Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 (ZIPRS0708), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. novembra 2006.

(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2007 in proračun Republike Slovenije za leto 2008 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, znesek primerne porabe na prebivalca, zagotavljanje dodatnih prihodkov občinam in prevzemanje obveznosti ter se urejajo druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2007 in 2008, razen če je za posamezni proračun urejeno drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih določeno drugače.

(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. proračun po tem zakonu so: proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
3. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
4. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razporejeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Določene imajo splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalci učinkovitosti in uspešnosti;
5. podprogram je program, ki je del glavnega programa, vanj pa so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje ter kazalce učinkovitosti in uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;
6. proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del dejavnosti ali projekta ali pa ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
7. postavka-podskupina kontov je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;
8. proračunska vrstica je postavka-konto in je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
9. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, in pokriva obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
10. obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
11. prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za: skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko ter izvajanje notranjih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
12. postavke slovenske udeležbe so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči ter sofinanciranje programov donacij;
13. postavke namenskih sredstev EU so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
14. predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
15. postavke predpristopnih pomoči so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
16. popristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU, na podlagi mednarodnih pogodb;
17. postavke popristopnih pomoči so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
18. sredstva za preneseno izvrševanje nalog so prihodki EU, ki jih RS izvaja po nalogu in v interesu EU;
19. postavke za preneseno izvrševanje nalog so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja RS po nalogu in v interesu EU;
20. plačni konti so konti iz: podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim in 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost in konto 4028 – Davek na izplačane plače;
21. projekt so projekti in programi v načrtu razvojnih programov;
22. evidenčni projekt je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero pa so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov še niso uvrščeni projekti, s katerimi bodo ti cilji doseženi.

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme. Podprogram je razdeljen na postavke, te pa na podskupine kontov ter konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, do ravni postavke – podskupine kontov.
(3) Načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) sestavljajo projekti. V NRP se izkazujejo poleg zahtev iz 12. člena ZJF tudi projekti, ki se financirajo iz namensko prejetih sredstev EU ter iz naslova predpristopnih in popristopnih pomoči.

Novi državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal njegovo uvrstitev.

(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje v skladu z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov morata biti v tekočem letu usklajena. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo za finance omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.

(1) Prilivi namenskih sredstev EU se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) in izkazujejo kot obveznosti do EK.
(2) Prihodki po Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99; v nadaljnjem besedilu: ZIOOZP) in prihodki po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01, 67/02 in 54/04 – ZDoh-1; v nadaljnjem besedilu: ZSPOZ), ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d. in se uporabijo za plačilo obresti za izdane obveznice, se evidentirajo kot prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov. Prihodki po ZIOOZP in prihodki po ZSPOZ, ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d. in se uporabijo za odplačilo glavnic iz naslova izdaje obveznic, se evidentirajo kot prejemki v računu finančnih terjatev in naložb.

(1) Za izvajanje politik in programov, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in za namen predsedovanja EU v okviru glavnega programa 0304 – Predsedovanje EU lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke in določi način zagotavljanja pravic porabe na njih.
(2) V finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, se lahko med letom odpre nova postavka zaradi vsebinsko pravilne umestitve projektov v skladu s programsko klasifikacijo državnih izdatkov, na katero se prerazporedijo pravice porabe iz glavnega programa 0601 – Delovanje na področju lokalne samouprave ter koordinacija vladne in lokalne ravni.
(3) Predvidena sredstva splošne proračunske rezervacije se poleg namenov določenih v 42. členu ZJF, uporabijo tudi za plače in druge nepredvidene obveznosti za potrebe predsedovanja EU in sofinanciranje projektov evropskega teritorialnega sodelovanja za katere pri pripravi proračuna ni bilo mogoče natančno načrtovati sredstev.

(1) Če Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), zaradi slabših gospodarskih gibanj, ugotovljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, oceni, da bodo prihodki za več kakor 41.729.261 eurov in manj kakor za 104.323.151 eurov nižji glede na načrtovane v sprejetem proračunu za leti 2007 in 2008, mora vlada poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe. Ta ukrep se uporabi do višine 62.593.891 eurov, razlika do 104.323.151 eurov pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve (razen podkonto 402104 – Material in oprema za vojsko), subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi.

(1) Obveznosti na:
1. postavkah na področju porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
2. postavkah na področju porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
3. postavkah na področju porabe 24 – Prispevek v proračun Evropske unije;
4. postavkah namenskih sredstev EU;
ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade plačujejo tudi nad to višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:
1. iz večjih prihodkov proračuna, od načrtovanih, oziroma
2. z dodatnim zadolževanjem države, če gre za primere iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Za znesek povečane realizacije odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen proračunski primanjkljaj.

Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.

(1) Namenski prihodki proračuna za leti 2007 in 2008 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK;
2. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02 – ZGO-1), ki se po merilih, določenih v vladi, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
3. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
4. prihodki po ZIOOZP, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
5. prihodki po ZSPOZ, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki obresti na sredstva predpristopnih in popristopnih pomoči, ki se uporabijo na način kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
7. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih za notranje in zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo za notranje ali zunanje zadeve uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
8. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
9. prihodki po 110. členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, 62/03 – avtentična razlaga, 73/03 – odločba US, 113/03 – odločba US, 16/04 – odločba US in 123/04 – odločba US, 96/05 – ZRTVS-1, 60/06 in 69/06 – ZOIPub) iz naslova letnih in mesečnih pristojbin, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
10. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1), in sicer:
– v letu 2007 del vodnega povračila do višine 18.318.966 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.128.526 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu,
– v letu 2008 del vodnega povračila do višine 18.627.762 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.570.856 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11. prihodki iz naslova okoljskih dajatev zaradi obremenjevanja voda po 112. členu Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 39/06, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) od leta 2007 dalje se uporabijo za financiranje izvedbe Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki ga je sprejela vlada v letu 2004 in jih podrobneje opredeljuje Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04 – popravek, 68/05 in 77/06) za financiranje projektov v načrtu razvojnih programov;
12. prihodki iz naslova okoljskih dajatev zaradi obremenjevanja okolja po 112. členu ZVO-1 od leta 2007 dalje, ki se uporabijo za financiranje izvedbe Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin biorazgradljivih odpadkov za obdobje do konca leta 2008, ki ga je sprejela vlada v letu 2004 in jih podrobneje opredeljuje Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 129/04, 68/05 in 28/06) za financiranje projektov v načrtu razvojnih programov.

Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leti 2007 in 2008 vplačajo na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP) in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
2. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena ZUKLPP. Ti prejemki se v letih 2007 in 2008 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kakor prvotno.
3. sredstva Phare kreditne sheme SL 9707, ki se v letu 2008 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, uporabijo za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.

Pravice porabe s postavke 5633 – Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. Za obseg prenesenih pravic porabe se povečajo obseg pravic porabe v finančnem načrtu Ministrstva za javno upravo in odhodki proračuna.

(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.

(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka neposredni uporabnik ne sme samostojno izvajati prerazporeditev s plačnih kontov integralnih postavk na druge podskupine kontov v svojem finančnem načrtu, s postavk slovenske udeležbe, postavk namenskih sredstev EU in postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje EU.

(1) Predlagatelj finančnega načrta lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj glavnega programa v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami pa skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah s plačnih kontov integralnih postavk na druge podskupine kontov v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU in s postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje EU.

(1) O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike v skladu z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja izvede prerazporeditev pravic porabe namenskih sredstev EU.
(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena brez omejitev.

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 15., 16. in 19. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga.
(2) Če nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti kratkoročnega zadolževanja pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.

(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 15. in 16. člena tega zakona med:
1. podprogrami v okviru glavnega programa med predlagatelji finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu;
2. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, in
3. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.
(2) Prerazporejena sredstva iz drugega odstavka 7. člena tega zakona se ne vštevajo v obseg prerazporejenih pravic porabe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.
(3) Vlada lahko odloča, ne glede na določbe 15., 16. in 17. člena tega zakona ter prvega odstavka tega člena, o prerazporeditvah pravic porabe:
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3. na postavko 5633 – Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo in s te postavke;
4. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
5. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
6. na postavke s področja porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
7. na postavke s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
8. na postavke s področja porabe 24 – Prispevek v proračun Evropske unije;
9. na postavke v glavnem programu 0304 – Predsedovanje EU med njimi in z njih.
(4) O prerazporeditvah po prvem in tretjem odstavku tega člena odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki tretjega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU zaradi neupravičene porabe sredstev mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo za finance omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.

Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.

(1) Kot najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti, se v skladu s prvim odstavkom 124. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) določajo naslednje vrednosti:
1. 41.729 eurov za oddajo naročila za blago in storitve in
2. 83.459 eurov za oddajo naročila za gradnje.
(2) Predpisano zavarovanje po četrtem odstavku 23. člena ZJN-1 se mora zahtevati od ponudnika, če vrednost naročila presega:
1. 125.188 eurov – za blago in storitve,
2. 500.751 eurov – za gradnje.
(3) Zneski iz tega člena so navedeni brez davka na dodano vrednost.

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetih proračunov.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2007 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2008 in ki zapadejo v plačilo v letu 2008, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2008, v letu 2007 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2009, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2008 po podskupinah kontov znotraj podprograma. Neposredni uporabnik lahko v letu 2008 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2008 in ki zapadejo v plačilo v letu 2009, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2008, v letu 2008 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2010, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2008 po podskupinah kontov znotraj podprograma.
(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
(4) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. najemne oziroma zakupne pogodbe; če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, se štejejo kot investicijski odhodek;
2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
3. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
4. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2008 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske, ureja poseben zakon.
(6) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izda:
1. uredbe za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja 2007–2013 v letu 2007, ki zapadejo v plačilo v letih 2007, 2008 in 2009 v skladu s pravnim redom EU;
2. uredbe za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja 2007–2013 v letu 2008, ki zapadejo v plačilo v letih 2008, 2009 in 2010 v skladu s pravnim redom EU;
3. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2007, in sicer največ do višine, ki ne presega 100% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2008;
4. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2008, in sicer največ do višine, ki ne presega 100% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2009.
(7) Kadar o pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, ne odloča vlada, je potrebno soglasje ministrstva, pristojnega za finance. To soglasje, je potrebno tudi za navedene pogodbe, ki jih sklepajo neposredni uporabniki občinskih proračunov.

(1) Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vrednost projektov iz NRP največ do 20% vrednosti projekta. O spremembi vrednosti projekta nad 20% odloča vlada. Vlada odloča na podlagi spremenjene dokumentacije predlagatelja. Spremembe morajo biti predhodno usklajene z ministrstvom, pristojnim za finance.
(2) Projekti, ki niso uvrščeni v NRP tekočega leta in se jim zaključek financiranja zaradi prenosa plačil iz predhodnega prestavi v tekoče leto, se v 30 dneh od uveljavitve proračuna brez soglasja vlade uvrstijo v NRP tekočega leta.
(3) Novi projekti se lahko uvrstijo v NRP tekočega leta samo na podlagi odločitve vlade po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za finance.
(4) Neposredni uporabnik mora evidenčni projekt nadomestiti s projekti, o vključitvi katerih v NRP odloča vlada. Neposredni uporabnik izbere projekte, ki jih vključi v NRP, na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnega projekta ni mogoče prevzeti obveznosti.
(5) Za sofinanciranje občinskih projektov iz državnega proračuna morajo pristojna ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin, razen za programe, ki jih je potrdila vlada. Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister) za finance predpiše okvirne postopke izbora projektov, ki jih proračunski uporabniki uvrstijo v NRP za naslednja leta.
(6) Skupna vsota vseh proračunskih virov za projekte NRP v letu 2009 in naslednjih letih pri posameznem predlagatelju finančnega načrta ne sme biti večja od vsote proračunskih virov za projekte v letu 2008 za več kakor 10% (15% v letu 2010, 20% v letu 2011 in naslednjih letih), razen ko na predlog ministrstva, pristojnega za finance, drugače odloči vlada. Skupna vrednost vseh projektov posameznega predlagatelja finančnega načrta ne sme preseči skupno sprejete vrednosti za več kakor 10%.
(7) Spremembe proračunskih virov v NRP v letu 2008 se lahko v okviru predlagatelja finančnega načrta izvršujejo v obsegu skupnega zneska proračunskih sredstev za projekte, ki so uvrščeni v NRP v sprejetem proračunu za leto 2008, pri čemer se smiselno upoštevajo določbe iz poglavja 3.3. tega zakona.
(8) Predlagatelj finančnega načrta mora v tridesetih dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP s finančnim načrtom neposrednega uporabnika.
(9) Neposredni uporabnik je pri izvrševanju projektov iz načrta razvojnih programov v celoti odgovoren za njihovo izvedbo, vključno z delom, ki se financira iz drugih neproračunskih virov.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo:
1. obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, je plačilni rok 60. dan;
2. vseh drugih obveznosti je plačilni rok 30. dan.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU, postavk slovenske udeležbe, razen če minister, pristojen za finance, določi drugače;
4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če EK določi drugače;
5. drugih tekočih domačih transferov;
6. transferov posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij;
7. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(4) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok lahko tudi daljši od 30 dni, vendar ne sme biti daljši od 45 dni.
(5) Določbe tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen če občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(6) Ne glede na določbe tega člena, se lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovori plačilni rok do 90 dni.

(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to zajeto v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF oziroma v NRP. Ta načrt nabav in gradenj mora biti usklajen z NRP.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je ta izdatek nujen za nepredvidena popravila, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letih 2007 in 2008 lahko uporabi v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 250 EUR na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. decembra predhodnega leta.

(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznosti iz naslova vračila zamudnih obresti od davka od prometa in storitev v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23. septembra 2004 plačujejo s podračuna 'Davek na dodano vrednost po obračunu' številka 01100-1008305527 in se evidentirajo v breme prihodka 704000 – Davek na dodano vrednost po obračunu.

Neposredni uporabniki določijo dinamiko izplačil tekočih transferov javnim zavodom, javnim agencijam, javnim skladom in drugim izvajalcem javnih služb, ki niso proračunski uporabniki, tako da posredni uporabniki prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za blago in storitve pa praviloma dvakrat na mesec, in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer morajo upoštevati roke plačil v breme državnega in občinskih proračunov, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.

Vlada izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik.

(1) Proračunski skladi v letih 2007 in 2008 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994–2008 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00 in 111/01), in
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 79/03 in 79/06).
(2) Sredstva proračunske rezerve v letu 2007 in 2008 se uporabljajo tudi za izvajanje Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter programe za odpravo nesreč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo).

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 417.293 eurov v posameznem letu.

(1) Ne glede na določbe ZJF v letni program prodaje finančnega premoženja za proračunsko obdobje 2007 in 2008 ni treba vključiti kapitalskih naložb, katerih knjigovodska vrednost ne presega 12.519 eurov.
(2) Ne glede na določbe ZJF v letni program prodaje stvarnega premoženja za proračunsko obdobje 2007 in 2008 ni treba vključiti premičnin, katerih ocenjena vrednost ne presega 12.519 eurov.
(3) O prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada poroča državnemu zboru v poročilu o zaključku posameznega programa prodaje skladno z določbo 80.č člena ZJF.

(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2007 lahko zadolži do višine 1.261.335.947 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2008 lahko zadolži do višine 1.386.704.678 eurov.
(3) Ne glede na določbe 84. člena ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov, v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka se ne štejejo:
1. zadolževanje po Zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994–2007 (Uradni list RS, št. 13/94, 42/00 – obvezna razlaga in 97/01);
2. izdaja obveznic po ZIOOZP;
3. izdaja obveznic po ZSPOZ;
4. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov;
5. prevzem dolga.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se lahko država v letih 2007 in 2008 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 62.593.891 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.

(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje izven tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka prek zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.

(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb v letu 2007 ne sme preseči skupne višine glavnic 918.043.732 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2008 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.043.231.514 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.

Poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.

(1) Pravne osebe javnega sektorja se v letu 2007 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.043.231.514 eurov.
(2) Pravne osebe javnega sektorja se lahko v letu 2008 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.147.554.665 eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem letu.

(1) V skladu s 5. členom Zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04) se za leto 2007 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 680.186.947 eurov, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 312.969.454 eurov.
(2) Višina črpanih posojil in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.
(3) Za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza se za leto 2008 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 680.186.947 eurov, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 375.563.345 eurov.
(4) Višina črpanih posojil in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 34. člena tega zakona.

(1) V skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, se občinam odstopijo naslednji davki, ki so v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna:
1. za leto 2007 dohodnina v višini 885.185.725 eurov in
2. za leto 2008 dohodnina v višini 922.539.169 eurov.
(2) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi postopek in način nakazovanja dohodnine iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Neposredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah, ki vsebujejo plačne konte. V nasprotnem primeru so dolžni pokriti primanjkljaj v okviru svojega finančnega načrta oziroma finančnega načrta njegovega predlagatelja, upoštevaje omejitve prerazporejanja pravic porabe po tem zakonu.
(2) Neposredni uporabniki lahko do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo in 68/06; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) iz sredstev za plače izplačujejo plače:
1. po prvem odstavku 65. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99 in 56/02 – ZJU; v nadaljnjem besedilu: ZDDO);
2. po 94. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo, 31/06 – odločba US in 78/05) in
3. po 63. členu Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 113/05 – ZJU-B)
le tistim zaposlenim, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera je bil določen višji količnik na podlagi veljavnih pravilnikov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest do 1. januarja 2002 oziroma tistim, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera je bil določen višji količnik v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03, 61/05 in 90/05 – ZFO-B) in Zakonom o izvrševanju proračuna za leti 2006 in 2007 (Uradni list RS, št. 116/05).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko tudi po uveljavitvi tega zakona do začetka izplačila plač vseh javnih uslužbencev po ZSPJS določi plača po prvem odstavku 65. člena ZDDO za delovna mesta, za katera so potrebni posebno znanje in sposobnosti in ki so nujno potrebna za opravljanje prednostnih nalog organa. K spremembam in dopolnitvam sistemizacije v organih državne uprave, s katerimi se določijo takšna delovna mesta, mora dati soglasje vlada.

(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine določenih s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, za katere se v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 43. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00; v nadaljnjem besedilu: ZJS) se do nove sistemske ureditve financiranja javnih skladov sredstva za delo javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, zagotavljajo iz:
1. prejemkov od upravljanja namenskega premoženja sklada, ki se skladno z odločitvijo ustanovitelja enkrat ali večkrat na leto prenesejo z denarnega podračuna za namensko premoženje, odprtega v skladu z 32. členom ZJS, na denarni podračun za vplačila in izplačila sredstev za delo, in
2. plačil za opravljene storitve in drugih prejemkov iz dejavnosti javnega sklada.
(2) Določbe 44. člena ZJS veljajo za javni finančni sklad in javni nepremičninski sklad, katerega ustanovitelj je država ali občina, če prejemki iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za zagotavljanje sredstev za delo, in če ustanovitelj tako odloči.

Obsojenci na prestajanju zaporne kazni in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom imajo do sistemske ureditve status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Plačnik prispevkov, katerih višino določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.

Ne glede na določbe zakona, ki urejajo zdravniško službo in zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, se sredstva za plače in nadomestila zdravnikov pripravnikov in sekundarijev, ki so državljani držav članic Evropske unije ter sredstva za plače in nadomestila pripravnikov zdravstvenih poklicev zagotavljajo iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, prek katerih opravljajo dvige gotovine.

Minister, pristojen za finance, izda predpise iz petega odstavka 23. člena tega zakona in določi postopek iz drugega odstavka 38. člena v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2006 in 2007 (Uradni list RS, št. 28/06), in sicer v delu, ki se nanaša na leto 2007, razen prvega odstavka 23. člena.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007.