Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o krmi (ZKrmi-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. novembra 2006.

(1) Ta zakon ureja varnost krme rastlinskega izvora v primarni proizvodnji in v poslih, povezanih s primarno proizvodnjo krme, kakovost krme v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, varnost in kakovost gensko spremenjene krme v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in uporabe, krmne dodatke in proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin, označevanje krme, registracijo obratov in register obratov na področju primarne proizvodnje krme rastlinskega izvora, postopek določitve uradnih in nacionalnih referenčnih laboratorijev in izvajanje uradnega nadzora za izvajanje:
1. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 178/2002 z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES);
2. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1829/2003/ES);
3. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1830/2003 z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 24, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1830/2003/ES);
4. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 29, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1831/2003/ES);
5. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004/ES);
6. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 183/2005/ES);
7. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2005, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 396/2005/ES), v delu, ki se nanaša na krmo rastlinskega izvora.

(1) Pristojni organ, odgovoren za izvajanje predpisov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: predpisi EU) iz prejšnjega člena, je ministrstvo, pristojno za krmo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Pristojni organ za izvajanje uradnega nadzora po tem zakonu je inšpekcija za kontrolo krme v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, če ta zakon ne določa drugače.

(1) Pravna ali fizična oseba lahko daje krmo v promet, če krma ustreza predpisom kakovosti.
(2) Šteje se, da krma ustreza predpisom kakovosti, če:
1. je proizvedena na predpisan način,
2. je zagotovljena sledljivost krme,
3. je označena in pakirana na predpisan način,
4. ji ni pretekel rok uporabe,
5. se prevaža in skladišči na predpisan način,
6. izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti,
7. ustreza označeni kakovosti,
8. so uporabljeni dovoljeni dodatki in proizvodi, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v predpisanih količinah.
(3) Šteje se, da je krma varna, če izpolnjuje pogoje varnosti iz tega zakona in je v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarska merila skladnosti, ter predpisi EU in Republike Slovenije, ki se nanašajo na krmo.

(1) Krma, ki je v prometu, mora biti proizvedena na predpisan način.
(2) Natančnejši pogoji za proizvodnjo krme so določeni s predpisi EU oziroma jih predpiše ministrica, pristojna za krmo, oziroma minister pristojen za krmo (v nadaljnjem besedilu: minister), če predpisi EU ne določajo drugače.

(1) Krma, ki je v prometu, mora biti označena tako, da je možna identifikacija, ki zagotavlja njeno sledljivost.
(2) Nosilke dejavnosti oziroma nosilci dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nosilci dejavnosti) proizvodnje krme morajo zagotoviti sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije krme.
(3) Natančnejši pogoji za zagotavljanje sledljivosti so določeni s predpisi EU oziroma jih predpiše minister, če predpisi EU ne določajo drugače.

(1) Krma, ki je v prometu, mora biti označena na predpisan način. Označbe morajo biti natisnjene na embalaži ali trajno pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane krmi v razsutem stanju.
(2) Označbe iz prejšnjega odstavka lahko poleg predpisanih navedb vsebujejo tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene vsebine in morajo biti jasno ločene od označb iz prejšnjega odstavka. Na označbi ne sme biti navedb, ki bi poudarjale varnost krme.
(3) Krma, namenjena končnemu porabniku na ozemlju Republike Slovenije, mora biti označena v slovenskem jeziku.
(4) Če krma vsebuje gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO iz 12. člena tega zakona v deležu, ki je večji od deleža, ki ga določa uredba 1829/2003/ES, mora biti označena v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO.
(5) Krmo, ki je v prometu v razsutem stanju, mora spremljati dokument, ki vsebuje predpisane podatke.
(6) Podrobnejši način označevanja krme je določen s predpisi EU oziroma ga predpiše minister, če predpisi EU ne določajo drugače.

(1) Krma se lahko daje v promet le, če je pakirana v predpisani embalaži. Embalaža mora biti zaprta tako, da se pri odpiranju vidno trajno poškoduje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko krma daje v promet tudi v razsutem stanju, če so izpolnjeni predpisani pogoji za posamezno vrsto krme.
(3) Natančnejši pogoji za pakiranje so določeni s predpisi EU oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi EU določeno drugače.

V prometu je lahko samo krma, ki ji ni potekel rok uporabe.

(1) Kadar se krma prevaža v razsutem stanju, morajo biti prevozna sredstva prirejena tako, da se prepreči njeno onesnaženje, kvarjenje in da negativni vplivi okolja ne spremenijo njene varnosti in kakovostne ustreznosti.
(2) Krma se skladišči na način, ki zagotavlja ohranjanje njene varnosti in kakovostne ustreznosti ter preprečuje njeno onesnaženje oziroma kvarjenje.
(3) Natančnejši pogoji za prevoz in skladiščenje so določeni s predpisi EU oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi EU določeno drugače.

Krmni dodatki se lahko predelujejo, dajejo v promet ali uporabljajo, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe 1831/2003/ES in njenih izvedbenih predpisov oziroma predpisov ministra, sprejetih v skladu s predpisi EU.

(1) Proizvodi, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani živali, se lahko dajejo v promet in uporabljajo kot posamično krmilo ali v krmnih mešanicah, če so odobreni in uvrščeni na seznam dovoljenih proizvodov pri Evropski komisiji.
(2) Pogoji in postopek odobritve iz prejšnjega odstavka so določeni s predpisi EU oziroma jih predpiše minister, če predpisi EU ne določajo drugače.

(1) Gensko spremenjena krma je krma, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO, in krma, proizvedena iz GSO.
(2) Gensko spremenjena krma je lahko v prometu, predelavi in uporabi samo, če ima GSO dovoljenje za uporabo kot krma v skladu s predpisi EU.
(3) Fizična ali pravna oseba vloži vlogo za dovoljenje iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisom EU, ki ureja področje odobritve GSO.
(4) Vloga se pošlje na ministrstvo v skladu z Uredbo 1829/2003/ES.

(1) Ekološka krma je krma, ki je pridelana oziroma predelana po predpisanih metodah in postopkih iz predpisov, ki urejajo ekološko pridelavo krme.
(2) Krma je lahko v prometu označena z oznako »ekološka«, če je zanjo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in ga izda organizacija za kontrolo, na način in pod pogoji, kot to določajo podzakonski predpisi, izdani na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo, o ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, oziroma predpisi EU, ki urejajo ekološko pridelavo.

(1) V primarni pridelavi mora krma rastlinskega izvora ob dajanju v promet ali uporabi glede ostankov pesticidov in neželenih snovi v krmi izpolnjevati zahteve iz predpisov EU oziroma predpisov ministra, če predpisi EU ne določajo drugače.
(2) Kadar neželene snovi v primarni pridelavi krme rastlinskega izvora izhajajo iz okolja in niso posledica aktivnosti nosilca dejavnosti, njihov izvor ugotavlja inšpekcija, pristojna za okolje, v skladu s predpisi o varstvu okolja.

(1) Pri pošiljkah krme neživalskega izvora, ki se vnašajo z namenom uvoza v Evropsko unijo, mora biti pred sprostitvijo v prost promet glede varnosti in kakovosti opravljen sistematični dokumentacijski pregled, naključni identifikacijski pregled in po potrebi fizični pregled v skladu z Uredbo 882/2004/ES.
(2) Če se pošiljka vnaša zaradi uvoza v Evropsko unijo prek mejnega prehoda v Republiki Sloveniji, opravi sistematični dokumentacijski pregled in naključni identifikacijski pregled carinski organ. O opravljenem pregledu carinski organ potrdi dokument, ki je določen s predpisi EU oziroma ga predpiše minister, če ni s predpisi EU določeno drugače. Morebitni fizični pregled varnosti in kakovosti pošiljk gensko spremenjene krme in kakovosti krme opravljajo inšpektorice za kontrolo krme oziroma inšpektorji za kontrolo krme (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji za kontrolo krme), ki ob ugotovljenih neskladnostih krme ukrepajo v skladu z Uredbo 882/2004/ES.
(3) Krma neživalskega izvora se lahko vnaša samo prek mejnih prehodov, določenih v predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, razen pošiljk, ki se sproščajo v prost promet v Republiki Sloveniji.

(1) Za namen zagotavljanja varnosti in kakovosti krme lahko ministrstvo poleg podatkov iz zbirk, ki jih vodi samo oziroma njegovi organi v sestavi, pridobiva in uporablja tudi podatke iz drugih zbirk v skladu z določbami zakonov, ki urejajo kmetijstvo, veterinarstvo, živinorejo, varstvo rastlin in fitofarmacevtska sredstva.
(2) Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka posredujejo ministrstvu za potrebe tega zakona podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
(3) Podatki, ki se štejejo za osebne podatke, se posredujejo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

(1) Za izvedbo 9. člena Uredbe 183/2005/ES se obrati na področju primarne proizvodnje krme rastlinskega izvora registrirajo na predlog nosilca dejavnosti.
(2) Nosilec dejavnosti mora v predlogu navesti resnične podatke, potrebne za izvedbo vpisa obrata v register obratov, kot to določa podzakonski predpis za izvedbo Uredbe 183/2005/ES.
(3) Ministrstvo vpiše obrat v register obratov na področju primarne proizvodnje krme rastlinskega izvora in nosilcu dejavnosti pošlje izpis iz registra. V register se vpiše osebno ime in naslov nosilca dejavnosti ter drugi podatki o obratu.
(4) Register obratov na področju primarne proizvodnje krme rastlinskega izvora se vodi na ministrstvu.
(5) Podrobnejši postopek registracije iz tega člena in vsebino ter način vodenja registra predpiše minister.

(1) Majhne količine krme iz primarne proizvodnje rastlinskega izvora so vse količine krme, ki jih nosilec dejavnosti dobavlja neposredno kmetijam kot končnim potrošnikom na lokalnem območju.
(2) Lokalno območje je celotno območje Republike Slovenije.
(3) Nosilec dejavnosti iz prvega odstavka tega člena ni zavezanec za registracijo skladno z 2. členom Uredbe 183/2005/ES, temveč se s podpisom izjave o majhnih količinah krme iz primarne proizvodnje, ki jo izpolni in posreduje ministrstvu, evidentira kot proizvajalec majhnih količin krme iz primarne proizvodnje rastlinskega izvora. Obrazec izjave predpiše minister.

(1) Za izvedbo 12. člena Uredbe 882/2004/ES minister določi uradne laboratorije na podlagi vloge, ki jo imetniki laboratorijev, ki želijo opravljati posamezne laboratorijske analize v okviru uradnega nadzora, vložijo na ministrstvo.
(2) Izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi 882/2004/ES, se dokazuje z akreditacijsko listino, ki jo izda Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki ima z Evropsko akreditacijo sklenjen sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij. Izpolnjevanje morebitnih dodatnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati uradni laboratoriji, se ugotavlja z odločbo v upravnem postopku na podlagi vloge imetnika laboratorija.
(3) O vlogi za določitev uradnega laboratorija odloči minister z odločbo.
(4) Medsebojna razmerja med ministrstvom in določenim uradnim laboratorijem se uredijo s pogodbo.
(5) Morebitni dodatni pogoji iz drugega odstavka tega člena se določijo s predpisi EU oziroma jih predpiše minister, če predpisi EU ne določajo drugače.

(1) Za izvedbo 33. člena Uredbe 882/2004/ES minister z odločbo v upravnem postopku po uradni dolžnosti izmed uradnih laboratorijev v Republiki Sloveniji ali drugih laboratorijev v skladu z Uredbo 882/2004/ES določi najmanj en Nacionalni referenčni laboratorij (v nadaljnjem besedilu: NRL) k vsakemu Referenčnemu laboratoriju Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: CRL).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka minister po enakem postopku, kot je določeno v prejšnjem odstavku, določi enega ali več NRL tudi v drugih primerih, kadar je tako določeno s predpisi EU oziroma predpisom ministra v skladu s predpisi EU.
(3) Medsebojna razmerja med NRL in ministrstvom se uredijo s pogodbo.
(4) Ministrstvo o določitvi NRL obvesti Evropsko komisijo, kadar je tako določeno s predpisi EU oziroma predpisom ministra v skladu s predpisi EU.

(1) Za izvedbo 11. člena Uredbe 882/2004/ES odvzame vzorce pristojni inšpektor.
(2) Po prejemu analiznega izvida lahko stranka zahteva dopolnilno izvedeniško mnenje v roku, ki ga določi pristojna inšpektorica oziroma inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
(3) Če je opravljena tudi primerjalna analiza za pridobitev dopolnilnega izvedeniškega mnenja, velja njen rezultat, opravljena pa mora biti v NRL oziroma v uradnem laboratoriju, če NRL za to področje ni treba določiti v skladu s prejšnjim členom. Pri vzorčenju pristojni inšpektor označi vzorec za analizo in vzorec za primerjalno analizo.
(4) Vzorci morajo biti označeni na predpisan način oziroma tako, da je zagotovljena njihova sledljivost.
(5) Natančnejši postopki iz tega člena so določeni s predpisi EU oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi EU določeno drugače.

Če se pri ugotavljanju skladnosti krme v prometu pri opravljanju uradnega nadzora ugotovi, da krma ni skladna z označbami ali predpisanimi zahtevami, plača stroške analiz proizvajalec ali pravna oziroma fizična oseba, ki je dala neskladno krmo v promet, če predpisi EU ne določajo drugače.

(1) Uradni nadzor nad izvajanjem tega zakona, njegovih podzakonskih predpisov, predpisov EU s področja tega zakona in njihovih izvedbenih predpisov izvajajo inšpektorji za kontrolo krme, ki delujejo v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo.
(2) Sistematični dokumentacijski pregled in naključni identifikacijski pregled iz 15. člena tega zakona opravlja carinski organ.

Inšpektor za kontrolo krme mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev imeti univerzitetno izobrazbo agronomske ali zootehniške smeri in vsaj pet let delovnih izkušenj v kmetijski stroki.

(1) Pri uradnem nadzoru ima inšpektor za kontrolo krme poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, in predpisih EU, še naslednja pooblastila:
1. pregledovati krmo po tem zakonu v proizvodnji, skladiščenju, prometu ali uporabi glede varnosti in kakovosti;
2. jemati vzorce krme ter jih pošiljati v preiskave v uradne laboratorije oziroma v NRL;
3. pregledovati predpisane evidence;
4. pregledovati dokumentacijo, evidence o rezultatih preiskav in druge listine fizičnih ter pravnih oseb, ki se nanašajo na krmo;
5. opravljati fizični pregled pošiljk krme neživalskega izvora ob vnosu zaradi preverjanja kakovosti krme in varnosti in kakovosti gensko spremenjene krme;
6. pregledovati dokumentacijo in listine uvoznika, ki se nanašajo na krmo neživalskega izvora;
7. voditi evidenco fizično pregledanih pošiljk in evidenco opravljenih analiz.
(2) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko inšpektor poleg ukrepov po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, in predpisih EU, tudi:
1. prepove promet s krmo oziroma uporabo krme, če ni varna;
2. prepove promet s krmo, ki ne ustreza predpisanim in označenim parametrom kakovosti;
3. prepove promet s krmo in uporabo krme rastlinskega izvora, ki presega predpisane mejne vrednosti ostankov pesticidov in neželenih snovi;
4. prepove promet s krmo, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krme, proizvedene iz GSO, ki nima dovoljenja pristojnega organa;
5. prepove promet s krmo, če ni pakirana v predpisani embalaži;
6. prepove uporabo vozil za prevoz krme, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
7. odredi odpravo nepravilnosti v proizvodnji, skladiščenju, prometu s krmo in uporabi krme;
8. odredi potrebne ukrepe za zagotavljanje kakovosti krme;
9. odredi odpravo nepravilnosti in prepove promet s krmo, ki ni označena v skladu s predpisi;
10. prepove promet s krmo, ki ji je pretekel rok uporabe;
11. odredi skladiščenje krme neživalskega izvora v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom.

O dokumentacijskih in identifikacijskih pregledih krme carinski organ enkrat na leto poroča ministrstvu.

(1) Pravne in fizične osebe morajo inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje uradnega nadzora in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo predložiti zahtevane listine, podatke, pojasnila ali zahtevane predmete.
(2) Pravne in fizične osebe morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero inšpektor odredi izvršitev ukrepov.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje v promet krmo, mora v postopku na zahtevo inšpektorja predložiti dokumentacijo in podatke o:
– kraju proizvodnje, dajanju v promet in uporabljenem prevoznem sredstvu,
– proizvodnji krme,
– odgovorni osebi.
(4) Na zahtevo inšpektorja mora pravna ali fizična oseba priložiti uradne prepise ali kopije listin in mu jih dostaviti v petnajstih dneh. Podatke, ki pomenijo poslovno tajnost, mora inšpektor varovati v skladu s predpisi o poslovni tajnosti.
(5) Dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena morajo osebe iz prvega odstavka tega člena hraniti tri leta od njihove izdaje, če predpisi EU za posamezne primere ne določajo drugače.

Vsako leto minister sprejme finančni program za področje krme. Ministrstvo zagotovi sredstva za izvajanje tega programa.

Minister izdaja podzakonske predpise, predvidene v določbah tega zakona, in druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in predpisov EU, ki se nanašajo na vsebino tega zakona.

(1) Z globo od 416 eurov do 4160 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če da v promet ali uporabi krmo za krmljenje živali za pridobivanje hrane, ki ni varna (15. člen Uredbe 178/2002/ES);
2. če da v promet krmo, ki ne ustreza predpisom kakovosti (prvi in drugi odstavek 3. člena);
3. če krma, ki jo nosilec dejavnosti da v promet, ni označena tako, da je možna identifikacija, ki zagotavlja sledljivost, in če ne zagotovi sledljivosti v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije krme (prvi odstavek 5. člena);
4. če nosilec dejavnosti proizvodnje krme ne zagotovi sledljivosti v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije krme (drugi odstavek 5. člena);
5. če da v promet krmo, ki ni označena na predpisan način (prvi odstavek 6. člena);
6. če z označbami krme zavaja glede označene vsebine in če označbe niso ločene od predpisanih označb (drugi odstavek 6. člena);
7. če krma, ki je namenjena končnemu porabniku na ozemlju Republike Slovenije, ni označena v slovenskem jeziku (tretji odstavek 6. člena);
8. če krma, ki jo da v promet v razsutem stanju, ni opremljena z dokumentom s predpisanimi podatki (peti odstavek 6. člena);
9. če da v promet krmo, ki ni pakirana v predpisani embalaži (7. člen);
10. če da v promet krmo, ki ji je potekel rok uporabe (8. člen);
11. če opravi prevoz krme v razsutem stanju v nasprotju s prvi odstavkom 9. člena tega zakona;
12. če se krma skladišči v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
13. če predela, da v promet ali uporabi krmne dodatke v nasprotju z 10. členom tega zakona;
14. če označi krmo z označbo »ekološka« v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
15. če nosilec dejavnosti predloži neresnične podatke v postopku registracije obrata (drugi odstavek 17. člena).
(2) Z globo od 416 eurov do 2.080 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 42 eurov do 208 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 83 eurov do 625 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(1) Rok za izdajo podzakonskih predpisov po tem zakonu je eno leto po njegovi uveljavitvi.
(2) Do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, veljajo naslednji predpisi:
1. Pravilnik o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, dikalcijevega fosfata, hidroliziranih beljakovin in njihovih krmnih mešanic na kmetijskih gospodarstvih (Uradni list RS, št. 13/03);
2. Pravilnik o uradnih metodah jemanja vzorcev za monitoring in inšpekcijski nadzor krme, dodatkov in premiksov (Uradni list RS, št. 41/03 in 28/04);
3. Pravilnik o kakovosti, označevanju in pakiranju krme v prometu (Uradni list RS, št. 43/03 in 110/05);
4. Pravilnik o posebnih proizvodih, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani živali (Uradni list RS, št. 49/03, 72/04 in 68/05);
5. Pravilnik o krmi za posebne prehranske namene (Uradni list RS, št. 93/03);
6. Pravilnik o pogojih za proizvodnjo, promet in uporabo medicirane krme (Uradni list RS, št. 114/03 in 25/04);
7. Pravilnik o izvajanju uradnega nadzora na področju prehrane živali (Uradni list RS, št. 28/04 in 38/04 – popr.);
8. Pravilnik o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št. 47/05);
9. Pravilnik o uradnih metodah analiz krme, dodatkov in premiksov (Uradni list RS, št. 70/05).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o krmi (Uradni list RS, št. 13/02, 110/02 – ZGO-1, 45/04 in 93/05 – ZVMS).

Do imenovanja uradnih laboratorijev in NRL v skladu z 19. in 20. členom tega zakona veljajo pooblastila, izdana na podlagi 20. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/02, 110/02 – ZGO-1, 45/04 in 93/05 – ZVMS).

Do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se:
– v prvem odstavku 30. člena tega zakona namesto zneska »416 eurov« uporablja znesek »100.000 tolarjev«, namesto zneska »4.160 eurov« pa znesek »1.000.000 tolarjev«;
– v drugem odstavku 30. člena tega zakona namesto zneska »416 eurov« uporablja znesek »100.000 tolarjev«, namesto zneska »2.080 eurov« pa znesek »500.000 tolarjev«;
– v tretjem odstavku 30. člena tega zakona namesto zneska »42 eurov« uporablja znesek »10.000 tolarjev«, namesto zneska »208 eurov« pa znesek »50.000 tolarjev«;
– v četrtem odstavku 30. člena tega zakona namesto zneska »83 eurov« uporablja znesek »20.000 tolarjev«, namesto zneska »625 eurov« pa znesek »150.000 tolarjev«;

(1) 14. člen tega zakona se začne uporabljati z dnem, ki ga določa drugi odstavek 50. člena Uredbe 396/2005/ES.
(2) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.