Na podlagi 136. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega se podeli koncesija na območju Piranskega zaliva (Sečoveljski zaliv) za vzrejo avtohtonih morskih rib, na naslednjih območjih vzreje (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije):

+---------------+------------+------------+-----------------------------+
|Območje vzreje |Koordinata Y|Koordinata X|Površina objektov vzreje (m2)|
|               |            |            |                             |
+---------------+------------+------------+-----------------------------+
|I – 1          |  389 311   |   38936    |            2.835            |
|   2           |  389 493   |   39021    |                             |
|   3           |  389 408   |   39202    |                             |
|   4           |  389 227   |   39117    |                             |
+---------------+------------+------------+-----------------------------+
|II – 5         |  389 142   |   39298    |            2.828            |
|   6           |  389 323   |   39383    |                             |
|   7           |  389 238   |   39564    |                             |
|   8           |  389 057   |   39479    |                             |
+---------------+------------+------------+-----------------------------+

(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli pravnim ali fizičnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje te uredbe za vzrejo avtohtonih morskih rib.

Koncesionar lahko rabi morje na območju koncesije izključno za potrebe vzreje avtohtonih morskih rib v Jadranskem morju.

(1) Pravne ali fizične osebe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe pridobijo pravico do rabe morja za vzrejo avtohtonih morskih rib, če:
– gre za vzrejo avtohtonih morskih rib v Jadranskem morju za trg,
– vzrejna površina območja vzreje ne presega površine iz preglednice iz prvega odstavka 1. člena te uredbe in
– so usposobljeni in registrirani za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
(2) Koncesija se lahko podeli eni ali več fizičnim oziroma pravnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

(1) Osebe iz 3. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: koncesionarji) morajo poleg pogojev, predpisanih za dejavnost vzreje avtohtonih morskih rib, zagotavljati tudi naslednje ukrepe:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice za rabo morja drugih obstoječih uporabnikov,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo prišlo do poslabšanja kakovosti morja,
– smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v morsko okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in v času trajanja koncesije,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ukrepe za varnost ljudi,
– ukrepe za varnost rib in drugih prostoživečih morskih organizmov v neposredni okolici objektov vzreje,
– zaščitne ukrepe pred ribojedimi pticami in drugimi naravnimi dejavniki, ki mu lahko ogrozijo premoženje,
– ukrepe za varnost plovbe,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(2) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki se podeli na podlagi te uredbe.

(1) Koncesija se podeli za rabo morja za vzrejo avtohtonih morskih rib na območju koncesije za 20 let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe morja posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna površini vseh objektov za vzrejo avtohtonih morskih rib in vrednosti, ki jo za vzrejene avtohtone morske ribe koncesionarji pridobijo na trgu.
(3) Koncesionar krije vse stroške povzročanja obremenitve okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi vzreje avtohtonih morskih rib.

(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna Občine Piran, na območju katere je območje koncesije.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in Občino Piran razdeli v razmerju 50 : 50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in Občino Piran je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v tej občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.

(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi ocenjene letne količine vzreje avtohtonih morskih rib.
(2) Osnova plačila za koncesijo je 30 kg vzrejenih avtohtonih morskih rib (brancin: Dicentrarchus labrax in orada: Sparus aurata) v preteklem letu na en kvadratni meter skupne površine objektov vzreje.
(3) Ocenjena letna količina vzrejenih avtohtonih morskih rib iz prvega odstavka tega člena se izračuna kot zmnožek osnove plačila za koncesijo in skupne vzrejne vodne površine objektov vzreje na delu vodnega telesa morja na območju koncesije.

(1) Ceno osnove plačila za koncesijo določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Cena osnove plačila za koncesijo se določi kot letna povprečno odkupna cena za 1 kg vzrejenih avtohtonih morskih rib, izračunana na podlagi statističnih podatkov o odkupni ceni avtohtonih morskih rib.
(3) Koncesionarju se plačilo za koncesijo obračuna v višini, ki je enaka dvema odstotkoma prodajne vrednosti ocenjene letne količine vzrejenih avtohtonih morskih rib, pri čemer je prodajna vrednost ocenjene letne količine vzrejenih avtohtonih morskih rib enaka zmnožku cene osnove plačila za koncesijo in ocenjeni letni količini vzrejenih avtohtonih morskih rib iz prejšnjega člena.

(1) Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
(2) Koncesionar mora agencijo sproti obveščati o vseh spremembah podatkov, ki se nanašajo na način plačila za koncesijo (npr. višja sila, sprememba imena registrirane dejavnosti, naslova sedeža dejavnosti).
(3) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora agenciji poslati dokazila o prenehanju izvajanja te dejavnosti v tridesetih dneh po prenehanju rabe morja za vzrejo avtohtonih morskih rib.
(4) Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi morja iz svojih evidenc o rabi morja.

(1) Koncesionar plačuje koncesijo za rabo morja za vzrejo avtohtonih morskih rib letno v dveh obrokih na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Plačilo prvega obroka zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, drugega obroka pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Agencija izstavi račun za posamezen obrok v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Znesek obroka znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe cene osnove plačila za koncesijo.
(5) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonske zamudne obresti.
(6) Morebitna razlika med zneskom plačila za koncesijo, vplačanim z akontacijo, in višino plačila za koncesijo se mora nakazati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.

V primerih nepredvidljivih okoliščin, nastalih zaradi višje sile, se lahko plačilo za koncesijo ustrezno zmanjša, kar se natančneje uredi s koncesijsko pogodbo.

O odstranitvi objekta, ki ga je koncesionar zgradil zaradi rabe morja za vzrejo avtohtonih morskih rib na vodnem ali priobalnem zemljišču oziroma o njegovem prenosu v last države, odloči ministrstvo po uradni dolžnosti.

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije, v njenem imenu pa jo podpiše minister, pristojen za okolje.
(3) V primeru neskladja med določbami te uredbe in koncesijske pogodbe veljajo določbe te uredbe.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.

(1) Oseba, ki ji je bila podeljena koncesija za gospodarsko izkoriščanje morja za gojenje avtohtonih morskih rib na podlagi Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje morja na območju Piranskega zaliva za gojenje morskih rib (Uradni list RS, št. 53/99 in 41/04 – ZVO-1), se šteje za koncesionarja po tej uredbi in lahko nadaljuje z vzrejo avtohtonih morskih rib na območju koncesije v skladu z določbami te uredbe, če sklene koncesijsko pogodbo v skladu s to uredbo, pri čemer se šteje začetek trajanja koncesije z dnem podpisa pogodbe o gojenju morskih rib na podlagi Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje morja na območju Piranskega zaliva za gojenje morskih rib (Uradni list RS, št. 53/99 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Koncesionar iz prejšnjega odstavka in agencija morata najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe skleniti koncesijsko pogodbo v skladu z določbami te uredbe.
(3) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na plačilo za koncesije, se začnejo uporabljati 1. januarja 2007.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje morja na območju Piranskega zaliva za gojenje morskih rib (Uradni list RS, št. 53/99 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.