi ostali stroški bremenijo imetnika čebel.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje hude gnilobe čebelje zalege (Uradni list RS, št. 82/99 in 33/01-ZVet-1).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

   Priloga 1

+---------------+------------------------------------------------------------+
|Bolezen        |Klinični znaki                                              |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|huda gniloba   |– spremembe na pokriti čebelji zalegi, ki je presledkasta;  |
|čebelje zalege |– celični pokrovci so vlažnega izgleda, vleknjeni in imajo  |
|               |odprtine z neravnimi robovi;                                |
|               |– odmrla čebelja zalega je spremenjene barve in             |
|               |konsistence, masa je vlecljiva 1-2 cm ali je izsušena na    |
|               |spodnji steni satne celice v obliki krastice.               |
+---------------+------------------------------------------------------------+