Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP)
Razglašam Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2006.
Št. 001-22-181/06
Ljubljana, dne 1. decembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU (ZJZP)
I. DEL: SPLOŠNI DEL
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon ureja namen in načela zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: javno-zasebno partnerstvo), načine spodbujanja javno-zasebnega partnerstva in institucije, ki skrbijo za njegovo spodbujanje in razvoj, pogoje, postopek nastajanja in oblike ter način izvajanja javno-zasebnega partnerstva, posebnosti koncesij gradenj in storitev ter statusnega javno-zasebnega partnerstva, nadzor nad javno-zasebnim partnerstvom, preoblikovanje javnih podjetij, pravo, ki se uporabi za reševanje sporov iz razmerij javno-zasebnega partnerstva, ter pristojnost sodišč in arbitraž za odločanje o sporih iz teh razmerij.
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red tudi prenaša vsebina 3. in 4. točke 1. člena, 17., 23., 29., 48. člena in 56. – 65. člen Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114) in Direktiva Komisije 2005/51/ES z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 127).
2. člen
(javno-zasebno partnerstvo)
Javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.
3. člen
(subsidiarnost)
(1) Ta zakon se uporablja za postopke sklepanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva glede tistih vprašanj, ki s posebnim zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom za posamezne oblike javno-zasebnega partnerstva niso urejena drugače.
(2) Ne glede na določbe posebnega zakona ali drugega predpisa iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe tega zakona, če je to (primarnost uporabe) v njem posebej določeno (pojem posebne oziroma izključne pravice – 10. točka 5. člena, predpostavke za obstoj javnega naročila oziroma javnonaročniškega partnerstva – 15., 27. člen, konkurenčni dialog – 46. člen, pravila o koncesijah gradenj – 79.–91. člen, soglasje za prenos razmerja – 131. člen, pogoji za izstop – 134. člen).
4. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se pod pogoji iz prejšnjega člena uporablja ne glede na to, ali gre za razmerje javno-zasebnega partnerstva z namenom zasebnih vlaganj v javne projekte ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ali za kombinacijo obojega.
(2) Oseba, ki je s tem zakonom opredeljena kot javni partner, sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva samo skladno z določbami tega zakona, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
2. OPREDELITEV IZRAZOV
5. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »javni partner« je država ali samoupravna lokalna skupnost, ki v razmerju javno-zasebnega partnerstva v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi podeli pravico in obveznost izvajati dejavnost, ki vključuje pravico iz 11. točke tega člena;
2. »drug javni partner« je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovi država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba, ki je javni naročnik po določbah zakona, ki ureja javna naročila, in lahko sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva samo, če tako določa zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis. Če ni z zakonom izrecno določeno drugače, veljajo za drugega javnega partnerja enake pravice in obveznosti kot za javnega partnerja iz 1. točke tega člena;
3. »zasebni partner« ali »zasebna partnerka« (v nadaljnjem besedilu: zasebni partner) oziroma »izvajalec javno-zasebnega partnerstva« ali »izvajalka javno-zasebnega partnerstva« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javno-zasebnega partnerstva) je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati javno-zasebno partnerstvo;
4. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je razmerje med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom. Razmerje javno-zasebnega partnerstva se lahko izvaja kot razmerje pogodbenega partnerstva (pogodbeno partnerstvo) ali razmerje statusnega partnerstva (statusno partnerstvo);
5. »pogodbeno partnerstvo« je oblika razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki se lahko izvaja kot javnonaročniško partnerstvo ali koncesijsko partnerstvo;
6. »javnonaročniško partnerstvo« je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, kot je opredeljeno v drugi alinei 26. člena tega zakona;
7. »koncesijsko partnerstvo« je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, kot je opredeljeno v prvi alinei 26. člena tega zakona;
8. »predmet javno-zasebnega partnerstva« so pravice in obveznosti javnega partnerja, povezane z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva. Predmet javno-zasebnega partnerstva je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javno-zasebnega partnerstva;
9. »koncedent« je javni partner v primeru koncesijske oblike javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);
10. »koncesionar« ali »koncesionarka« (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) je izvajalec javno-zasebnega partnerstva v primeru koncesijske oblike javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);
11. »posebna ali izključna pravica« je pravica, ki jo podeli javni partner in katere namen ali posledica je omejitev pravic izvajanja dejavnosti na eno ali več oseb, vendar je število oseb omejeno, če pri tem druge osebe, ki te pravice nimajo, na istem geografskem območju iste dejavnosti pod enakovrednimi pogoji ne morejo izvajati. Če se z upravnim ali drugim aktom podeli pravica v smislu te točke, se, ne glede na poimenovanje po posebnem zakonu (koncesija, licenca, dovoljenje, pooblastilo …), taka pravica šteje za posebno ali izključno pravico;
12. »koncesija gradenj« je oblika koncesijskega partnerstva, kot je opredeljeno v 79. členu tega zakona;
13. »koncesija storitev« je oblika koncesijskega partnerstva, kot je opredeljeno v 92. členu tega zakona;
14. »gospodarska javna služba« je dejavnost, pri kateri ima oseba, ki jo izvaja, posebne obveznosti v javnem interesu. Gospodarsko javno službo določa zakon, ki hkrati določi tudi, katere dejavnosti in zadeve obsega;
15. »druga javna služba« je dejavnost, ki je z zakonom opredeljena kot negospodarska, družbena, socialna ali druga javna služba in ne gre za dejavnost iz 14. točke;
16. »javni naročnik« je oseba ali organ, ki mora pri naročanju blaga, storitev ali gradenj ravnati skladno z zakonom, ki ureja javna naročila (v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju);
17. »naročnik na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju« je oseba ali organ, ki mora pri naročanju blaga, storitev ali gradenj na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju ravnati skladno z zakonom, ki ureja naročila na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev);
18. »neposredni proračunski uporabniki« je država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma njuni organi ali organizacije;
19. »javni interes« je z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi z odločitvijo iz 11. člena tega zakona;
20. »objekti in naprave« so nepremičnine in premičnine, brez katerih javno-zasebnega partnerstva ni mogoče izvrševati ali pa je to povezano z nesorazmernimi stroški (na primer javna infrastruktura);
21. »kandidat« ali »kandidatka« (v nadaljnjem besedilu: kandidat) je oseba, ki sodeluje v postopku izbire izvajalca javno-zasebno partnerstva, tako da poda vlogo, katere namen je sklenitev javno-zasebnega partnerstva; če ni v tem zakonu izrecno določeno drugače ali če to ne izhaja iz njegovega namena, veljajo pravila, ki veljajo za kandidata, smiselno tudi za ponudnika in izvajalca javno-zasebnega partnerstva;
22. »promotor« ali »promotorka« (v nadaljnjem besedilu: promotor) je v smislu tega zakona pravna ali fizična oseba, ki je zainteresirana za javno-zasebno partnerstvo in poda vlogo o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva;
23. »vloga« je vsaka vloga, katere namen je pridobitev javno-zasebnega partnerstva, razen če je v tem zakonu izrecno določeno drugače ali če to izhaja iz njegovega namena.
3. NAMEN ZAKONA
6. člen
(omogočanje zasebnih vlaganj)
(1) Namen tega zakona je omogočiti in pospeševati zasebna vlaganja v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter druge projekte, ki so v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: spodbujanje javno-zasebnega partnerstva), zagotoviti gospodarno in učinkovito izvajanje gospodarskih in drugih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: gospodarske javne službe), oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, omogočiti smotrno uporabo, upravljanje ali izkoriščanje naravnih dobrin, grajenega javnega dobra ali drugih stvari v javni lasti ter drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so delno ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.
(2) Za doseganja namena zakona se javno-zasebno partnerstvo izvaja na področju financiranja, projektiranja, izgradnje, nadzora, organizacije in upravljanja, vzdrževanja ter izvajanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
7. člen
(izvajanje v javnem interesu)
Namen tega zakona je tudi zagotoviti preglednost, konkurenčnost, nediskriminatornost in poštenost postopkov nastajanja ter sklepanja in izvajanja posameznih oblik javno-zasebnega partnerstva, varovati javne interese v tem razmerju (predpisanih načinov uresničevanja javnega interesa) in zagotoviti vpliv javnega partnerja na to, da se predmet javno-zasebnega partnerstva izvaja v javnem interesu.
4. NAČINI SPODBUJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
8. člen
(ocena možnosti javno-zasebnega partnerstva)
(1) Zaradi spodbujanja javno-zasebnega partnerstva mora javni partner pri izbiri načina izvajanja projekta (postopka), ki je lahko predmet javno-zasebnega partnerstva v smislu 2. člena tega zakona, oceniti, ali ga je mogoče izvesti kot javno-zasebno partnerstvo (ocena upravičenosti izvedljivosti projekta in primerjava variant oziroma drugega projekta). Ocene ni obvezno opraviti v primeru projektov, določenih s predpisom iz četrtega odstavka tega člena.
(2) V primeru vrednosti nad 5.278.000 eurov lahko javni partner naročilo gradnje oziroma storitve izvede kot javno naročilo samo v primeru, če se glede na ekonomske in druge okoliščine projekta ugotovi, da postopka ni mogoče izvesti v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva ali to ekonomsko ni upravičeno.
(3) Postopek primerjave in ugotovitve iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena se izvede kot predhodni postopek v skladu s tem zakonom (31.–35. člen).
(4) Podzakonski predpis, ki ga izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, podrobneje ureja vsebino ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva in po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, izjeme od pravila za projekte, sofinancirane iz namenskih sredstev Evropske unije iz prvega odstavka tega člena.
(5) V primerih, ko Evropska komisija objavi spremembo mejne vrednosti iz 8., 79., 83., 86., 87., 104. člena tega zakona, Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v Uradnem listu Republike Slovenije objavi novo mejno vrednost.
9. člen
(zagotavljanje spodbud)
(1) Javni partner lahko v skladu s predpisi zagotavlja spodbude, ki naj omogočijo, da se določeno vlaganje v javni projekt izvede kot javno-zasebno partnerstvo.
(2) Spodbude iz prvega odstavka tega člena javni partner upošteva pri oceni razporeditve poslovnega tveganja med javnim partnerjem in izvajalcem javno-zasebnega partnerstva.
10. člen
(prepoved državnih pomoči)
Pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstva po tem zakonu mora javni partner ves čas ravnati tako, da ne krši predpisov o dopustnosti in spremljanju državnih pomoči.
11. člen
(odločitev o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva po tem zakonu sprejme vlada oziroma predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Drug javni partner lahko sprejme odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva samo na podlagi soglasja ustanovitelja ali pooblastila, določenega z zakonom. Pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu sprejeme drug javni partner po pridobitvi soglasja ustanovitelja.
(3) Organ iz prvega odstavka tega člena, v okviru svojih pristojnosti po zakonu ali na njegovi podlagi izdanem predpisu, še:
– določa politiko na področju javno-zasebnega partnerstva oziroma tega načrtuje;
– sprejema predpise in druge splošne akte, ki urejajo način izvajanja javno-zasebnega partnerstva;
– sprejema druge predpise in druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja izvajanja javno-zasebnega partnerstva;
– sprejema predpise in druge splošne akte, ki urejajo plačila storitev javno-zasebnega partnerstva, in skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu določa cene dobrin in storitev javno-zasebnega partnerstva oziroma daje soglasje k njim;
– izdaja posamične akte, povezane s sklepanjem, izvajanjem in prenehanjem javno-zasebnega partnerstva;
– nadzoruje izvajalce javno-zasebnega partnerstva.
5. TEMELJNA NAČELA
12. člen
(načelo enakosti)
(1) Javni partner zagotovi, da med kandidati v vseh elementih in fazah postopka sklepanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva ni razlikovanja in ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno, osebno diskriminacijo kandidatov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo izvaja kandidat, ali drugo diskriminacijo.
(2) Javni partner ne sme različno obravnavati kandidatov, ki so v enakem ali bistveno podobnem pravnem in dejanskem položaju, kot tudi ne enako obravnavati kandidatov, ki so v bistveno različnem pravnem ali dejanskem položaju.
13. člen
(načelo transparentnosti)
(1) Javni partner mora pri sklepanju javno-zasebnega partnerstva z zagotovitvijo čim večje možne stopnje objavljanja v sorazmerju z namenom, naravo in predmetom ter vrednostjo (obsegom) projekta javno-zasebnega partnerstva zagotoviti objektivno iskanje kandidatov.
(2) Vsi razpisi in drugi procesni akti v postopku sklepanja javno-zasebnega partnerstva (akt o izbiri ...) morajo biti objavljeni na svetovnem spletu.
(3) Javni partner zagotavlja v postopku sklepanja javno-zasebnega partnerstva, da imajo kandidati dostop do enakih podatkov za pripravo vloge in za sodelovanje v postopku sklepanja ter do podatkov o pogojih in merilih za izbiro kandidata. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
14. člen
(načelo sorazmernosti)
(1) Javni partner sme v postopku sklepanja in pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva uporabiti le tiste ukrepe za dosego z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določenega cilja, ki:
– objektivno vodijo do tega cilja,
– najmanj omejijo oziroma prizadenejo zasebnega partnerja oziroma predstavljajo najblažji ukrep za dosego tega cilja in
– so po svojem obsegu in posledicah primerljivi s pomenom cilja.
(2) Za enostranske posege javnega partnerja v razmerje javno-zasebnega partnerstva se, če ni z zakonom določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbe (povračilo dejanske škode in izgubljenega dobička).
15. člen
(načelo uravnoteženosti)
(1) V razmerju javno-zasebnega partnerstva se zagotavlja uravnoteženost pravic, obveznosti in pravnih koristi javnega in zasebnega partnerja. Zagotavljanje javnega interesa (zagotavljanje javnih dobrin ali storitev) je v pristojnosti javnega partnerja, oba partnerja pa zagotavljata interes uporabnikov in vseh drugih udeležencev, tako v postopku nastajanja kot tudi izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva.
(2) Tveganja v razmerju javno-zasebnega partnerstva morajo biti razporejena tako, da jih nosi tista stranka, ki jih najlažje obvladuje; v vsakem primeru pa mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva, ne glede na naravo razmerja javno-zasebnega partnerstva, nositi vsaj del poslovnega tveganja (tržnih tveganj v zvezi z obsegom povpraševanja, ponudbe oziroma tveganjem razpoložljivosti).
(3) Če izvajalec javno-zasebnega partnerstva ne nosi niti dela poslovnega tveganja, razmerje, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev posebnega zakona, ni javno-zasebno partnerstvo po tem zakonu.
16. člen
(načelo konkurence)
Javni partner v postopku sklepanja javno-zasebnega partnerstva ne sme omejevati konkurence med kandidati. Pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstva javni partner ravna v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
17. člen
(načelo procesne avtonomije)
(1) Če ni s predpisi drugače določeno, lahko stranke javno-zasebnega partnerstva pogodbeno razmerje javno-zasebnega partnerstva, skladno z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, prosto urejajo.
(2) Stranke se lahko dogovorijo, da se spori iz razmerja javno-zasebnega partnerstva rešujejo z arbitražo, če ni z zakonom drugače določeno.
18. člen
(načelo subsidiarne odgovornosti)
(1) Projekt javno-zasebnega partnerstva se mora, skladno s predpisi, izvajati neprekinjeno, nemoteno in enakopravno do vseh uporabnikov in drugih udeležencev ter skladno z vnaprej določenimi pogoji in standardi, kar se podrobno uredi v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Javni partner subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva povzroči njegov izvajalec uporabnikom storitev ali drugim osebam. Uporabnik storitev oziroma druga oseba lahko zahteva povračilo škode od javnega partnerja zatem, ko je zoper izvajalca javno-zasebnega partnerstva vložil pisni odškodninski zahtevek in mu postavil razumen rok za povračilo škode, pa izvajalec na zahtevo ni odgovoril ali je povračilo škode delno ali v celoti zavrnil. Javni partner ima v razmerju do izvajalca pravico do povračila škode in vseh stroškov, ki so s tem nastali.
(3) Javni partner s prenosom izvajanja predmeta javno-zasebnega partnerstva na izvajalca javno-zasebnega partnerstva ni rešen odgovornosti za neprekinjeno, nemoteno in enakopravno izvajanje projekta. Drugačen dogovor med strankama ne vpliva na razmerja do tretjih oseb.
19. člen
(načelo sodelovanja)
Javni partner pomaga izvajalcu javno-zasebnega partnerstva pri zagotavljanju potrebnih stvarnih in drugih pravic ter raznih dovoljenj, ki jih sam ne more pridobiti, skladno s predpisi in sklenjeno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
6. INSTITUCIONALIZACIJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
20. člen
(ministrstvo, pristojno za finance)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) oblikuje posebno oragnizacisko enoto v svoji sestavi, ki razvija, spremlja in sodeluje pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva v Republiki Sloveniji, pripravlja priročnike za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, oblikuje strokovne predloge za spremembo predpisov in sprejem drugih ukrepov, ki bi vplivali na izboljšanje prakse in odpravo problemov na tem področju, ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.
(2) Ministrstvo spremlja, svetuje in v skladu s predpisi sodeluje pri izbiri, vrednotenju ter izvedbi projektov javno-zasebnega partnerstva. Ministrstvo v skladu s predpisi sodeluje v vseh fazah nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva, zlasti pri javnem pozivu in zbiranju vlog, skladno z določbami 32. in 34. člena tega zakona, ter pri nadzoru izvajanja projektov javno-zasebnega partnerstva. Po potrebi v izvajanje aktivnosti vključuje tudi predstavnike drugih ministrstev ali zunanje strokovnjake.
(3) Ministrstvo tudi vodi evidence projektov javno-zasebnega partnerstva in jih spremlja ter nudi strokovno pomoč drugim javnim partnerjem na državni (sektorske enote) ali lokalni ravni pri oblikovanju aktov, s katerimi se ugotavlja izpolnjevanje ekonomskih, pravnih in drugih pogojev za nastajanje in izvajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva, pri iskanju tehničnih rešitev javno-zasebnega partnerstva ter pri vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje razmerja oziroma izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja. Na podlagi dobre prakse pripravlja smernice in standarde za izbiro, spremljavo in oceno projektov javno-zasebnega partnerstva.
(4) Ministrstvo svoje delo povezuje in usklajuje s proračunskim planiranjem in izvajanjem investicijskih in drugih projektov, ki so lahko predmet javno-zasebnega partnerstva, ter vodi evidenco pogodb o javno-zasebnem partnerstvu, na podlagi letnih informacij in poročil pa pripravlja tudi letna poročila o uspešnosti izvajanja posameznih projektov javno-zasebnega partnerstva.
(5) Ministrstvo skrbi za izobraževanje, izmenjavo informacij, javno predstavitev in promocijo možnosti javno-zasebnega partnerstva na državni in lokalni ravni.
(6) Vsebino in vodenje evidenc projektov in evidenc pogodb javno-zasebnega partnerstva podrobneje ureja podzakonski predpis, ki ga na podlagi tega zakona izda minister, pristojen za finance.
21. člen
(Svet za javno-zasebno partnerstvo)
(1) Za preučevanje politike in svetovanje na področju javno-zasebnega partnerstva se oblikuje Svet Vlade Republike Slovenije za javno-zasebno partnerstvo (v nadaljnjem besedilu: Svet za javno-zasebno partnerstvo).
(2) Svet za javno-zasebno partnerstvo vodi minister, pristojen za finance. Člani sveta so tudi neodvisni strokovnjaki z ekonomskega, pravnega in drugih področij javno-zasebnega partnerstva.
(3) Svet za javno-zasebno partnerstvo preučuje ključna vprašanja politike vodenja projektov javno-zasebnega partnerstva ter probleme in pomanjkljivosti ureditve na tem področju. V skladu s svojimi ugotovitvami pripravi strategijo izvajanja javno-zasebnega partnerstva in oblikuje predloge in pobude ter jih predloži ministrstvo, ta pa lahko strategijo, predloge in pobude posreduje Vladi Republike Slovenije v sprejem.
(4) Operativno in tehnično podporo delovanju Sveta za javno-zasebno partnerstvo zagotavlja ministrstvo.
22. člen
(število članov, način imenovanja in trajanje
mandata članov)
Število članov, način imenovanja in trajanje mandata članov Sveta za javno-zasebno partnerstvo ter način dela določi s predpisom vlada.
II. DEL: OBLIKE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
1. POGODBENO IN STATUSNO PARTNERSTVO
23. člen
(oblike)
Razmerje javno-zasebnega partnerstva se lahko izvaja kot:
– razmerje pogodbenega partnerstva v oblikah, določenih v 26. členu tega zakona;
– razmerje statusnega (institucionalno, equity) partnerstva v oblikah, določenih v 96. členu tega zakona.
24. člen
(uporaba predpisov pri izvajanju pogodbenega partnerstva)
Pogodbeno partnerstvo se izvaja skladno s tem zakonom in Zakonom o javnem naročanju ter/ali zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
25. člen
(uporaba predpisov pri izvajanju statusnega partnerstva)
Statusno partnerstvo se izvaja skladno s tem zakonom, zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javne finance.
2. POGODBENO PARTNERSTVO
26. člen
(oblike pogodbenega partnerstva)
Pogodbeno partnerstvo ima lahko obliko:
– koncesijskega razmerja; tj. dvostranskega pravnega razmerja med državo oziroma samoupravno lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kar lahko vključuje tudi zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: koncesijsko partnerstvo), ali
– javnonaročniškega razmerja; tj. odplačnega razmerja med naročnikom in dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katerega predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve (v nadaljnjem besedilu: javnonaročniško partnerstvo).
27. člen
(razmejitev med javnonaročniškim in koncesijskim partnerstvom)
(1) Če nosi javni partner večino ali celotno poslovno tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva, se javno-zasebno partnerstvo, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev v posebnem zakonu, za namene tega zakona ne šteje za koncesijsko, temveč za javnonaročniško.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in pravnem oziroma/ter sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Tako razmerje se po tem zakonu šteje za javnonaročniško partnerstvo.
(3) Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja iz prejšnjega odstavka se, odvisno od narave in oblike razmerja, sklene koncesijska pogodba, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, v primeru, če ima razmerje obliko statusnega partnerstva, pa pogodba o statusnem partnerstvu.
(4) Če je predmet koncesije izvajanje gospodarske javne službe ali druge dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega odstavka izdati odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
28. člen
(odločanje v dvomu)
Če iz okoliščin javno-zasebnega partnerstva ni mogoče ugotoviti, kdo nosi večino poslovnega tveganja, se v dvomu šteje, da gre za javnonaročniško partnerstvo.
29. člen
(smiselna uporaba)
Pravilo o razmejitvi med javnonaročniškim in koncesijskim partnerstvom, določeno v prejšnjih členih, velja smiselno tudi za presojo razmerja statusnega partnerstva.
30. člen
(sprememba poslovnih tveganj)
Če se med postopkom izbora koncesionarja ugotovi, da zaradi razporeditve poslovnih tveganj med javnim in zasebnim partnerjem razmerje iz 27., 28. oziroma 29. člena tega zakona nima narave koncesijskega, temveč javnonaročniškega partnerstva, mora javni partner postopek izbire nadaljevati po pravilih o javnonaročniškem partnerstvu, še pred tem pa ponoviti vsa dejanja v postopku, ki se zaradi spremembe narave razmerja javno-zasebnega partnerstva razlikujejo (na primer vsebina objave koncesije gradenj in javnega naročila gradnje).
III. DEL: POSTOPEK JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
1. PREDHODNI POSTOPEK
31. člen
(namen predhodnega postopka)
(1) Javni partner začne pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme odločitev o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva ali zaključku postopka.
(2) Namen predhodnega postopka je, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja javno-zasebnega partnerstva, in da se opredelijo temeljni elementi javno-zasebnega partnerstva za določitev vsebine odločitve in/ali akta o javno-zasebnem partnerstvu. Za neinvesticijske programe se uporablja namesto investicijskega elaborata ustrezen drug dokument z enako funkcijo.
(3) Oceno ekonomske izvedljivosti projekta ali programa opravi javni partner skladno s predpisom iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona.
32. člen
(poziv promotorjem)
(1) Javni partner praviloma enkrat letno, z javnim pozivom pozove morebitne promotorje k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva na področjih, kjer bi lahko bili izpolnjeni pogoji za javno sofinanciranje zasebnega projekta (na primer izgradnja zasebnega, javnosti dostopnega parkirišča) ali kjer obstaja interes za zasebno vlaganje v javne projekte (na primer komunalne gospodarske javne službe na področju kanalizacije, plinifikacije).
(2) Javni partnerji iz 1. točke 5. člena tega zakona izvedejo poziv iz prejšnjega odstavka najkasneje po vključitvi projekta v načrt razvojnih programov ali drug akt podobne vsebine enkrat letno, in sicer v treh mesecih po sprejemu proračuna.
(3) Poziv morebitnim promotorjem k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva se lahko poda še pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena tega zakona.
33. člen
(vsebina poziva)
(1) V javnem pozivu iz prejšnjega člena se opredeli vsebina vloge o zainteresiranosti in pričakovanjih, katere dokumente mora promotor priložiti oziroma katere vidike javno-zasebnega partnerstva predstaviti.
(2) Javni poziv iz prejšnjega odstavka, ki že vsebuje opredelitev potreb javnega partnerja in bistvene elemente iz investicijskega elaborata, ne sme prejudicirati oblike javno-zasebnega partnerstva oziroma vsebine odločitve in akta o javno-zasebnem partnerstvu.
34. člen
(začetek predhodnega postopka)
(1) Javni partner začne predhodni postopek na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva.
(2) Vlogo o zainteresiranosti lahko poda pravna ali fizična oseba, ki ima interes za izvajanje javno-zasebnega partnerstva (promotor), pri čemer ni vezana na objavo poziva iz 32. člena.
(3) Vlogo o zainteresiranosti za izvajanje javno-zasebnega partnerstva mora javni partner obravnavati in o njej odločiti v štirih mesecih od prejema in se v tem času o njej tudi odločiti, pri čemer predhodnega postopka (test javno-zasebnega partnerstva) ni dolžan začeti:
– če predlagani projekt ni skladen z ustavo ali zakonom,
– če gre za dejavnosti, ki so tako povezane z varovanjem državne, uradne ali vojaške skrivnosti, da bi z izvedbo postopka bilo onemogočeno varovanje te skrivnosti,
– če niso izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega zakona (vrednost projekta, javni partner, predmet javno-zasebnega partnerstva) ali
– če se dejavnost, ki je predmet predloga, že izvaja.
35. člen
(pravice promotorja)
(1) Oseba, ki je podala vlogo o zainteresiranosti za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, ima v nadaljnjem postopku sklepanja enake pravice kot drugi kandidati. S podajo vloge o zainteresiranosti se ne šteje, da je vlagatelj tudi kandidat v nadaljnjem postopku izbire izvajalca.
(2) Če so vlogi o zainteresiranosti za sklenitev javno-zasebnega partnerstva priloženi dokumenti, ki celovito predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene ali druge pogoje za izvedbo postopka ali pomenijo kakšno drugače izvirno idejno rešitev, lahko javni partner, skladno s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, odloči o njihovem odkupu (na primer postopek s pogajanji brez predhodne objave), in to ne glede na to, ali nadaljuje postopek za sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
(3) Če javni partner na podlagi vloge zainteresirane osebe ne uvede predhodnega postopka niti ne doseže z vlagateljem soglasja o odkupu dokumentov, mu je dolžan dokumente vrniti. V tem primeru ohrani promotor vse pravice na dokumentih, priloženih vlogi o zainteresiranosti za sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
2. AKT O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU
36. člen
(vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine posameznega razmerja javno-zasebnega partnerstva se lahko uredijo z aktom o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: akt o javno-zasebnem partnerstvu).
(2) Akt o javno-zasebnem partnerstvu je obvezen v primeru, če izvajalec javno-zasebnega partnerstva pridobi posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kjer zakon zaradi varstva javnega interesa zahteva izdajo koncesijskega oziroma drugega splošnega akta.
(3) Če gre pri javno-zasebnem partnerstvu za obliko koncesijskega partnerstva, se za akt iz prvega odstavka tega člena uporablja naziv »koncesijski akt«. V primeru dejavnosti iz prejšnjega odstavka se koncesijski akt sprejme v obliki uredbe vlade, odloka predstavniškega organa samoupravne lokalne skupnosti ali splošnega akta drugega javnega partnerja, izdanega na podlagi javnega pooblastila, določenega s posebnim zakonom.
37. člen
(več javnih partnerjev)
(1) Če na strani javnega partnerja v razmerju javno-zasebnega partnerstva nastopa več oseb, sprejmejo te skupen akt o javno-zasebnem partnerstvu, skladno s prejšnjim členom, v enaki vsebini.
(2) Medsebojna razmerja javno-zasebnega partnerstva uredijo javni partnerji s pogodbo, ki jo sklenejo s sprejemom akta iz prejšnjega odstavka.
(3) Skupni akt o javno-zasebnem partnerstvu se lahko spremeni ali v celoti razveljavi pod pogoji in omejitvami, določenimi z zakonom, ter le po enakem postopku, kot je bil sprejet. Vsak javni partner lahko pod pogoji in omejitvami iz zakona razveljavi veljavnost akta sam v okviru svoje pristojnosti, pri čemer akt o javno-zasebnem partnerstvu obdrži veljavo v okviru pristojnosti drugih javnih partnerjev.
(4) V skupnem aktu o javno-zasebnem partnerstvu določijo javni partnerji enega od njih, da vodi postopek izbire zasebnega partnerja, izda akt o izboru ter druge akte v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom.
(5) Pri skupnem izvajanju sprejemajo javni partnerji predpise in splošne akte v enakem besedilu.
38. člen
(več zasebnih partnerjev in projektno podjetje)
(1) Javno-zasebno partnerstvo lahko na strani zasebnega partnerja sklene v istem razmerju več pravnih ali fizičnih oseb, razen če je iz objektivno opravičljivih razlogov v aktu o javno-zasebnem partnerstvu ali drugem predpisu drugače določeno. Medsebojna razmerja kandidati uredijo s pogodbo, ki jo sklenejo pred vložitvijo skupne ponudbe (tako imenovana konzorcijska pogodba).
(2) Kandidat sme predložiti zgolj eno vlogo, v primeru skupne vloge pa sme biti ista oseba udeležena le pri eni vlogi. Javni partner lahko v javnem razpisu določi še druge pogoje za predložitev skupne vloge.
(3) Če je to potrebno glede na naravo, obseg in predmet javno-zasebnega partnerstva, se lahko v javnem razpisu določi, da se morajo v primeru, da je skupna vloga več oseb izbrana kot najugodnejša, te osebe pred sklenitvijo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu povezati v določeno pravnoorganizacijsko obliko, s katero bo javni partner sklenil pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: projektno podjetje).
(4) Pri skupnih vlogah se izpolnjevanje statusnih pogojev ugotavlja za vsakega kandidata posamično, izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, organizacijskih in kadrovsko-tehničnih pogojev pa skladno s predmetom javno-zasebnega partnerstva za vse kandidate skupaj. Javni partner določi način dokazovanja izpolnjevanja pogojev pri skupnih vlogah v razpisni dokumentaciji.
(5) Določba tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primeru, ko na javni razpis poda vlogo kandidat, ki namerava za izvajanje javno-zasebnega partnerstva ustanoviti projektno podjetje, oziroma ko to za izvajanje javno-zasebnega partnerstva zahteva javni partner.
39. člen
(vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu mora biti, odvisno od vsebine in narave javno-zasebnega partnerstva, dovolj splošna, da v skladu s temeljnimi načeli tega zakona ne ovira pogajanj med javnim in zasebnim partnerjem.
(2) Posebna ali izključna pravica se lahko podeli na podlagi zakona.
40. člen
(skupen akt)
(1) Odločitev o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena tega zakona in akt o javno-zasebnem partnerstvu iz tega poglavja se lahko sprejmeta, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom, v skupnem aktu.
(2) Z aktom iz prejšnjega odstavka se lahko, če to ni urejeno že v odločitvi iz 11. člena tega zakona, zlasti:
– uredi organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javno-zasebnega partnerstva (vrsta izvajalcev, morebitne posebne ali izključne pravice, če so za to izpolnjeni pogoji);
– ugotovi javna korist za izvedbo razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice na nepremičninah, po zakonu, ki ureja posege v prostor;
– uredijo posamezne obveznosti izvajalca javno-zasebnega partnerstva;
– določijo splošni pogoji, pod katerimi lahko uporabniki uporabljajo dobrine in storitve javno-zasebnega partnerstva, ki morajo biti za iste kategorije uporabnikov enaki;
– določijo pravice in obveznosti uporabnikov dobrin ali storitev javno-zasebnega partnerstva, način njihovega uveljavljanja in varstva;
– uredijo predvideni načini financiranja javno-zasebnega partnerstva ter druga finančna razmerja med javnim in zasebnim partnerjem (na primer delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga).
(3) Z aktom iz prejšnjih odstavkov se lahko uredijo tudi druga vprašanja urejanja javno-zasebnega partnerstva, če jih po zakonu ureja vlada oziroma predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti ali če morajo biti iz drugih razlogov določena v splošnem aktu, sicer pa se ta vprašanja uredijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
41. člen
(neobstoj akta o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Če sprejem posebnega akta o javno-zasebnem partnerstvu ni predviden, se bistvene sestavine posameznega razmerja javno-zasebnega partnerstva in druga vprašanja, ki morajo biti urejena v predpisu ali drugem splošnem aktu, določijo v aktu iz 11. člena tega zakona (odločitev o javno-zasebnem partnerstvu).
(2) Če javni partner nima posebnega pooblastila za ureditev posameznih vprašanj v zakonu, predpisu ali splošnem aktu (na primer določitev načina financiranja javno-zasebnega partnerstva, določanje cene dobrin in storitev javno-zasebnega partnerstva …), se ta vprašanja na podlagi javnega razpisa uredijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
3. JAVNI RAZPIS
42. člen
(postopek javnega razpisa)
Izvajalec javno-zasebnega partnerstva se, ne glede na obliko akta o izbiri, izbere, razen če zakon določa drugače, na podlagi javnega razpisa, ki se obvezno objavi tudi na spletnih straneh.
43. člen
(javnonaročniško partnerstvo)
(1) V primerih javnonaročniškega partnerstva se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev in izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva ter dodelitev del tretjim osebam uporablja, če ni s tem zakonom drugače določeno, Zakon o javnem naročanju.
(2) Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja se, odvisno od narave in oblike razmerja, sklene pogodba s smiselno uporabo določb o koncesijski pogodbi, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, oziroma z uporabo pravil o pogodbi o statusnem partnerstvu, skladno s tem zakonom, če gre za statusno partnerstvo z naravo javnega naročila.
(3) Smiselna uporaba določb o koncesijski pogodbi skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, oziroma določb o pogodbi o statusnem partnerstvu velja za sklenitev pogodbe, vsebino partnerstva, veljavnost pogodbe in njeno enostransko spremembo, pravice in obveznosti javnega partnerja in izvajalca javno-zasebnega partnerja (naročila koncesionarjev gradenj …), prenos ter prenehanje tega razmerja.
44. člen
(uporaba predpisov za izbiro izvajalca koncesijskega partnerstva)
(1) V primerih koncesijskega partnerstva, pri katerem pridobi koncesionar pravico izvajati gospodarsko javno službo, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva, pravno oziroma sodno varstvo v teh postopkih in koncesijsko pogodbo ter dodelitev del tretjim osebam uporablja tudi zakon, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) V primerih koncesijskega partnerstva, pri katerem pridobi koncesionar posebno ali izključno pravico izvajati drugo dejavnost (drugo javno službo), kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva, pravno oziroma sodno varstvo v teh postopkih in koncesijsko pogodbo ter dodelitev del tretjim osebam smiselno uporablja tudi zakon, ki ureja gospodarske javne službe.
45. člen
(uporaba predpisov za izbiro statusnega partnerstva)
V primerih statusnega partnerstva se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev in izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva v teh postopkih ter dodelitev del tretjim osebam, če ni s tem ali posebnim zakonom drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnem naročanju.
46. člen
(postopek konkurenčnega dialoga)
(1) Ne glede na obliko in ureditev postopka javno-zasebnega partnerstva v posebnem zakonu, se lahko za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva uporabi za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe postopek konkurenčnega dialoga.
(2) Javni partner začne postopek konkurenčnega dialoga z javnim razpisom, v katerem navede cilje in potrebe, vezane na projekt javno-zasebnega partnerstva. Javni partner lahko cilje in potrebe namesto v javnem razpisu ali poleg tega navede tudi v razpisni dokumentaciji.
(3) Javni partner v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi fazi postopka vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb javnega partnerja. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih projekta javno-zasebnega partnerstva ter rešitve po potrebi med seboj primerja.
(4) V primeru javnonaročniškega partnerstva je minimalno število kandidatov v postopku konkurenčnega dialoga, razen v primeru razlogov, ki dopuščajo oddajo javnega naročila brez javnega razpisa (zaščita izključnih pravic, izredna nujnost dogodkov …), vsaj tri.
(5) V primeru obstoja objektivnih razlogov, kot sta na primer neobstoj večje konkurence na trgu ali če ni izkazanega interesa, je lahko število kandidatov, razen v primeru, če ima javno-zasebno partnerstvo naravo javnega naročila, tudi manjše od treh.
(6) Med konkurenčnim dialogom mora javni partner zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov, pri čemer mora zlasti nediskriminatorno posredovati kandidatom informacije, vključno z informacijami, pridobljenimi na podlagi vlog o zainteresiranosti iz 34. člena tega zakona, da se prepreči neupravičeno prednost v postopku izbire.
(7) Javni partner, ne glede na določbo šestega odstavka tega člena, drugim kandidatom v postopku konkurenčnega dialoga ali drugim osebam ne sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih je posredoval določen kandidat, ki sodeluje v konkurenčnem dialogu, brez njegove pisne privolitve.
(8) Javni partner lahko, ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, določi, da se postopek konkurenčnega dialoga izvede v več kot dveh zaporednih fazah, da se zmanjšanja število rešitev, o katerih bo potekal dialog, pri čemer mora o izločanju posameznih rešitev odločati v skladu z merili, navedenimi v javnem razpisu. Možnost izvesti postopek konkurenčnega dialoga v več zaporednih fazah mora javni partner predvideti že v javnem razpisu.
(9) Javni partner dialog s kandidati nadaljuje vse dotlej, dokler ne najde rešitve (rešitev), ki ustreza(-jo) njegovim ciljem in potrebam.
(10) Po odločitvi, da je dialog zaključen, javni partner o tem obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga, in jih pozove, da predložijo ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva.
(11) Javni partner sme od ponudnikov zahtevati, da svoje ponudbe pojasnijo, specificirajo in v podrobnostih uskladijo z njegovimi potrebami, pri čemer pa se s pojasnili, specificiranjem, usklajevanjem in dodatnimi informacijami ponudbe ne smejo spreminjati, če bi to lahko vodilo k izkrivljanju konkurence oziroma imelo diskriminatorni učinek.
(12) Prispele ponudbe javni partner oceni na podlagi meril, ki so bila za oceno ponudb določena v javnem razpisu, nato pa izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo.
(13) Javni partner sme od ponudnika, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskriminatorni učinek.
(14) Javni partner sme, če se odloči za odkup dokumentov, ki celovito predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene ali druge pogoje za izvedbo postopka ali pomenijo kako drugače izvirno idejno rešitev, opredeliti nagrade ali plačila sodelujočim v dialogu. Pri tem se smiselno uporabi drugi odstavek 35. člena tega zakona (pravice promotorja). Nagrade in plačila je treba vključiti v izračun ocenjene vrednosti projekta.
(15) V primeru, če se za izbor najugodnejšega ponudnika zaradi narave razmerja uporabljajo pravila zakona, ki ureja gospodarske javne službe, ima zgolj odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika obliko upravne odločbe o izbiri koncesionarja.
(16) Če ima javno-zasebno partnerstvo naravo javnega naročila, postopka konkurenčnega dialoga ni dopustno uporabiti v primerih, ko je edino merilo najnižja cena.
47. člen
(obveznost javnega razpisa in izjeme)
(1) Uporaba postopka konkurenčnega dialoga ne izključuje obveznosti javnega partnerja, ki so v zvezi z objavami določene v drugih zakonih. Zato mora, ne glede na uporabo postopka, določenega v 46. členu tega zakona, javni partner za obvestila v zvezi s prehodnimi fazami postopka, javnim razpisom in izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva ter morebitne izjeme, odvisno od narave razmerja javno-zasebnega partnerstva (javnonaročniško, koncesijsko, statusno), uporabiti Zakon o javnem naročanju in zakon, ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na izbiro koncesionarja, oziroma ta zakon.
(2) Konkurenčni dialog se ne uporablja v primeru javnonaročniškega partnerstva, ko je javni partner naročnik na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju. V tem primeru lahko vodi javni partner postopek izbora izvajalca javno-zasebnega partnerja po postopku s pogajanji po predhodni objavi, pri čemer se pravila tega zakona o konkurenčnem dialogu (46. člen) smiselno uporabljajo.
48. člen
(vsebina javnega razpisa)
(1) Objava javnega razpisa v skladu z odločitvijo o javno-zasebnem partnerstvu in/ali z aktom o javno-zasebnem partnerstvu vsebuje najmanj:
– navedbo, da gre za javno-zasebno partnerstvo po tem zakonu,
– ime oziroma firmo in sedež javnega partnerja,
– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmet, naravo ter obseg in območje javno-zasebnega partnerstva,
– začetek in predvideni čas trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva,
– postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev (morebitna zavarovanja …),
– zahteve glede vsebine vlog (prikaz ponujenega načina izvajanja javno-zasebnega partnerstva, ponujeni objekti in naprave, pričakovani dobiček iz izvajanja razmerja …),
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata in/ali merila za prehajanje med fazami konkurenčnega dialoga,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(2) Javni partner lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi glede na predmet javno-zasebnega partnerstva tudi druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon, na njegovi podlagi izdani predpis ali akt o javno-zasebnem partnerstvu.
(3) Javni partner mora v času objave javnega razpisa omogočiti zainteresiranim osebam vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(4) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno vlogo.
49. člen
(tehnične specifikacije)
(1) Tehnične specifikacije predmeta javno-zasebnega partnerstva mora javni partner oblikovati tako, da so te določene glede na izpolnjevanje standardov in glede na uspešnost ali učinkovitost, ki jo je treba doseči, ali izpolnjevanje dovolj natančnih funkcionalnih zahtev. Ob tem mora zagotoviti, da tehnične specifikacije ne bi povzročile izkrivljanja konkurence oziroma imele diskriminatornega učinka.
(2) Kot referenčno sredstvo za opis proizvoda ali storitve se uporabijo evropski standardi ali nacionalni standardi, ki te izvajajo, vendar pa javni partner ne sme zahtevati, da bodo zahtevani proizvodi ali storitve oziroma gradnje v skladu z zadevnim standardom. Javni partner mora sprejeti tudi druge proizvode ali storitve oziroma gradnje, čeprav je uporabljena drugačna tehnologija, kot je navedena v standardu, če končni rezultat, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva izpolnjuje vse zahteve glede uspešnosti, učinkovitosti oziroma funkcionalnih zahtev.
50. člen
(merila za izbiro najugodnejšega kandidata)
(1) Javni partner navede v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji pomen in težo (ponder) vsakega merila, na podlagi katerega bo izbral ekonomsko najugodnejšo vlogo.
(2) Če po mnenju javnega partnerja pomena meril vnaprej ni mogoče določiti, mora merila kljub temu navesti v padajočem zaporedju njihove pomembnosti.
(3) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših vlog lahko javni partner prednostno izbere subjekt, ki ni ustanovljen in ne izvaja dejavnosti z namenom pridobivanja dobička, oziroma lahko izbere najugodnejšo vlogo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov (zaposlitev nezaposlenih ali invalidnih oseb …).
51. člen
(jezik)
(1) Javni razpis, razpisna in druga dokumentacija ter postopek morajo biti vodeni v slovenskem jeziku.
(2) Javni partner sme, poleg dokumentacije in vodenja postopka v slovenskem jeziku, uporabljati tudi tuj jezik in dovoliti, da kandidati uporabljajo slovenski ali določen tuji jezik.
(3) Javni partner lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo kandidati predložiti svoje vloge delno ali v celoti izključno v določenem tujem jeziku. V kasnejšem postopku lahko javni partner zahteva od kandidata, da za vlogo ali del vloge, ki ni predložen tudi v slovenskem jeziku, v določenem roku predloži prevod. V primeru neskladja veljajo dokumenti, predloženi ob oddaji vloge.
(4) Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik za kandidate ter za slovenski in italijanski oziroma slovenski in madžarski jezik za javne partnerje.
52. člen
(strokovna komisija)
(1) Javni partner iz 11. člena tega zakona imenuje strokovno komisijo za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo predmeta javno-zasebnega partnerstva ali sklenitev statusnega partnerstva, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(2) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Javni partner v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri kandidatu ali je kako drugače delala za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(3) Javni partner mora na predlog predsednika ali člana komisije, na zahtevo kandidata ali na lastno pobudo imenovati novega predsednika ali člana takoj, ko izve za izločitveni razlog ali če izve za okoliščine, ki izražajo dvom o objektivni presoji komisije.
(4) Če javni partner potem, ko so kandidati dvignili razpisno dokumentacijo, spremeni sestavo komisije, mora o tem obvestiti vse, ki so razpisno dokumentacijo dvignili.
(5) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire zasebnega partnerja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo javnemu partnerju iz 11. člena tega zakona.
(6) Izobrazbene in druge pogoje, način imenovanja ter podrobnejše naloge in način dela strokovne komisije določi javni partner v aktu o javno-zasebnem partnerstvu.
4. IZBIRA IZVAJALCA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN PRAVICA DO PRAVNEGA VARSTVA
53. člen
(oddaja in odpiranje vlog)
(1) Kandidat lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do poteka razpisnega roka. Vloga, ki je prispela k javnem partnerju po poteku razpisnega roka, je prepozna.
(2) Kandidat do poteka razpisnega roka nima pravice vpogledati vloge drugih kandidatov na istem razpisu.
(3) Odpiranje ponudb oziroma drugih vlog za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerja je javno, razen če javni partner zaradi zavarovanja poslovne (na primer v konkurenčnem dialogu) skrivnosti oziroma uradne, vojaške ali državne tajnosti ne določi, da postopek odpiranja ponudb ni javen. Svojo odločitev mora sporočiti v objavi javnega razpisa.
(4) Strokovna komisija vlog, ki so prispele po roku, določenem v javnem razpisu, in nepravilno predloženih vlog ne odpreta, temveč jih neodprte nemudoma vrneta pošiljatelju.
(5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik. Vanj se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov kandidatov o poteku javnega odpiranja. Strokovna komisija vroči zapisnik o javnem odpiranju v roku osmih dni vsem kandidatom.
54. člen
(pregled in vrednotenje)
(1) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje.
(2) Komisija sme zahtevati od kandidatov pojasnila, da bi si pomagala pri pregledu, primerjavi in vrednotenju vlog. Pri tem pa ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakor koli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga merila).
(3) Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
(4) Javni partner sme v soglasju s kandidatom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu.
55. člen
(poročilo)
(1) Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
(2) Komisija posreduje poročilo organu javnega partnerja iz 11. člena tega zakona.
56. člen
(akt izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva)
Akt izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva je akt poslovanja, na podlagi katerega se sklene pogodba o javno-zasebnem partnerstvu.
57. člen
(izjema, ko je akt izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva odločba)
Če je predmet javno-zasebnega partnerstva koncesija za izvajanje gospodarske javne službe ali druge dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, je akt izbire posamični upravni akt (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri), na podlagi katerega se z izbranim zasebnim partnerjem sklene pogodba o javno-zasebnem partnerstvu skladno z določili iz 68. člena tega zakona.
58. člen
(posebnosti upravnega postopka v primeru, ko je akt
o izbiri odločba)
(1) Postopek o izbiri se začne po uradni dolžnosti s prvim dejanjem uradne osebe v ta namen.
(2) Če postopek izbire temelji na oddaji vlog ali odpiranju vlog ob točno določenem času, ni mogoče v primeru zamude tega roka dovoliti vrnitve v prejšnje stanje.
(3) Neposredno pred izdajo odločbe o izbiri se stranke na ustni obravnavi seznanijo s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe. Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb.
(4) Do seznanitve s potekom postopka iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno pregledovanje in prepisovanje spisov v tistih delih, ki se nanašajo na vloge drugih strank v postopku in okoliščine, povezane z njimi.
(5) V izreku odločbe o izbiri se navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Odločba o izbiri se vroči vsem strankam v postopku.
(6) Odločba se izda z omejenim rokom veljave, ki ne sme biti daljši od enega leta. Čas veljavnosti odločbe se določi v njenem izreku. Če v tem času ne pride do sklenitve pogodbe, odločba o izbiri preneha veljati.
59. člen
(zavrnitev vseh vlog)
(1) Javni partner tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
(2) Če javni partner v postopku izbire ne izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva, o tem izda akt, s katerim se konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene, in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev.
(3) Glede pravnih sredstev in/ali upravnega spora zoper akt iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za akt o izbiri javno-zasebnega partnerja.
60. člen
(izločitev izbranega kandidata)
(1) Javni partner sme vse do sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izločiti kandidata, ki najbolj ustreza postavljenim merilom, in izbrati naslednjega na ocenjevalni lestvici, če nastopijo okoliščine, ki kažejo na to, da kandidat ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz pogodbe.
(2) Okoliščine, ki kažejo, da kandidat ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, so zlasti če je proti njemu uveden stečajni postopek, postopek likvidacije ali prisilne poravnave, če nima poravnanih svojih obveznosti iz naslova davkov in drugih dajatev, določenih z zakonom, če se izkaže, da je vlogi predložil neresnične podatke o izpolnjevanju bistvenih zahtev, o obstoju kaznivih dejanj organiziranega kriminala, korupcije, goljufije ali pranja denarja in podobno.
(3) Glede oblike sprejema odločitve iz prvega odstavka tega člena, pravnih sredstev in/ali sodnega varstva zoper to odločitev se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za akt o izbiri javno-zasebnega partnerja.
61. člen
(pravno varstvo v pritožbenem postopku)
(1) Zoper akt o izbiri, ki ga je izdal pristojni minister, ni pritožbe.
(2) Zoper akt o izbiri, ki ga izda drug javni partner, odloči o pritožbi pristojni minister, če je ustanovitelj drugega javnega partnerja država, oziroma župan, če je njegov ustanovitelj samoupravna lokalna skupnost.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izbiri, ki jo izda občinska uprava, odloči župan.
62. člen
(pravno varstvo v revizijskem postopku)
V primeru, ko se za sklenitev javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila o javnih naročilih ali koncesijah gradenj, se pravno varstvo zagotavlja v skladu z Zakonom o javnem naročanju (obrazloženo obvestilo) in z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
63. člen
(sodno varstvo)
Zoper dokončno odločbo o izbiri oziroma drug akt izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, za katerega se ne uporabljajo pravila o javnih naročilih ali koncesijah gradenj, je mogoče začeti upravni spor.
64. člen
(posebnosti upravnega spora)
(1) Postopek upravnega spora je hiter.
(2) Če bi odprava odločbe oziroma drugega akta pomenila nesorazmerno obremenitev zasebnega partnerja, ki je do tedaj izvrševal pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, sodišče odločbe oziroma drugega akta ne odpravi, temveč ugotovi njegovo nezakonitost, tožniku pa na njegovo zahtevo prisodi odškodnino oziroma tožnika glede uveljavljanja povračila napoti na pravdo.
65. člen
(položaj stranke)
(1) V postopku izdaje akta o izbiri in pravnega ter sodnega varstva imajo položaj stranke, razen če poseben zakon določa drugače, le vlagatelji vlog za izvajalca javno-zasebnega partnerja in ministrstvo, v postopku sodnega varstva pa tudi javni partner. Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v postopku izdaje akta o izbiri ni.
(2) V primeru, ko poteka izbira izvajalca javno-zasebnega partnerja po pravilih javnega naročanja, koncedent pa mora izbranemu koncesionarju po zakonu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati še upravno odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati dejavnost (četrti odstavek 27. člena tega zakona), drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
5. PODELITEV IN IZVRŠEVANJE JAVNEGA POOBLASTILA
66. člen
(podelitev javnega pooblastila)
(1) Predmet javno-zasebnega partnerstva je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javno-zasebnega partnerstva.
(2) V skladu s posebnim zakonom se javno pooblastilo podeli z upravno odločbo, praviloma ob izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva, izjemoma pa tudi med trajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva.
67. člen
(izvrševanje javnega pooblastila)
(1) Naloge, ki jih izvajalec javno-zasebnega partnerstva izvaja kot javno pooblastilo, določi zakon.
(2) Ko izvajalci javno-zasebnega partnerstva pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, ravnajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku, če niso posamezna vprašanja postopka v posebnem zakonu drugače urejena.
6. NASTANEK RAZMERJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
68. člen
(sklenitev pogodbe)
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu (oziroma koncesijske pogodbe), razen če zakon določa drugače ali če je v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu določeno, da se te pridobijo pozneje ali ob izpolnitvi določenega pogoja.
69. člen
(izjema v primeru ničnosti)
(1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva ne nastane v primeru, če je pogodba o javno-zasebnem partnerstvu nična.
(2) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu je nična, če je sklenjena z drugim subjektom od tistega, ki je izbran z aktom o izbiri, pa taka možnost v postopku ni bila predvidena (38. člen tega zakona). Enako velja tudi v primeru, če je pogodba sklenjena v nasprotju s pravili objave javnega razpisa ali brez izvedbe postopka izbire javno-zasebnega partnerja oziroma izdanega akta o izbiri ali če je drug javni partner sklenil pogodbo brez soglasja ustanovitelja.
(3) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu je nična tudi v primeru, če je bil akt o izbiri pravnomočno odpravljen in je bil v postopku izbire za isto javno-zasebno partnerstvo izbran drug izvajalec.
70. člen
(evidenca sklenjenih pogodb o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Javni partner mora v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, ki vodi evidenco sklenjenih pogodb o javno-zasebnem partnerstvu, in mu predložiti izvod pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) V evidenci pogodb o javno-zasebnem partnerstvu se vodijo vsi podatki, ki so pomembni za razmerje in za morebitna plačila koncesijskih oziroma drugih dajatev (datum začetka izvajanja partnerstva, vrsta, namen in rok trajanja), ter naslednji osebni podatki: ime, priimek in naslov oziroma sedež dejavnosti, kadar je izvajalec javno-zasebnega partnerstva fizična oseba.
(3) Podatki, vpisani v evidenci, razen osebnih podatkov, so javni.
7. DOLGOTRAJNOST RAZMERJA
71. člen
(trajanje razmerja)
(1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva je dolgoročno razmerje, sklenjeno za določen čas.
(2) Trajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva se določi tako, da se izvajalcu javno-zasebnega partnerstva omogočijo stabilnost in varnost naložbe, možnost učinkovitega in varnega financiranja naložbe in povrnitev vložkov ter da glede na naravo predmeta partnerstva v času razmerja povrne v partnersko razmerje vložena sredstva in doseže nanje normalen tržni donos, hkrati pa ohrani, prevzema in upravlja, odvisno od narave razmerja javno-zasebnega partnerstva, del poslovnega tveganja.
(3) Rok trajanja javno-zasebnega partnerstva se lahko podaljša na način, ki je vnaprej določen v aktu o javno-zasebnem partnerstvu, če:
– zaradi ukrepov javnega partnerja ali drugih ukrepov oblasti izvajalec razmerja ni mogel izvajati;
– je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki so posledica zahtev javnega partnerja ali njegovih ukrepov v javnem interesu.
(4) Trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva ni dopustno podaljšati za več kot polovico roka.
(5) V primeru javnonaročniškega partnerstva mora biti podaljšanje razmerja tudi skladno z Zakonom o javnem naročanju.
8. IZVAJANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
72. člen
(javnost dela)
Izvajalec javno-zasebnega partnerstva obvešča, skladno s predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, uporabnike svojih storitev in druge zainteresirane osebe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva, svojem delu, nalogah in pristojnostih, o pravicah in obveznostih uporabnikov in o postopkih za njihovo uresničevanje ter o drugih pomembnih dejstvih.
73. člen
(stavbna pravica izvajalca javno-zasebnega partnerstva)
(1) Na objektih in napravah, ki so predmet javno-zasebnega partnerstva, je, če s posebnim zakonom ni določeno drugače, mogoče ustanoviti stavbno ali pridobiti drugo stvarnopravno oziroma obligacijskopravno pravico.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, je lahko trajanje stavbne pravice omejeno s prenehanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva kot razveznim pogojem.
(3) Višina nadomestila ob prenehanju razmerja javno-zasebnega partnerstva se uredi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer se ne uporabljajo pravila zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o posledicah prenehanja stavbne pravice.
74. člen
(oddaja pravnih poslov tretjim osebam)
(1) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva, deloma ali v celoti ne sme prenesti na tretje osebe, razen če za to predhodno pridobi pisno soglasje javnega partnerja ali če je to s tem zakonom izrecno predpisano (projektno podjetje, vstop v razmerje).
(2) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebah (nakup blaga …) in prenosu posebnih in izključnih pravic mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva ravnati skladno z načelom transparentnosti in nediskriminatornosti na podlagi državljanstva. Izvajalec lahko posebne in izključne pravice prenese na druge izvajalce le skladno z zakonom in ob predhodnem soglasju javnega partnerja.
(3) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora v primeru, če izpolnjuje pogoje za javnega naročnika po Zakonu o javnem naročanju, pri oddaji nabave blaga, oddaji storitev in gradenj ter drugih pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, ravnati v skladu z Zakonom o javnem naročanju.
(4) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora, ne glede na pravni status, določen v prejšnjem odstavku, pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (na primer subvencionirana gradnja), in pri naročilih na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem področju (naročnik na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda …) ravnati skladno z Zakonom o javnem naročanju oziroma Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
75. člen
(pridobivanje javnih naročil in naročil na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem področju)
Izvajalec javno-zasebnega partnerstva ima v postopkih pridobivanja javnih naročil in naročil na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem področju enak položaj kot drugi ponudniki, razen če mu zakon (na primer dodatna naročila) ali pravni vir evropskega prava določa pri tem prednostni položaj.
76. člen
(enostranski posegi v razmerje javno-zasebnega partnerstva)
Razen v primeru gospodarskih javnih služb oziroma drugih dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, se za enostransko spremembo pogodbe oziroma druge enostranske posege v razmerje smiselno uporabljajo pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbe.
77. člen
(druge dejavnosti)
(1) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva lahko poleg izvajanja javno-zasebnega partnerstva izvaja tudi druge dejavnosti, razen če je v postopku nastajanja razmerja drugače določeno (na primer projektno podjetje, drugi utemeljeni razlogi).
(2) Če izvajalec javno-zasebnega partnerstva izvaja druge dejavnosti, mora voditi ločeno računovodstvo za vsako dejavnost javno-zasebnega partnerstva in za druge dejavnosti.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva pred začetkom izvajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva predložiti javnemu partnerju v soglasje izhodišča, ki so osnova za ločitev računovodstva po dejavnostih (ključi za delitev skupnih in splošnih stroškov po posameznih stroškovnih mestih ali stroškovnih nosilcih, transferne cene in nadzor nad njimi, delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga …). Javni partner sme zavrniti soglasje samo, če bi predložena izhodišča lahko ogrozila nemoteno izvajanje ali nadzor nad razmerjem javno-zasebnega partnerstva.
78. člen
(revidiranje)
(1) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom.
(2) S posebno pogodbo med izvajalcem javno-zasebnega partnerstva in revizorjem se določi, da revizor poleg revizije iz prvega odstavka tega člena ugotavlja tudi izvajanje določil 72. in 74. člena tega zakona in določil pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem.
(3) O izvajanju določil iz prejšnjega odstavka poroča revizor v posebnem revizorjevem poročilu.
IV. DEL: KONCESIJE GRADENJ
1. OPREDELITEV
79. člen
(pojem koncesije gradenj)
(1) Kadar je namen koncesije izgradnja objektov in naprav ali njihovih posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanja razmerja pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja ali da se pravica do uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja objektov in naprav kombinira s plačilom za izvedbo gradnje ter znaša vrednost gradenj, ki preide v last javnega partnerja (prvi odstavek 80. člena tega zakona), ocenjena skladno s predpisi o javnih naročilih, najmanj 5.278.000 eurov (v nadaljnjem besedilu: koncesija gradenj), se za ravnanje pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila tega zakona, ki urejajo koncesije gradenj.
(2) Če koncesionar v razmerju iz prejšnjega odstavka ne nosi večine poslovnega tveganja projekta, mora koncedent za izbiro koncesionarja uporabiti pravila, ki urejajo oddajo javnih naročil gradenj.
(3) Določbe tega dela zakona se lahko uporabljajo tudi v drugih primerih koncesijskega partnerstva, ko vrednost gradnje ne dosega zneska iz prvega odstavka tega člena.
80. člen
(model lastninske pravice in koncesija gradenj)
(1) Objekti in naprave koncesije postanejo bodisi takoj (na primer model zgradi-prenesi v last-upravljaj ali BTO) bodisi po preteku določenega obdobja (na primer model zgradi-upravljaj-prenesi v last ali BOT) lastnina javnega partnerja, razen če to ni mogoče oziroma ekonomsko upravičeno (na primer model izgradi-upravljaj-ohrani v lasti ali BOO). Za vsak model mora biti ugotovljena ekonomska upravičenost, ta pa mora biti predmet presoje v predhodnem postopku.
(2) V primeru, če objekti in naprave koncesije ne postanejo lastnina javnega partnerja, ne gre za koncesijo gradenj, temveč za koncesijo storitve. Koncesijsko razmerje gre v dvomu presojati kot koncesijo gradenj.
(3) Model lastninske pravice na objektih in napravah mora biti na podlagi javnega razpisa določen v koncesijski pogodbi.
81. člen
(izločitvena pravica)
(1) Ne glede na dogovorjeni model lastninske pravice (koncesija gradenj ali koncesija storitve), ima v primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
(2) O tem, kateri so objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, odloči pristojni organ koncedenta z odločbo v upravnem postopku. Pristojni organ lahko odloči, da objekti in naprave ostanejo del stečajne oziroma likvidacijske mase.
(3) Če v koncesijski pogodbi ni bilo določeno, da objekti in naprave po prenehanju razmerja preidejo v last koncedenta (drugi odstavek 80. člena tega zakona, koncesija storitev), je dolžan koncedent v stečajno oziroma likvidacijsko maso vplačati celotno vrednost objektov in naprav koncesije, zmanjšano za morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
(4) Če je bilo v koncesijski pogodbi določeno, da objekti in naprave koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju koncesije preidejo v last koncedenta bodisi brezplačno bodisi za določeno ceno (odkupna cena), je koncedent dolžan v stečajno oziroma likvidacijsko maso vplačati tolikšen delež vrednosti objektov in naprav koncesije, če je še preostalo časa od prenehanja koncesije zaradi stečaja oziroma likvidacije do poteka roka koncesije v primerjavi s celotnim rokom koncesije, povečan za odkupno ceno in zmanjšan za morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
(5) Za določitev vrednosti objektov in naprav koncesije po tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev vrednosti nepremičnin v postopku razlastitve.
(6) O višini in roku plačila objektov in naprav koncesije odloči stečajni senat, pri čemer rok plačila ne sme biti krajši od enega leta.
2. JAVNI RAZPIS IN IZBIRA KONCESIONARJA GRADENJ
82. člen
(objava javnega razpisa)
(1) Koncesijo gradenj mora koncedent oddati na podlagi objave javnega razpisa, skladno s pravili, ki urejajo oddajo javnih naročil. Objava vsebuje podatke, ki so predpisani v Uredbi Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z Direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1), lahko pa, v skladu s predpisanimi standardnimi obrazci, vsebuje tudi druge informacije.
(2) Koncedent lahko objavi javni razpis tudi v drugem primernem mediju, specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva (na primer specializiranem časopisju), vendar ne pred posredovanjem javnega razpisa v objavo v uradno glasilo EU in ne z večjim številom podatkov, kot ga vsebuje objava v uradnem glasilu EU.
(3) Rok za predložitev vlog je najmanj 52 dni. Če se javni razpis posreduje v objavo v elektronski obliki, lahko koncedent rok iz prejšnjega odstavka skrajša za največ 7 dni. Rok začne teči z dnem posredovanja zahteve za objavo javnega razpisa v uradno glasilo.
83. člen
(izbira brez objave javnega razpisa)
(1) Koncesionarja gradenj, katerih ocenjena vrednost skladno s predpisi o javnih naročilih znaša najmanj 5.278.000 eurov, lahko koncedent izbere brez objave javnega razpisa (neposredna sklenitev), v primerih, ko so za to izpolnjeni pogoji iz Zakona o javnem naročanju in veljajo za izbiro izvajalca gradenj (na primer varovanje izključnih pravic, nepredvidljivost in nujnost …).
(2) Obstoječemu koncesionarju gradenj lahko koncedent dodeli dodatne koncesijske gradnje, ki niso bile predvidene v koncesijski pogodbi, če so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo projekta, pod pogojem:
– da skupna vrednost gradenj ne presega 50 odstotkov zneska projekta koncesijske pogodbe in
– če dodatnih gradenj ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od projekta koncesijske pogodbe, ne da bi to koncedentu povzročilo resne težave, ali
– če so te gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotne koncesije gradenj, nujno potrebne za dokončanje projekta, ki je predmet koncesijske pogodbe.
84. člen
(izjeme pri izbiri koncesionarja gradenj)
Izjeme, ki veljajo za uporabo predpisov o javnem naročanju pri izbiri izvajalca javnih naročil gradenj (naročila, za katera veljajo drugačna pravila naročanja in so dodeljena po mednarodnem sporazumu ali v skladu s posebnim postopkom mednarodne organizacije, za naročila zaupne narave, določena s predpisi vlade …) in so določene v zakonu, ki ureja javno naročanje, veljajo tudi za oddajo koncesij gradenj.
85. člen
(posebnost pri izbiri koncesionarja gradenj)
Če je predmet koncesije gradenj tudi koncesija gospodarske javne službe ali druge dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.
3. RAZMERJA S TRETJIMI OSEBAMI
86. člen
(dodelitev koncesioniranih del tretjim osebam)
(1) V primerih koncesije gradenj, katere vrednost, ocenjena skladno s predpisi o javnih naročilih, znaša najmanj 5.278.000 eurov, sme koncedent od koncesionarja zahtevati, da dodeli najmanj 30 odstotkov vrednosti koncesioniranih del tretjim osebam, z možnostjo, da kandidati ponudijo podizvajalcem tudi udeležbo v večjem deležu.
(2) Koncedent sme, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, od kandidatov za dodelitev koncesije zahtevati, da v svoji ponudbi navedejo odstotek del, ki jih bodo dodelile tretjim osebam.
(3) Povezane družbe oziroma gospodarske družbe ali druge osebe, ki so se združile ali povezale, da bi dobile koncesijo, se ne štejejo kot tretje osebe. Povezana družba pomeni katero koli podjetje, nad katerim koncesionar lahko neposredno ali posredno izvršuje prevladujoč in odločilen nadzor, ali katero koli podjetje, ki lahko izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor nad koncesionarjem, ali podjetje, ki je koncesionar in nad katerim izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor drugo podjetje, kar izhaja iz lastništva, finančne udeležbe ali pravnih pravil, iz katerih izhaja ta odnos. Domneva se, da podjetje izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor, kadar, v odnosu do drugega podjetja, neposredno ali posredno:
– ima večinski lastniški delež v kapitalu drugega podjetja,
– nadzoruje večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo drugo podjetje, ali
– lahko imenuje več kot polovico članov organa upravljanja ali nadzornega organa drugega podjetja.
(4) Vlogi za koncesijo mora kandidat priložiti popoln seznam povezanih družb. Koncesionar je dolžan koncedentu poročati o kakršni koli poznejši spremembi razmerij med podjetji, povezanimi z njimi.
(5) V koncesijski pogodbi mora biti odstotek del, dodeljenih tretjim osebam, natančno določen.
87. člen
(naročila koncesionarjev gradenj)
(1) Koncesionar, ki je javni naročnik ali naročnik na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju, mora pri oddaji naročil ravnati skladno z Zakonom o javnem naročanju oziroma zakonom, ki ureja javna naročila in naročila na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju.
(2) V primeru koncesije gradenj v smislu prvega odstavka 79. člena tega zakona mora koncesionar, ki ni javni naročnik, za oddajo gradenj tretjim osebah, katerih vrednost, ocenjena skladno s predpisi o javnih naročilih, znaša najmanj 5.278.000 eurov, objaviti javni razpis, skladno z Zakonom o javnem naročanju. Osebe iz tretjega odstavka 86. člena tega zakona se ne štejejo za tretje osebe.
(3) Za naročila gradenj, ki jih odda koncesionar, ki ni javni naročnik, je rok za sprejem prijav za sodelovanje najmanj 37 dni od dneva posredovanja zahteve za objavo javnega razpisa v uradno glasilo Republike Slovenije in/ali Evropske unije, rok za sprejem ponudb pa najmanj 40 dni od dneva posredovanja zahteve za objavo javnega razpisa v uradno glasilo Republike Slovenije in/ali Evropske unije ali povabila k oddaji ponudb. Glede podaljšanja oziroma skrajšanja rokov veljajo za koncesionarje pravila Zakona o javnem naročanju, kot za javne naročnike (obvezen ogled, uporaba elektronskih sredstev …).
(4) Izjeme, ki veljajo pri izbiri izvajalca javnih naročil gradenj, veljajo tudi za oddajo naročil koncesionarjev gradenj.
88. člen
(neobvezne objave javnih razpisov)
Koncesionarji gradenj lahko objavijo tudi javne razpise, ki niso obvezni po tem zakonu.
4. KONCESIJSKA POGODBA
89. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Na podlagi izbire koncesionarja gradenj skleneta koncedent in koncesionar koncesijsko pogodbo.
(2) V primeru, da je predmet koncesije gradenj tudi izvajanje gospodarske javne službe, se sklenitev koncesijske pogodbe šteje za pridobitev koncesije gospodarske javne službe.
90. člen
(vsebina koncesijskega razmerja)
(1) Glede sklenitve koncesijske pogodbe in vsebine koncesijskega razmerja, veljavnosti pogodbe in njene enostranske spremembe, pravic in obveznosti javnega partnerja in izvajalca javno-zasebnega partnerstva, prenosa ter prenehanja koncesijskega razmerja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na koncesijska razmerja. V primeru, da je predmet koncesije gradenj tudi izvajanje gospodarske javne službe, se zakon, ki ureja gospodarske javne službe, neposredno uporablja (na primer enostranski posegi v razmerje, odvzem koncesije …).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek vsebuje koncesijska pogodba zlasti tudi določbe o:
– obliki in namenu koncesije gradenj,
– vrsti in višini ter obliki in načinu skupnih sredstev oziroma sredstev, ki se sofinancirajo, ali vloženih zasebnih sredstev,
– razmerjih v zvezi z morebitnimi sredstvi, ki jih vloži javni partner, in načinu vračila ali odkupa vloženih javnih sredstev,
– terminskem planu porabe javnih sredstev,
– načinu nadzora nad namensko porabo sredstev,
– terminskem planu in načinu izvajanja investicij v objekte in naprave ter izpolnjevanja drugih obveznosti,
– modelu lastninske pravice na objektih in napravah, kakor izhajajo iz 80. člena tega zakona,
– pogojih za oddajo poslov podizvajalcem,
– spremembah v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje javnega partnerja,
– možnostih vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja (t. i. step in),
– pogodbenih kaznih ter razlogih za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravicah in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih.
5. SUBSIDIARNA UPORABA PRAVIL KONCESIJSKEGA PARTNERSTVA
91. člen
(subsidiarna uporaba pravil koncesijskega partnerstva)
V primeru, če posamezno vprašanje koncesije gradenj ni urejeno drugače v tem delu, se za izbiro zasebnega partnerja in izvajanje javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila, ki urejajo koncesijsko partnerstvo.
V. DEL: KONCESIJE STORITEV
92. člen
(pojem koncesije storitev)
Ko je predmet koncesijskega partnerstva izvajanje gospodarskih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, ali izgradnja objektov in naprav ali njihovih posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanja razmerja pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja oziroma da se pravica do uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja objektov in naprav kombinira s plačilom za izvedbo gradenj in ne gre za koncesijo gradenj (v nadaljnjem besedilu: koncesije storitev), se za izbiro koncesionarja in izvajanje koncesijskega razmerja uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo koncesijsko partnerstvo.
93. člen
(izvajanje gospodarskih javnih služb)
Če je predmet koncesije storitev izvajanje gospodarskih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, se za izbiro koncesionarja in izvajanje koncesijskega razmerja uporabljajo tudi pravila zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
94. člen
(izvajanje drugih dejavnosti v javnem interesu)
Če je predmet koncesije storitev izvajanje drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, se za izbiro koncesionarja in izvajanje koncesijskega razmerja smiselno uporabljajo tudi pravila zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
95. člen
(smiselna uporaba pravil koncesij gradenj)
Če ni z zakonom drugače določeno, se za izvajanja koncesij storitev smiselno uporabljajo pravila o porazdelitvi tveganj, izločitveni pravici in nastanku, sklenitvi ter vsebini koncesijskega razmerja, določena v IV. delu tega zakona.
VI. DEL: POSEBNOSTI STATUSNEGA PARTNERSTVA
1. OBLIKE STATUSNEGA PARTNERSTVA
IN UPORABA PRAVA
96. člen
(statusno javno-zasebno partnerstvo)
Statusno javno-zasebno partnerstvo (v nadaljnjem besedilu: statusno partnerstvo) je razmerje, sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem na način, da država, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava oziroma drug javni partner podeli izvajanje pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, izvajalcu statusnega javno-zasebnega partnerstva (v nadaljnjem besedilu: izvajalcu statusnega partnerstva):
– z ustanovitvijo pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa to poglavje,
– s prodajo deleža javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi osebi javnega ali zasebnega prava,
– z nakupom deleža v osebi javnega ali zasebnega prava, z dokapitalizacijo ali,
– na drug, primeroma naštetim oblikam pravno in dejansko soroden in primerljiv način
ter s prenosom izvajanja pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to osebo (na primer izvajanje gospodarske javne službe …).
97. člen
(kdaj ne gre za statusno partnerstvo)
Sprememba (konverzija) terjatev javnih partnerjev v deležu pravne osebe v primeru prisilne poravnave, stečaja, ukrepov po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, oziroma drugega sorodnega postopka, katerega namen ali posledica je lahko prenehanje pravne osebe, se ne šteje za statusno partnerstvo po tem zakonu.
98. člen
(oblike statusnega partnerstva)
Statusno partnerstvo se izvaja zlasti na naslednje načine:
– z ustanovitvijo pravne osebe, katere ustanovitelji so država, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava oziroma drug javni partner in ena ali več oseb zasebnega prava, ter prenosom izvajanja pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to pravno osebo (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo z ustanovitvijo pravne osebe),
– s prodajo dela deleža države, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava oziroma drugega javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi pravni osebi nosilcu posebnih oziroma izključnih pravic ali javnih pooblastil ter prenosom izvajanja oziroma nadaljevanjem (ohranitvijo) izvajanja pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to pravno osebo (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo s prodajo deleža) ali
– nakupom deleža javnega partnerja v osebi javnega prava ali drugi pravni osebi, nosilcu posebnih oziroma izključnih pravic ali javnih pooblastil ter prenosom izvajanja pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, na to pravno osebo (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo z nakupom deleža).
99. člen
(uporaba pravil o koncesijah gradenj)
(1) Če ima razmerje statusnega partnerstva naravo koncesije gradenj, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev, izbiro izvajalca statusnega partnerstva ter dodelitev del tretjim osebam uporabljajo pravila o koncesijah gradenj, določena v IV. delu tega zakona.
(2) Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja iz prejšnjega odstavka se sklene pogodba o statusnem partnerstvu.
100. člen
(uporaba pravil, če ima statusno partnerstvo naravo javnega naročila)
(1) Če ima razmerje statusnega partnerstva naravo javnega naročila, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev in izbiro izvajalca statusnega partnerstva uporabljajo predpisi o javnih naročilih.
(2) Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja iz prejšnjega odstavka se sklene pogodba o statusnem partnerstvu.
101. člen
(kdaj se šteje, da ima razmerje naravo javnega naročila)
(1) Šteje se, da ima razmerje statusnega partnerstva naravo javnega naročila, če statusni partner oziroma pravna oseba, ki je predmet statusnega partnerstva, izvaja eno ali več dejavnosti, pri katerih nosi javni partner večino ali celotno poslovno tveganje njenega izvajanja.
(2) Določbe 27. in 28. člena tega zakona o razmejitvi tveganj med javnonaročniškim in koncesijskim partnerstvom se smiselno uporabijo tudi za presojo statusnega partnerstva in postopek izbire javno-zasebnega partnerstva.
102. člen
(uporaba določb v drugih primerih)
Določba prejšnjega člena se, če ima razmerje statusnega partnerstva naravo javnega naročila, uporablja tako v primeru partnerstva z ustanovitvijo pravne osebe kot partnerstva s prodajo deleža in partnerstva z nakupom deleža, smiselno pa tudi v drugih oblikah statusnega partnerstva.
103. člen
(uporaba določb o koncesijah v primeru prenosa posebnih ali izključnih pravic)
(1) Če se na izvajalca statusnega partnerstva prenesejo posebne ali izključne pravice (na primer plačilo nakupa deleža se opravi s prenosom posebne ali izključne pravice na statusnega partnerja), partnerstvo pa nima narave javnonaročniškega razmerja, se za izbiro statusnega partnerja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na izbiro koncesionarja, v primeru, da je predmet partnerstva tudi izvajanje gospodarske javne službe, pa se zakoni, ki urejajo gospodarske javne službe, neposredno uporabljajo.
(2) Če ima partnerstvo naravo javnonaročniškega razmerja, se, ne glede na prejšnji odstavek, za izbiro statusnega partnerja uporabi Zakon o javnem naročanju.
2. JAVNI RAZPIS
104. člen
(objave razpisov)
(1) Javni partner objavi javni razpis za izbiro izvajalca statusnega partnerstva, poleg objave v uradnem glasilu Republike Slovenije in na svetovnem spletu, tudi v uradnem glasilu EU ali drugem primernem mediju, specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva (na primer specializiranem časopisju).
(2) Objava v uradnem glasilu EU ali drugem primernem mediju, specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva, določena v prvem odstavku tega člena, ni obvezna, če:
– znaša celotna vrednost (projekta) statusnega partnerstva manj kot 5.278.000 eurov ali
– delež zasebnega partnerja oziroma vseh zasebnih partnerjev v pravni osebi (izvajalcu statusnega partnerja) ne presega kontrolnega deleža po zakonu, ki ureja prevzeme.
105. člen
(subsidiarnost uporabe pravil, ki urejajo objave)
(1) Določba prejšnjega člena se uporablja v primeru, če ni glede obveznih objav s tem ali drugim zakonom, ki ureja javna naročila ali koncesije gradenj, drugače določeno. Zato javnega razpisa ni dopustno namesto v uradnem glasilu EU objaviti v drugem primernem mediju, specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva, če ima statusno partnerstvo naravo javnega naročila ali koncesije gradenj in je objava v uradnem glasilu EU obvezna.
(2) Če je glede na naravo razmerja javno-zasebnega partnerstva (na primer koncesija gradenj) objava razpisa v uradnem glasilu EU obvezna, ne sme javni partner javnega razpisa v drugem primernem mediju, specifičnem za določen predmet javno-zasebnega partnerstva (na primer dnevnem ali specializiranem časopisju), objaviti pred tem, preden posreduje javni razpis v objavo v uradno glasilo EU, in ne z večjim številom podatkov, kot ga vsebuje objava v uradnem glasilu EU, skladno z 82. členom tega zakona.
3. PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE OSEB STATUSNEGA PARTNERSTVA
106. člen
(pravnoorganizacijske oblike oseb v primeru partnerstva z ustanovitvijo pravne osebe)
Pravna oseba statusnega partnerstva iz prve alinee 98. člena tega zakona (partnerstvo z ustanovitvijo pravne osebe) se lahko ustanovi v obliki kapitalske družbe ali druge pravno-organizacijske oblike, za obveznosti katere ustanovitelji ne odgovarjajo.
107. člen
(druge pravnoorganizacijske oblike oseb)
Z posebnim zakonom se lahko določi tudi druga pravnoorganizacijska oblika statusnega javno-zasebnega partnerstva (na primer zavod …).
108. člen
(premoženjske in članske pravice)
Javni partner zagotavlja namen izvajanja javno-zasebnega partnerstva, poleg z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi določenimi oblastnimi (regulatornimi) pristojnostmi, tudi s pravicami, ki izhajajo iz naslova deleža v pravni osebi statusnega partnerstva.
109. člen
(definicija pojma deleža)
Pojem »delež« se v smislu prejšnjega člena uporablja za deleže v družbi z omejeno odgovornostjo, delnice v delniški družbi in evropski delniški družbi, deleže na kapitalu drugih pravnih oseb, druge kapitalske naložbe v pravne osebe ter druge pravice, na podlagi katerih ima njihov imetnik pravico do sodelovanja pri premoženjskih (kapitalskih) in članskih (statusnih, upravljavskih) pravicah pravne osebe.
110. člen
(stvari, ki niso v pravnem prometu kot vložek)
Stvari, ki na podlagi zakona niso v pravnem prometu, ni dovoljeno vložiti kot kapital v statusnega partnerja. Akt o ustanovitvi, sprejet v nasprotju s prejšnjim stavkom, je brez pravnega učinka.
4. POSEBNOSTI IZBORA V PRIMERU PARTNERSTVA S PRODAJO DELEŽA
111. člen
(uporaba predpisov v primeru partnerstva s prodajo deleža)
V primeru partnerstva s prodajo deleža se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev (prodajo), izbiro izvajalca statusnega partnerstva, pravno varstvo v teh postopkih, razen v primeru iz 99. in 103. člena tega zakona (javno naročilo, koncesija, koncesija gradenj), uporabljajo predpisi o javnih financah, ki urejajo metode prodaje finančnega premoženja.
112. člen
(uporaba postopka s pogajanji)
Poleg z uporabo metod, ki urejajo prodajo finančnega premoženja, v predpisih o javnih financah in postopka konkurenčnega dialoga skladno s tem zakonom se lahko izbira partnerja s prodajo deleža iz prejšnjega člena izvede tudi po postopku s pogajanji po predhodni objavi, pri čemer se smiselno uporabijo določbe Zakona o javnem naročanju.
5. POSEBNOSTI IZBORA V PRIMERU PARTNERSTVA Z NAKUPOM DELEŽA
113. člen
(uporaba predpisov v primeru partnerstva
z nakupom deleža)
(1) Če nakup deleža pomeni nastanek razmerja javno-zasebnega partnerstva, se za izbiro partnerja smiselno uporabijo določbe, določene v primeru javno-zasebnega partnerstva s prodajo deleža (4. poglavje tega dela).
(2) Ko bi imel nakup deleža naravo javnega naročila ali koncesije, se za izbor izvajalca statusnega partnerstva uporabljajo pravila javnonaročniškega oziroma koncesijskega partnerstva.
(3) Postopek nakupa deleža se v primerih, ki niso določeni v prvem oziroma drugem odstavku tega člena, izvede po predpisih o javnih financah.
6. NELASTNIŠKI VLOŽKI OSEB ZASEBNEGA PRAVA
114. člen
(pojem nelastniških vložkov oseb zasebnega prava)
(1) Osebe zasebnega prava lahko v izvajalca statusnega partnerstva vlagajo svoje premoženje (nepremičnine, premičnine, pravice, denarna sredstva idr.), če to ne nasprotuje zakonu (v nadaljnjem besedilu: nelastniški vložki oseb zasebnega prava).
(2) Kot nelastniški vložki oseb zasebnega prava se lahko štejejo vsi vložki, ki niso določeni v 109. členu tega zakona.
115. člen
(objava možnosti nelastniških vlaganj)
Možnost vlaganja nelastniških vložkov oseb zasebnega prava objavi javni partner oziroma izvajalec statusnega partnerstva na svetovnem spletu, pri izbiri oseb zasebnega prava iz prvega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) pa mora ravnati skladno z načelom transparentnosti in nediskriminatornosti.
116. člen
(pravice vlagateljev)
(1) Vlagatelji v izvajalcu statusnega partnerstva ne postanejo delničarji oziroma družbeniki, temveč pridobijo vlagateljski delež, ki predstavlja skupek njihovih premoženjskih pravic, določenih s tem zakonom in pogodbo o vložkih oseb zasebnega prava iz 120. člena tega zakona.
(2) Vlagatelji imajo pravico do dela dobička statusnega partnerja in pravico do povrnitve svoje vloge oziroma pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju izvajalca statusnega partnerstva v skladu z zakonom in pogodbo o vložkih oseb zasebnega prava iz 120. člena tega zakona.
(3) Vlagatelj je udeležen pri izgubi statusnega partnerja tako, da se sorazmerno zmanjšuje vrednost njegove vloge glede na vložena sredstva in vloge imetnikov deležev, če ni s pogodbo drugače določeno. Če izguba presega vrednost vlagateljske vloge, vlagatelj ni dolžan zagotoviti dodatnega premoženja. Sorazmerni del izgube pa se poračunava s pripadajočimi dobički v naslednjem obdobju.
(4) Če osebe zasebnega prava v premoženje statusnega partnerja vlagajo nepremičnine, se za vlaganje smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki ureja vlaganje nepremičnin v osnovni kapital gospodarskih družb (cenitev).
(5) Vlagateljski deleži se lahko odsvojijo in dedujejo. Pogodba iz 120. člena tega zakona lahko prepove odsvojitev, določi predkupno pravico imetnikov deležev ali drugih vlagateljev in dovoli delno odsvojitev vlagateljskega deleža.
117. člen
(izračunavanje dobička in izgube)
(1) Na koncu vsakega poslovnega leta mora izvajalec statusnega partnerstva izračunati dobiček oziroma izgubo in vlagatelju obračunati in skladno z določbami pogodbe izplačati dobiček, ki mu pripada na podlagi njegovega vložka.
(2) Vlagatelj je udeležen pri izgubi izvajalca statusnega partnerstva. Vlagatelj ni dolžan vrniti prejetega dobička zaradi poznejših izgub in ni dolžan izvršiti doplačila zaradi izgube, ki presega vrednost vlagateljevega vložka. Dokler je vlagateljev vložek zmanjšan zaradi izgub, se sorazmerni del letnega dobička uporablja za kritje izgube, če ni dogovorjeno kaj drugega.
118. člen
(pravica do obveščenosti)
(1) Vlagatelj ima pravico od izvajalca statusnega partnerstva zahtevati prepis letnega poročila in vpogled v poslovne knjige (terjatev, obveznosti, stalnih sredstev …) in poslovno dokumentacijo.
(2) Če izvajalec statusnega partnerstva ne ugodi zahtevam vlagatelja iz prejšnjega odstavka, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da naj se vlagatelju izroči prepis letnega poročila in predložijo poslovne knjige in poslovna dokumentacija.
(3) S pogodbo se pravice vlagatelja iz prvega in drugega odstavka tega člena ne morejo izključiti ali omejiti.
119. člen
(obračun)
(1) V vseh primerih prenehanja statusnega partnerja, razen v primeru stečaja, mora izvajalec statusnega partnerstva napraviti obračun z vlagateljem in mu v denarju izplačati ocenjeno vrednost njegovega deleža, razen če pogodba tega drugače ne določa.
(2) V primeru stečaja statusnega partnerja ima vlagatelj pravico do ustreznega dela preostalega premoženja za povrnitev vrednosti vloge pred razdelitvijo premoženja imetnikom deležev, razen če pogodba o vložkih določa pravico do ustreznega dela preostalega premoženja za vse vlagatelje in imetnike deležev glede na velikost njihovih deležev.
120. člen
(pogodba o vložkih oseb zasebnega prava)
(1) S pogodbo o vložkih oseb zasebnega prava statusni partner in osebe zasebnega prava uredijo medsebojna razmerja, če osebe zasebnega prava vlagajo v premoženje statusnega partnerja svoje premoženje.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
1. opredelitev vrste in obsega premoženja, ki ga oseba zasebnega prava vlaga v statusnega partnerja,
2. višino vložka,
3. način uveljavljanja pravice do dobička,
4. možnost prenehanja pogodbe (izstopa vložka iz družbe) in
5. druge sestavine, določene s tem poglavjem.
121. člen
(pravica do razveze in povrnitve vloge)
(1) Vlagatelj ima pravico, da zahteva razvezo pogodbe o vložku in povrnitev vrednosti svoje vloge v primeru spremembe dejavnosti statusnega partnerja, njegovih statusnih preoblikovanj, sprememb akta o ustanovitvi, družbene pogodbe oziroma statuta v delu, ki utegnejo bistveno prizadeti interese vlagateljev, ter iz drugih utemeljenih razlogov.
(2) Vlagatelj ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega deleža po stanju na dan zahteve po povrnitvi vloge. Statusni partner mora vrednost izplačati najkasneje v treh letih od dneva zahteve, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled, pri čemer morajo biti ustrezno zavarovane terjatve upnikov statusnega partnerja.
122. člen
(odgovornost za obveznosti oseb zasebnega prava)
Osebe zasebnega prava z vložki oseb iz tega poglavja za obveznosti statusnega partnerja ne odgovarjajo s svojim premoženjem v smislu Zakona o gospodarskih družbah in drugih predpisov.
123. člen
(smiselna uporaba v primeru drugih oblik javno-zasebnega partnerstva)
Določbe tega poglavja o nelastniških vložkih oseb zasebnega prava se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih oblik javno-zasebnega partnerstva.
7. UPORABA PREDPISOV
124. člen
(uporaba predpisov o gospodarskih javnih službah)
(1) Glede opredelitve razmerja, razmerja med javno-zasebnim partnerstvom in javnim pooblastilom ter večstranskega partnerstva se, če ni s tem ali posebnim zakonom drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje.
(2) V primeru, če je predmet partnerstva izvajanje tudi gospodarske javne službe, se zakon, ki ureja gospodarske javne službe, za vprašanja iz prejšnjega odstavka neposredno uporablja.
125. člen
(druge oblike statusnega partnerstva)
Pravila, ki urejajo izbor statusnega partnerja v primeru partnerstva z ustanovitvijo pravne osebe, se smiselno uporabljajo tudi v drugih primerih statusnega partnerstva, ki v 98. členu tega zakona niso izrecno urejeni.
8. POGODBA O STATUSNEM PARTNERSTVU
126. člen
(sklenitev pogodbe o statusnem partnerstvu)
(1) Na podlagi izbire izvajalca statusnega partnerstva skleneta javni partner in izbrani izvajalec statusnega partnerstva pogodbo o statusnem partnerstvu.
(2) V primeru, da je predmet javno-zasebnega partnerstva izvajanje gospodarske javne službe, se sklenitev pogodbe o statusnem partnerstvu šteje za pridobitev koncesije gospodarske javne službe.
127. člen
(vsebina pogodbe)
(1) Glede sklenitve pogodbe o statusnem partnerstvu in vsebine statusnega partnerstva, veljavnosti pogodbe in njene enostranske spremembe, pravic in obveznosti javnega partnerja in izvajalca statusnega partnerja (na primer naročila koncesionarjev gradenj …), prenosa ter prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na koncesijska razmerja. V primeru, da je predmet partnerstva tudi izvajanje gospodarske javne službe, se zakon, ki ureja gospodarske javne službe, uporablja neposredno (na primer enostranski posegi v razmerje, odvzem koncesije …).
(2) Ne glede na prvi odstavek, vsebuje pogodba o statusnem partnerstvu zlasti tudi določbe o:
– obliki in namenu statusnega partnerstva,
– vrsti in višini ter obliki in načinu skupnih sredstev in sredstev, ki se sofinancirajo, ali vloženih zasebnih sredstev,
– razmerjih v zvezi s sredstvi, ki jih vloži javni partner, in načinu vračila ali odkupa vloženih javnih sredstev,
– terminskem planu porabe javnih sredstev,
– načinu nadzora nad namensko porabo sredstev,
– terminskem planu in načinu izvajanja morebitnih investicij ter izpolnjevanja drugih obveznosti,
– modelu lastninske pravice na objektih in napravah, kakor izhajajo iz 80. člena tega zakona,
– pogojih za oddajo poslov podizvajalcem,
– spremembah v družbi statusnega partnerja, o katerih mora ta pridobiti soglasje javnega partnerja,
– pogodbenih kaznih ter razlogih za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravicah in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih,
– izključitvi zasebnega partnerja oziroma izstopa javnega partnerja,
– možnostih vstopa v statusnega partnerja (130. člen, tako imenovani »step in«) ter
– ureditvi statusnih razmerij, skladno z naslednjim členom.
128. člen
(izločitvena pravica)
Ne glede na dogovorjeni model lastninske pravice, ima v primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja izvajalca statusnega partnerstva javni partner pravico, da za objekte in naprave, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico. V tem primeru se smiselno uporablja 81. člen tega zakona.
129. člen
(ureditev statusnih razmerij)
S pogodbo o statusnem partnerstvu se, če to ustrezno ne določa že statut, družbena pogodba oziroma drug ustanovitveni akt statusnega partnerja, določi tudi način upravljanja izvajalca statusnega partnerstva, njegova notranja organizacija, sestava in naloge njegovih organov, način odločanja ter razmerje med imetniki deležev in zasebnimi vlagatelji iz 120. člena tega zakona.
130. člen
(vstop v statusnega partnerja)
Za vstop v statusnega partnerja (zamenjava zasebnega partnerja v izvajalcu statusnega partnerstva) veljajo smiselno enaka pravila kot za izbiro statusnega partnerja (javni razpis …), razen če javni partner po predhodnem soglasju imetnika zasebnega deleža odloči, da se lahko za prenos uporabijo pravila naslednjega člena.
131. člen
(prenos razmerja statusnega partnerja)
(1) Za prenos razmerja statusnega partnerstva (prenos na novega izvajalca javno-zasebnega partnerstva) se smiselno uporabljajo pravila, pogoji in postopek, ki jih za prenos koncesije določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Ne glede na določbe drugih zakonov, je treba pred prenosom razmerja na novega izvajalca pridobiti dovoljenje oziroma soglasje javnega partnerja, drug javni partner pa še soglasje ustanovitelja.
(2) Pravni nasledniki ali tretje osebe, ki so prevzemniki statusnega partnerstva, v celoti prevzamejo vse pravice in obveznosti odstopnika, še zlasti obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem javno-zasebnega partnerstva ter zagotavljanjem dobrin in storitev uporabnikom dejavnosti, ki je predmet partnerstva.
9. PRENEHANJE STATUSNEGA PARTNERSTVA
132. člen
(uporaba predpisov)
(1) Za prenehanja statusnega partnerstva se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v delu, ki se nanaša na prenehanje koncesijskega razmerja. V primeru, da je predmet partnerstva tudi izvajanje gospodarske javne službe, se zakon, ki ureja gospodarske javne službe, uporablja neposredno.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi v primeru, ko ima statusno partnerstvo naravo javnega naročila ali koncesije (gradnje).
10. PRENEHANJE IZVAJALCA STATUSNEGA PARTNERSTVA
133. člen
(pravna in poslovna sposobnost)
(1) Prenehanje razmerja statusnega partnerstva ne vpliva na pravno in poslovno sposobnost izvajalca statusnega partnerstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko v tem primeru javni partner izstopi iz pravne osebe (statusnega partnerja) ali zasebnega partnerja izključi pod pogoji, določenimi z zakonom in z aktom o ustanovitvi.
134. člen
(pogoji za izstop)
Šteje se, da so v primeru predčasnega prenehanja razmerja statusnega partnerstva zaradi razlogov na strani izvajalca statusnega partnerstva izpolnjeni pogoji za izstop javnega partnerja iz pravne osebe (statusnega partnerja).
VII. DEL: NADZOR
135. člen
(nadzor nad izvajanjem dejavnosti)
(1) Javni partner ima pravico in dolžnost nadzorovati izvajanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Javni partner izvaja nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva skladno z dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(2) Javni partner lahko, ne glede na prvi odstavek, zahteva poročila v pisni obliki o poslovanju izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. Poročila vsebujejo podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima izvajalec javno-zasebnega partnerstva in se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu,
– obveznostih, terjatvah in drugem premoženju izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– pritožbah uporabnikov storitev javno-zasebnega partnerstva (evidenco po datumu in vsebini) in o njihovem reševanju,
– oddaji poslov podizvajalcem in spremembah v družbi izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– škodnih dogodkih (evidenco po datumu, vsebini, višini ter morebitni višini izplačil škodnih dogodkov),
– spremenjenih pogojih izvajanja pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
– koriščenju zavarovanj in
– vseh drugih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(3) Če pogodba o javno-zasebnem partnerstvu ne določa drugače, se poročila iz drugega odstavka tega člena pripravljajo letno.
(4) Pri izvedbi popisa iz druge alinee drugega odstavka mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva pozvati javnega partnerja, da pri tem zagotovi sodelovanje njegovega predstavnika. O poteku popisa in ugotovitvah mora predstavnik iz prvega stavka nemudoma obvestiti poslovodstvo javnega partnerja.
(5) Poleg poročil iz drugega odstavka tega člena ima javni partner pravico do vpogleda v poslovne knjige in letne računovodske izkaze, ki jih mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva pripravljati v skladu z zakonom.
136. člen
(nadzorstveni ukrepi)
(1) Poleg nadzora v skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru in poleg pravic javnega partnerja iz 137. in 138. člena tega zakona (oddaja podizvajalcem in spremembe v družbi) izvaja pristojni organ javnega partnerja nadzor na izvrševanjem nalog in obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) V okviru tega nadzora smejo pooblaščeni predstavniki pristojnega organa javnega partnerja:
– pregledovati objekte in naprave javno-zasebnega partnerstva;
– pregledovati dokumentacijo izvajalca javno-zasebnega partnerstva;
– ugotavljati kvaliteto izvajanja predmeta javno-zasebnega partnerstva.
(3) Če pristojni organ javnega partnerja ugotovi, da izvajalec javno-zasebnega partnerstva ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, mu lahko, če je to določeno z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom (na primer koncesijskim aktom gospodarske javne službe), z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz razmerja javno-zasebnega partnerstva. V primeru, ko z upravno odločbo iz prvega stavka ni mogoče enostransko naložiti obveznosti, se za izpolnitev obveznosti zasebnega partnerja uporabljajo določbe drugih predpisov in pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
137. člen
(predhodno soglasje za posamezne posle)
(1) V pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu se določijo pogoji za oddajo poslov podizvajalcem.
(2) V pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu se lahko, če je to potrebno glede na naravo, obseg in predmet javno-zasebnega partnerstva, določijo tudi posli, ki jih lahko izvajalec javno-zasebnega partnerstva sklene samo na podlagi predhodnega soglasja javnega partnerja.
(3) Javni partner sme zavrniti soglasje iz drugega odstavka tega člena izključno, če bi tak posel bil v nasprotju s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, javnim redom Republike Slovenije ali bi ogrozil nemoteno izvajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva.
138. člen
(spremembe v družbi izvajalca javno-zasebnega partnerstva)
(1) Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora obvestiti javnega partnerja o spremembah, ki se nanašajo na ustanovitveni akt družbe, statusno preoblikovanje družbe zasebnega partnerja in njegovih članov, na pomembnejše spremembe v strukturi članstva v družbi, na vodenje družbe in na njen nadzor.
(2) Javni partner in izvajalec javno-zasebnega partnerstva se lahko v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu dogovorita, da mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva pred odločanjem o vseh ali posameznih spremembah iz prvega odstavka tega člena pridobiti soglasje javnega partnerja. Javni partner sme zavrniti soglasje le, če utemeljeno dvomi, da bi predlagana sprememba lahko ogrozila izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
VIII. DEL: PRAVO, KI SE UPORABI ZA REŠEVANJE SPOROV
139. člen
(pravo, ki se uporabi za razmerje javno-zasebnega partnerstva)
Ne glede na pripadnost izvajalca javno-zasebnega partnerja, se za razmerja med javnim partnerjem in izvajalcem javno-zasebnega partnerja ter razmerja do uporabnikov uporabi slovensko pravo.
140. člen
(reševanje sporov)
(1) Stranki razmerja javno-zasebnega partnerstva se smeta dogovoriti, da lahko spore, ki so neposredno povezani z razmerjem in ki niso v izključni pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji, rešujeta pred dogovorjeno arbitražo.
(2) Za razmerja med izvajalcem javno-zasebnega partnerstva in uporabniki je izključno pristojno krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
IX. DEL: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
141. člen
(preoblikovanje obstoječih javnih podjetij)
(1) Obstoječa javna podjetja, ki izvajajo gospodarsko javno službo, se lahko preoblikujejo v gospodarsko družbo, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali ohranijo, skladno z zakonom, status javnega podjetja. O vrsti preoblikovanja odloči ustanovitelj najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Če so v obstoječih javnih podjetjih vložki oseb zasebnega prava, se ta javna podjetja, ne glede na prvi odstavek, najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona:
– preoblikujejo v gospodarsko družbo, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali
– ohranijo skladno z zakonom status javnega podjetja, če se vložki oseb zasebnega prava prenesejo v last Republike Slovenije, če javno podjetje izvaja državno gospodarsko javno službo, ali v last samoupravne lokalne skupnosti, če javno podjetje izvaja samoupravno lokalno javno službo oziroma če vložki oseb zasebnega prava v teh javnih podjetjih na drug način prenehajo (na primer sklad lastnih delnic).
(3) Prenos oziroma prenehanje poslovnega deleža iz drugega odstavka tega člena se izvede skladno z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe.
142. člen
(podelitev koncesije javnim podjetjem, ki se preoblikujejo v gospodarsko družbo)
(1) Javna podjetja iz 141. člena, ki se preoblikujejo v gospodarsko družbo, morajo za izvajanje gospodarskih javnih služb pridobiti koncesijo brez javnega razpisa, skladno z drugim odstavkom, oziroma koncesijo na podlagi javnega razpisa, skladno s tretjim odstavkom tega člena. Za podelitev koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Najkasneje v enem letu od vpisa preoblikovanja v sodni register podeli ustanovitelj brez javnega razpisa koncesijo gospodarskim družbam, ki so bile preoblikovane iz javnih podjetij (141. člen), če v teh družbah osebe zasebnega prava nimajo vložkov.
(3) V primeru, da se obstoječa javna podjetja iz 141. člena tega zakona preoblikujejo v gospodarsko družbo, mora ustanovitelj, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, najkasneje v enem letu od vpisa preoblikovanja v sodni register objaviti javni razpis za izbiro koncesionarja.
(4) Do sklenitve koncesijske pogodbe, vendar največ eno leto oziroma največ tri leta, če do sklenitve koncesijske pogodbe ne pride iz razlogov na strani ustanovitelja, gospodarska družba iz 141. člena tega zakona izvaja gospodarsko javno službo na način, kot jo je izvajala do preoblikovanja kot javno podjetje.
(5) Pri določitvi trajanja koncesije po tem členu mora ustanovitelj upoštevati naravo javne službe in obseg njenega izvajanja, dosedanja vlaganja v izvajanje javne službe in stopnjo njihove amortiziranosti, morebitna potrebna nova vlaganja in druge okoliščine. Pri odločitvi o trajanju koncesije mora ustanovitelj določiti najmanjši potreben čas trajanja koncesije.
143. člen
(podelitev koncesije gospodarskim družbam, ki so bile preoblikovane iz javnih podjetij)
(1) Koncedenti morajo javni razpis za izbiro koncesionarja objaviti v enem letu po uveljavitvi tega zakona tudi v primeru, ko izvajajo gospodarsko javno službo tiste gospodarske družbe, ki so bile iz javnih podjetij oziroma družbenih podjetij preoblikovane na podlagi prejšnjih predpisov (Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij …) ali pa ustanovljene kot gospodarske družbe oziroma drugi pravni subjekti (na primer zavodi …):
– če jim je bila koncesija za izvajanje gospodarske javne službe podeljena brez javnega razpisa, pa za tako neposredno podelitev v predpisu o načinu izvajanja gospodarske javne službe ob podelitvi ni bilo podlage (na primer določba v odloku, da se koncesija podeli brez javnega razpisa), ali
– če niso izpolnjeni pogoji za podelitev koncesije brez javnega razpisa v skladu z drugim odstavkom 142. člena (neobstoj vložkov oseb zasebnega prava).
(2) Določba prvega odstavka tega člena se sme smiselno uporabiti tudi v primerih, če se ob uveljavitvi zakona dejavnost gospodarske javne službe izvaja na način, ki z zakonom ni predviden (na primer začasne pogodbe, pogodbe o upravljanju infrastrukture, pogodbe o izvajanju komunalnih storitev …).
(3) Do sklenitve koncesijske pogodbe, vendar največ eno leto oziroma največ tri leta, če do sklenitve koncesijske pogodbe ne pride iz razlogov na strani ustanovitelja, sme dosedanji izvajalec izvajati gospodarsko javno službo na način, kot jo je izvajal ob uveljavitvi tega zakona.
144. člen
(preoblikovanje javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodov)
Določila tega zakona o preoblikovanju javnih podjetij in podelitvi koncesije javnim podjetjem, ki se preoblikujejo v gospodarsko družbo, se smiselno uporabljajo tudi za preoblikovanje javnih gospodarskih zavodov in javnih zavodov.
145. člen
(prenos iz osnovnega kapitala)
(1) Če so bila kot stvarni vložek v obstoječa podjetja vložena tudi sredstva infrastrukture, ki skladno z zakonom niso v pravnem prometu, se v breme kapitala prenesejo v last Republike Slovenije, če javno podjetje ali druga pravna oseba izvaja državno gospodarsko javno službo oziroma samoupravne lokalne skupnosti, če javno podjetje ali druga pravna oseba izvaja samoupravno lokalno javno službo.
(2) Prenos stvari iz prvega odstavka tega člena se izvede na podlagi delitvene bilance z zmanjšanjem kapitala, skladno z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Prenos iz tega člena se opravi najkasneje ob sklenitvi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
146. člen
(preoblikovanje pravno-organizacijskih oblik pravnih oseb statusnega partnerstva)
Druge pravnoorganizacijske oblike pravnih oseb statusnega partnerstva (na primer družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba …), ki so izvajalci javno-zasebnega partnerstva in niso določene v 106. členu tega zakona, se preoblikujejo v eno izmed pravnoorganizacijskih oblik pravnih oseb zasebnega prava iz 106. člena tega zakona najkasneje do konca naslednjega poslovnega in koledarskega leta po začetku izvajanja statusnega partnerstva, sicer so izpolnjeni pogoji za razdor (enostranski odstop) razmerja javno-zasebnega partnerstva iz razlogov na strani zasebnega partnerja.
147. člen
(javnofinančna omejitev)
Če bi izvedba javno-zasebnega partnerstva terjala plačilo iz sredstev javnih financ, sme javni partner skleniti pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, če so v proračunu Republike Slovenije, proračunu samoupravne lokalne skupnosti ali finančnem načrtu za to predvidena sredstva.
148. člen
(uporaba zakona za projekte javno-zasebnega partnerstva na drugih področjih)
Do ureditve javno-zasebnega partnerstva na posameznih področjih se postopek izbire javno-zasebnega partnerja in izvajanja razmerja smiselno uporablja tudi za postopke zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu na področjih, na katerih oblike javno-zasebnega partnerstva (na primer koncesija) s posebnim zakonom niso urejene.
149. člen
(odločanje o izbiri koncesionarja)
Ne glede na določbe občinskih odlokov, izda odločbo o izbiri koncesionarja v lokalni skupnosti občinska uprava, o pritožbi zoper odločbo občinske uprave pa odloča župan.
150. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Vlada Republike Slovenije mora v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona izdati predpis iz 22. člena.
(2) Minister, pristojen za finance, mora ob uveljavitvi tega zakona izdati predpis iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za finance, mora v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona izdati predpis iz 20. člena tega zakona.
151. člen
(oblikovanje organizacijske enote v svoji sestavi)
Minister, pristojen za finance, oblikuje posebne organizacijske enote v svoji sestavi iz 20. člena tega zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
152. člen
(dokončanje dosedanjih postopkov)
Že začeti postopki, ki imajo skladno s tem zakonom naravo ene izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, se lahko končajo po dosedanjih predpisih.
153. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– besedilo »ali nedoločen« v 27. členu Zakona o zavodih (Uradni list RS/I, št. 12/91 in 17/91 – ZUDE ter Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odločba US, 8/96, 31/00 – ZP-L in 36/00 – ZPDZC),
– besedilo »osebam zasebnega prava« v četrti alinei prvega odstavka 6. člena, peta alinea prvega odstavka 6. člena, besedilo v 25. členu, ki se glasi: »ali pa se ustanovi kot podjetje z vložki zasebnega kapitala, če to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno«, in 54. do 58. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
– 80.j člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) in
– 35. člen in tretji odstavek 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, koliko gre za razmerja javno-zasebnega partnerstva,
– peti odstavek 20. člena, enajsta alinea 21. člena ter 39. do 70. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05).
154. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 310-01/06-8/1
Ljubljana, dne 23. novembra 2006
EPA 1025-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
