Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2006.

(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1, s spremembo) in Direktiva Komisije 2005/51/ES z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 127), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES).
(3) Če je naročnik po tem zakonu naročnik tudi po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja javno naročanje na področjih iz prvega odstavka tega člena samo v skladu s tem zakonom.

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. »Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe postopka javnega naročanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski način. Uporablja se pri običajnih nabavah, katerih značilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika. Ta postopek je časovno omejen, ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku, ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
2. »Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek, kot del postopka javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
3. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
4. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 2151/2003 z dne 16. decembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV), (UL L št. 329 z dne 17. 12. 2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2151/2002/ES), je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja v javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag področja uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
– Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE,
– Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev – začasna različica), iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.
5. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
6. »Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
7. »Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
8. »Javno naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno naročilo blaga«.
9. »Javno naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev, se obravnava kot »javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
10. »Javno podjetje« je podjetje, v katerem ima lahko naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil upravljanja. »Prevladujoč vpliv« naročnika obstaja, ko ima le-ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:
– večino vpisanega kapitala podjetja;
– nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo, ali
– lahko imenuje več kakor polovico članov in članic (v nadaljnjem besedilu: član) upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
11. »Kandidat« je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes.
12. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
13. »Periodično informativno obvestilo« je obvestilo, ki ga naročnik pošlje v objavo, in s katerim gospodarskim subjektom v naprej posreduje splošne informacije o nameravanih naročilih.
14. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo na elektronski način.
15. »Pogodba o oddaji javnega naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
16. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev in/ali dobavo blaga in odda ponudbo.
17. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
18. »Formalno nepopolna ponudba« je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.
19. »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb.
20. »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona.
21. »Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.
22. »Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, v kateri je cena nesprejemljivo visoka.
23. »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
24. »Posebne ali izključne pravice« so pravice, ki jih podeli pristojni organ na podlagi zakona in katerih namen je omejitev pravic izvajanja dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona na enega ali več subjektov, in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti. Pravice ne štejejo za posebne ali izključne, če so podeljene na podlagi objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih pogojev, ki omogočajo zainteresiranemu subjektu izpolnitev navedenih pogojev za pridobitev teh pravic.
25. »Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.
26. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
27. »Postopek s pogajanji« je postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo.
28. »Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženiringa in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad.
29. »Postopek zbiranja ponudb« je postopek javnega naročanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi povabila naročnika.
30. »Postopek zbiranja ponudb« je postopek javnega naročanja, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov.
31. »Povezano podjetje« je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta zakon, podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v smislu 10. točke tega člena ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.
32. »Sklop« je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
33. »Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov ali pristojnega državnega ali občinskega organa:
– naroča blago in/ali storitve ali
– izvede postopek oddaje javnega naročila ali izvede postopek za sklenitev okvirnega sporazuma za gradnje, dobave blaga ali storitev.
34. »Svetovalni odbor za javna naročila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov držav članic Evropske unije, ki redno preučuje na predlog Komisije ali države članice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naročili.

(1) Za namene tega zakona so:
1. Naročniki po tem zakonu so:
– organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
– javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
– javni gospodarski zavodi in
– druge osebe javnega prava.
2. »Oseba javnega prava« je po tem zakonu vsaka oseba:
a) ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,
b) ki je pravna oseba in
c) je v višini več kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
(2) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Naročniki so navedeni v prilogi uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvešča Komisijo o spremembah na seznamu naročnikov.
(4) V primeru dvoma, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko oseba, ki izkaže pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva, pristojnega za finance, oseba ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa naročnika določi vlada z uredbo.
(5) Ta zakon se uporablja za naročnike:
1. ki so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona;
2. ki niso javni naročniki ali javna podjetja po tem zakonu in opravljajo eno dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona ali kombinacijo teh dejavnosti in so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije.

(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika iz druge države članice Evropske unije z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko naročnik v primeru javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to, ali so ponudniki pravne ali fizične osebe, od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodba o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila.
(4) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
(5) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila.
(6) Vlada z namenom zagotovitve finančne discipline s predpisom natančneje določi pravila v primerih, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci, tako, da v pogodbi glavni izvajalec pooblasti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem. Glavni izvajalec mora računu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene račune oziroma situacije svojih podizvajalcev.
(7) Naročnik lahko od ponudnika zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predloži tudi izračune (kalkulacije) stroškov in prihodkov v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci.

(1) Ta zakon se v primeru plina in toplote uporablja za naslednje dejavnosti:
1. zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo plina ali toplote, ali
2. dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.
(2) Če naročnik, ki ni javni naročnik, s plinom ali toploto oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prejšnjega odstavka, ko:
a) je proizvodnja plina in toplote naročnika neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali tretjem odstavku tega člena ali v 6. do 9. členu tega zakona, in
b) je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kakor 20% prometa naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
(3) Ta zakon se v primeru električne energije uporablja za naslednje dejavnosti:
a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije, ali
b) dobavo električne energije takšnim omrežjem.
(4) Če naročnik, ki ni javni naročnik, z električno energijo oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu tretjega odstavka tega člena, ko:
a) naročnik proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali prejšnjem odstavku tega člena ali v 6. do 9. členu tega zakona, in
b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe naročnika in ne presega 30% njegove celotne količine proizvedene električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

(1) Ta zakon se uporablja za naslednje dejavnosti:
a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode, ali
b) dobavo pitne vode takšnim omrežjem.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za naročila, ki jih odda ali natečaje, ki jih organizira naročnik, ki opravlja katero od dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, in ki:
a) so povezani s projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20% celotne količine vode, ki se zagotavlja s temi projekti ali z namakalnimi ali melioracijskimi napravami, ali
b) so povezani z odstranjevanjem ali čiščenjem odplak.
(3) Če naročnik, ki ni javni naročnik, s pitno vodo oskrbuje omrežje, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prvega odstavka tega člena, ko:
a) naročnik proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz 5. do 9. člena tega zakona, in
b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe naročnika in ne presega 30% njegove celotne količine proizvedene pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem omrežij, ki zagotavljajo izvajanje javne storitve na področju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico.
(2) Omrežje pri transportnih storitvah obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja omrežja, ki jih predpiše pristojni organ Republike Slovenije, na primer pogoji glede stanja poti, ki se bo oskrbovala, zagotavljanje zmogljivosti, ki bodo na voljo, ali pogostnosti storitve.
(3) Naročniku, ki zagotavlja storitve javnega avtobusnega prevoza, ni potrebno ravnati po tem zakonu, kadar te storitve lahko opravljajo prosto na trgu tudi druge osebe na splošnem ali posebnem geografskem območju pod enakimi pogoji.

(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz c) točke drugega odstavka tega člena, drugih storitev, različnih od poštnih.
(2) Za namene tega zakona pomeni:
a) »poštna pošiljka«: enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;
b) »poštne storitve«: storitve sprejema poštnih pošiljk, usmerjanja in dostave. Te storitve zajemajo:
– »rezervirane poštne storitve«: poštne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve;
– »univerzalno poštno storitev«;
– »ostale poštne storitve«: poštne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, in
c) »druge storitve različne od poštnih storitev«: storitve na naslednjih področjih:
– storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju/raznašanju, kot so »storitve vložišča«),
– storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske pošte),
– storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki a) tega odstavka,
– finančne storitve, kot so opredeljene v kategoriji 6 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), in v b) točki prvega odstavka 21. člena tega zakona,
– filatelistične storitve in
– logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi ne-poštnimi funkcijami), če take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu prve ali druge alineje b) točke tega odstavka, in če v zvezi s storitvami iz teh dveh alinej niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.

Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen:
a) iskanja ali črpanja nafte in plina in iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih trdnih goriv ali
b) zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.

(1) Za naročilo, ki naj bi zajemalo več dejavnosti, veljajo pravila za tisto dejavnost, kateri je naročilo pretežno namenjeno. Odločitev o oddaji enega naročila ali več ločenih naročil se ne sme sprejeti z namenom izključitve takega naročila iz področja uporabe tega zakona ali, kjer je to primerno, zakona, ki ureja javno naročanje.
(2) Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta zakon in za drugo zakon, ki ureja javno naročanje in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3) Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta zakon in za drugo ne velja niti ta zakon niti zakon, ki ureja javno naročanje in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s tem zakonom.

Ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje mora temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: PES) in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.

(1) Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, zapisane v internih aktih naročnika ali drugih programih.
(2) Naročnik mora oddati javno naročilo po sklopih, če ga je mogoče razdeliti na sklope in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila in s tem hkrati zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.

(1) Naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.
(2) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.

(1) Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.
(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil, glede na vrednosti iz 17. člena tega zakona tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil.

(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
(3) V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če pridobi pisno soglasje ministra, pristojnega za finance, ki ga minister izda v primeru, ko projektant, ki je hkrati ponudnik za izvedbo naročila, razpolaga s svojo specifično tehnološko oziroma konstrukcijsko rešitvijo za izvedbo projekta, ki zaradi nižje cene ali višje kvalitete izvedbe projekta predstavlja njegovo konkurenčno prednost, s katero drugi ponudniki ne razpolagajo. Minister, pristojen za finance, mora izdati soglasje v roku osmih dni od prejema vloge projektanta.

Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

(1) Naročnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
a) 422.000 eurov za naročila blaga in storitev;
b) 5.278.000 eurov za naročila gradenj.
(2) Naročnik mora poslati v objavo portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti:
1. v primeru naročanja blaga in storitev: 80.000 eurov,
2. v primeru naročanja gradenj: 160.000 eurov.
(3) V primerih, ko Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, vlada v Uradnem listu Republike Slovenije objavi nove evropske mejne vrednosti iz tega zakona.

(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom.
(2) Naročnik pri izračunavanju ocenjene vrednosti ne sme deliti predmeta javnega naročila ali uporabljati takih metod za izračun, da bi se s tem izognil upoštevanju določb tega zakona.
(3) Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
(4) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
(5) Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega naročila gradnje, naročnik ne sme prišteti vrednosti naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi tega zakona za naročilo blaga ali storitev.
(6) Če lahko iz javnega naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.
(7) Če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
(8) V primeru javnih naročil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.
(9) Podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila, ki vključuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.
(10) Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:
a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;
b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(11) Pri javnih naročilih storitev mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti:
a) pri zavarovalniških storitvah na višini premije in drugih oblik plačil;
b) pri bančnih in drugih finančnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah plačil;
c) pri naročilih idejnih načrtov na honorarjih, plačljivih provizijah in drugih oblikah plačil.
(12) Podlaga za izračunavanje vrednosti naročila pri naročilih storitev, pri katerih niso navedeni skupni stroški:
a) v primeru naročil za določeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48;
b) v primeru naročil za določeno obdobje ali naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(13) V primeru, da predmet javnega naročila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanašajo, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v izračun ocenjene vrednosti javnega naročila.

(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1. naročila, ki jih naročnik odda zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če naročnik nima posebne ali izključne pravice za nadaljnjo prodajo ali najem predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik;
2. naročila, ki jih naročnik odda za druge namene kot je opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Evropske unije;
3. javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki z določeno stopnjo tajnosti, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov Republike Slovenije in so določeni s predpisom vlade; naročnik mora o izvedenih naročilih poročati vladi do konca februarja tekočega leta za preteklo leto;
4. javna naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila naročanja in so dodeljena:
a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali več tretjimi državami, ter vključuje bodisi blago, storitve, gradnje ali natečaje, namenjene skupnemu izvajanju naročila gradnje ali uporabi gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju naročila storitve ali uporabi rezultatov projekta s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;
b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji državi;
c) na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije;
5. koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, če se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti;
6. pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da gospodarski subjekti sklepajo pogodbe, upoštevaje določbe tega zakona, tudi v primeru, če sami niso naročniki in da je ponudbena cena enaka ali nižja od cene na trgu.
(2) V primerih iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da so izjeme.
(3) V primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh dejavnostih, za katere meni, da so izjeme.
(4) Pri naročanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, lahko naročnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma več del, dovoli izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbišču, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, začetek opravljanja teh del istočasno z začetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prišlo do dodatnih stroškov pri naročniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti.

(1) Ta zakon se ne uporablja za naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih:
a) naročnik odda povezanemu podjetju ali
b) mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu 5. do 9. člena tega zakona, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov, pod pogojem, da vsaj 80% povprečnega prometa v zvezi s storitvami, blagom ali gradnjami, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh storitev, blaga ali gradenj podjetjem oziroma naročnikom, s katerimi je povezano.
(2) V kolikor je bilo podjetje ustanovljeno ali je začelo poslovati pred manj kot tremi leti, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz prejšnjega odstavka tega člena verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.
(3) Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se deleži iz prvega odstavka tega člena izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.
(4) Ta zakon se ne uporablja za naročila, ki jih odda:
a) mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu 5. do 9. člena tega zakona enemu od teh naročnikov, ali
b) naročnik takemu mešanemu podjetju, katerega del je, pod pogojem, da je bilo mešano podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da akt o ustanovitvi mešanega podjetja določa, da bo naročnik, ki je njegov del, ostal njegov del najmanj za enako obdobje.
(5) Služba vlade, pristojna za evropske zadeve, posreduje Komisiji, na zahtevo le-te, naslednje podatke:
a) imena teh podjetij ali mešanih podjetij,
b) vrsto in vrednost naročil,
c) podatke, ki po mnenju Komisije lahko služijo kot dokaz, da je razmerje med podjetjem ali mešanim podjetjem, kateremu so naročila oddana, in naročnikom v skladu z zahtevami iz tega člena.

(1) Ta zakon se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:
a) storitvami na področju arbitraže in poravnave;
b) finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala;
c) pogodbami o zaposlitvi;
d) raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik;
e) pridobitvijo ali najemom zemljišča, obstoječih objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s kakršnimikoli finančnimi sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o finančnih storitvah, ki so vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje.
(2) Ta zakon se ne uporablja za naročila storitev, oddana s strani enega naročnika drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, podeljene na podlagi zakona.

Ta zakon se ne uporablja:
a) za naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;
b) za naročila za nabavo električne energije ali nabavo goriv za proizvodnjo energije, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo dejavnost iz prvega in tretjega odstavka 5. člena ali a) točke 9. člena tega zakona.

(1) Naročnik mora v primeru oddaje pridržanega javnega naročila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZZRZI) in katerega ponudbena cena oziroma ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja kot 5% ponudbene cene najugodnejšega ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, pri čemer morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega člena.
(2) Če naročnik na način iz prejšnjega odstavka nadomestno izpolnjuje kvoto, mora pri tem upoštevati tudi 64. člen ZZRZI.
(3) Naročnik, ki namerava oddati javno naročilo po tem členu, mora to navesti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji.

(1) Naročnik lahko naroči izvedbo gradenj in storitev ter nabavo blaga od ali preko skupnega nabavnega organa. Skupni nabavni organ za izvedbo postopka javnega naročanja ne sme zaračunati provizije.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka za pravilnost izvedbe javnega naročanja odgovarja naročnik. Šteje se, da je naročnik ravnal v skladu s tem zakonom, v kolikor je v skladu s tem zakonom ravnal skupni nabavni organ.

(1) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom.
(2) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B), se oddajo v skladu z določbami tega zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.
(3) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in iz Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem zakonom, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.

Pri oddaji javnega naročila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz držav članic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakršni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih držav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA).

(1) Naročnik mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
(3) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
(4) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
(5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni z zakonom kot tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.
(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo.
(7) Naročnik mora omogočiti ponudniku, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, da je prisoten na vpogledu v njegovo ponudbo, ter ima možnost varovati svoje interese.

(1) Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.
(2) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok. Stroške prevoda nosi ponudnik.
(3) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.
(4) Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.

(1) Določbe tega člena se uporabljajo za obravnavo ponudb proizvodov s poreklom iz tretjih držav, s katerimi Evropska skupnost nima sklenjenega dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in uspešen dostop podjetij iz Evropske skupnosti na trge tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Evropske skupnosti ali njenih držav članic do tretjih držav.
(2) Naročnik lahko zavrne ponudbe, oddane v postopku oddaje naročila blaga, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, skladno z določbami zakonov, ki urejajo:
– spremembe, dopolnitve in razveljavitve določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva,
– carine,
– preoblikovanje dejavnosti prosto-carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih,
– takse na izvoženo blago,
– izvajanje carinskih predpisov Evropskih skupnosti,
– carinsko tarifo,
presega 50% skupne vrednosti proizvodov, ki tvorijo ponudbo. Programska oprema, ki se uporablja v opremi komunikacijskih omrežij, se pojmuje kot proizvod.
(3) Če sta dve ponudbi ali več enakovredni glede na merila za izbiro najugodnejše ponudbe, imajo prednost tiste ponudbe, ki jih ni mogoče zavrniti na podlagi prejšnjega odstavka. Glede merila cene velja, da je ponudbe treba obravnavati enakovredno, če razlika med cenami iz ponudb ne presega 3%. Ne glede na prej navedeno, pa naročnik ne sme dati prednosti ponudbi, če bi z njenim izborom moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.
(4) Določbe tega člena veljajo samo v primeru, ko tretja država v svoji ponudbi ponuja proizvode, ki izvirajo iz te države.

(1) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil storitev v tretjih državah.
(2) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo in o njih poročajo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil v tretjih državah in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega delovnega prava.

(1) Oseba ali osebe, ki izvajajo katero od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona in menijo, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu, podajo organu, pristojnemu za varstvo konkurence, predlog za izvedbo postopka za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci. Predlog mora vsebovati:
– navedbo dejavnosti, za katero oseba meni, da je neposredno izpostavljena konkurenci,
– dejstva in dokaze, ki utemeljujejo navedeno trditev,
– navedbo določb zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka.
Organ, pristojen za varstvo konkurence, poda mnenje k predlogu v roku 30 dni od prejema le-tega.
(2) Če organ, pristojen za varstvo konkurence, meni, da se v skladu s prejšnjim in tretjim odstavkom tega člena za določeno dejavnost ta zakon ne uporablja, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporoči vsa pomembna dejstva, zlasti vse določbe zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena in po potrebi priloži svoje mnenje.
(3) Ta zakon se preneha uporabljati za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, če Komisija:
– sprejme odločbo o uporabi prvega odstavka tega člena in v obdobju, ki ga določi,
ali
– ne sprejme odločbe o taki uporabi v navedenem obdobju.
(4) Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega odstavka tega člena in če organ, pristojen za varstvo konkurence, ugotovi, da se uporablja prvi odstavek tega člena, se za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, ta zakon ne uporablja več, če Komisija z odločbo in v predpisanem roku, ne ugotovi, da je dejavnost iz 5. do 9. člena tega zakona neposredno izpostavljena konkurenci na trgu.
(5) Če za dejavnost v Republiki Sloveniji že poteka postopek po tem členu, se nadaljnje prošnje v zvezi z isto dejavnostjo v Republiki Sloveniji pred potekom roka v zvezi s prvo prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prošnje.

(1) Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:
1. odprti postopek,
2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
4. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
5. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in
6. postopek zbiranja ponudb.
(2) Naročnik izvede javno naročanje:
a) če je vrednost predmeta javnega naročila:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 20.000 eurov in nižja od 80.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 160.000 eurov,
po postopku zbiranja ponudb.
b) če je vrednost predmeta javnega naročila:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 422.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 160.000 eurov in nižja od 844.000 eurov,
po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.
c) če je vrednost predmeta javnega naročila:
– v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 422.000 eurov in
– v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 844.000 evrov,
po postopkih iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.
(3) Javno naročanje iz c) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu. V posebnih primerih in razmerah, lahko uporabi postopek s pogajanji brez objave obvestila o naročilu.
(4) V primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, mora naročnik javno naročanje prekiniti in začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona.
(5) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki so glede teh naročil dolžni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.

Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji.

(1) Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila in v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost.
(2) Postopek s pogajanji po predhodni objavi je postopek, v katerem naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na način kot je določen v razpisni dokumentaciji.

(1) Naročnik lahko odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. če v postopku oddaje javnega naročila v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita;
2. kadar je predmet naročila blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
3. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik;
4. samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;
5. v primeru naročanja blaga za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;
6. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo:
– če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo velike težave, ali
– če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za izvajanje nadaljnjih faz tega naročila;
7. v primeru naročanja gradenj za dodatne gradnje, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj, kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Možnost uporabe tega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila upoštevaje vrednosti takih dodatnih gradenj;
8. za blago, ponujeno in kupljeno na prostem trgu;
9. za naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 38. člena tega zakona;
10. za ugodne nakupe, ko je blago mogoče naročiti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;
11. za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, določenem v predpisih, ki urejajo stečaj in likvidacijo;
12. za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več morajo biti vsi povabljeni v pogajanja;
13. v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka.
(2) V primerih javnega naročanja na podlagi prejšnjega odstavka, razen v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o predmetu naročila, razlogih za uporabo tega postopka, vrednosti naročila, obdobju veljavnosti pogodbe in o gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal, če je to primerno več gospodarskih subjektov vključiti v postopek s pogajanji in uporabo postopka v primeru iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka utemeljiti. Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.

(1) Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko naročnik izvede na enega od naslednjih načinov, tako, da:
a) izmed prejetih ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ob upoštevanju pogojev in meril, določenih v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji, ali,
b) postopek razdeli v dve fazi:
– v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi ali gospodarski subjekti, ki so predložili prijavo za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje, opredeljene v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb in razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k oddaji ponudbe, ali
– v prvi fazi na podlagi prejetih prijav opravi dialog s prijavitelji, z namenom oblikovanja dokončne razpisne dokumentacije in ugotovi, kateri od njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi fazi pa le-te povabi k oddaji ponudbe na podlagi končne razpisne dokumentacije,
c) po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ali ponudnike, s katerimi bo sklenil okvirni sporazum.
(2) Naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja.

(1) Posebni načini javnega naročanja so:
1. dinamični nabavni sistem in
2. elektronska dražba.
(2) Naročnik lahko po izvedenem postopku javnega naročanja sklene okvirni sporazum.

(1) Naročnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu s tem zakonom.
(2) V kolikor je naročnik okvirni sporazum sklenil v skladu s tem zakonom, lahko takrat, ko naročila oddaja na podlagi tega okvirnega sporazuma, uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave.
(3) V kolikor naročnik okvirnega sporazuma ni oddal v skladu s tem zakonom, ne sme uporabiti postopek s pogajanji brez predhodne objave.
(4) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov tako, da bi s tem kršil temeljna načela javnega naročanja.
(5) Naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum, mora v dveh mesecih od sklenitve okvirnega sporazuma objaviti obvestilo o oddaji naročila iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila), pod pogoji, ki jih določi Komisija. Naročnik ni obvezan objaviti obvestila o oddaji naročila v primerih sklenitve posamezne pogodbe na podlagi okvirnega sporazuma.

(1) Da bi vzpostavil dinamični nabavni sistem, naročnik upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki jih je treba skleniti v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vključijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročnik uporablja izključno elektronska sredstva v skladu s 67. členom tega zakona.
(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema naročnik:
a) objavi obvestilo o javnem naročilu z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
b) v razpisni dokumentaciji navede tudi značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;
c) po objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem se lahko dobijo ti dokumenti.
(3) Naročnik med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. Ocenjevanje zaključi najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljša to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
(4) Vsako posamezno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo prijavo v roku, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav, predloženih do tega skrajnega roka.
(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki ga je treba oddati v okviru tega sistema, in določi rok za prejem ponudb. Naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, bolj natančno navedejo v povabilu.
(6) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(7) Naročnik mora objaviti obvestilo o izidu v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naročilih za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.

(1) Naročnik se lahko odloči, da bo v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi naročilo oddal na elektronski dražbi, če je takrat že mogoče natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije naročila. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po začetku odpiranja konkurence za naročila, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Elektronska dražba mora temeljiti:
– na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali
– na cenah in/ali drugih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
(2) Naročnik, ki se odloči za izvedbo elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:
a) značilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te značilnosti merljive in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
b) omejitve glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;
c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je mogoče, kdaj jim bodo na voljo;
č) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
d) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri ponujanju;
e) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.
(3) Pred začetkom postopka elektronske dražbe mora naročnik opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom ali merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.
(4) Če se naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 49. člena tega zakona. Povabilo mora prav tako vsebovati matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.
(5) Naročnik mora v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa naročnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
(6) Elektronska dražba se lahko zaključi na enega ali več naslednjih načinov:
a) v povabilu k sodelovanju pri elektronski dražbi mora naročnik vnaprej navesti datum in čas zaključka dražbe;
b) v povabilu k sodelovanju mora naročnik navesti, da bo dražba zaključena, ko ne bo več ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po izteku katerega ni več mogoče predložiti nove ponudbe in pomeni zaključek elektronske dražbe;
c) ko se izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.
(7) Če se naročnik odloči, da bo elektronsko dražbo zaključil v skladu s c) točko prejšnjega odstavka, če je mogoče v kombinaciji z načinom, opredeljenim v b) točki prejšnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen čas za vsako fazo dražbe.
(8) Po zaključku elektronske dražbe mora naročnik oddati naročilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izračunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.
(9) Če se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogočen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe.

(1) Tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam opisov določenih tehničnih specifikacij), se navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot npr. v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoče, je potrebno tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom.
(2) Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.
(3) Ne glede na tehnična pravila, ki jih kot obvezna določajo predpisi, se morajo tehnične specifikacije oblikovati:
a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga. Pri vsakem sklicevanju se navedejo besede »ali enakovredni«, ali
b) v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev; ki lahko vključujejo tudi elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila, ali
c) v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tega odstavka s sklicevanjem na specifikacije iz točke a) tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami, ali
d) s sklicevanjem na specifikacije iz a) točke tega odstavka v zvezi z enimi značilnostmi ter s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne zahteve iz b) točke tega odstavka v zvezi z drugimi značilnostmi.
(4) Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz a) točke prejšnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(5) Če naročnik izkoristi možnost iz a) točke tretjega odstavka tega člena, da določi predpise v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika. Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(6) Če naročnik določi okoljske značilnosti v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz b) točke tretjega odstavka tega člena, lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
– so navedene specifikacije primerne za opredelitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,
– so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,
– so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter
– da so na voljo vsem zainteresiranim.
(7) Naročnik lahko navede, da se za blago in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti mora vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
(8) Za namene tega člena se za priznane organe štejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Naročnik mora sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah.
(9) Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Navedeno sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo »ali enakovredni«.
(10) Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.
(11) Naročnik mora gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za pridobitev naročila, na njihovo zahtevo, posredovati tehnične specifikacije, ki jih uporabljajo pri naročanju blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo uporabiti pri naročilih oddanih na podlagi periodičnih informativnih obvestil v smislu prvega in drugega odstavka 61. člena tega zakona.
(12) Če tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, naročnik gospodarske subjekte zgolj napoti na to dokumentacijo.

(1) Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bodo upoštevali variante, ki jih predložijo ponudniki.
(2) Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variant ali ne: v kolikor variantne ponudbe niso dopuščene jih naročnik ne sme upoštevati.
(3) Naročnik, ki dopusti predložitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev.
(4) Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnika. V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročnik, ki je dopustil predložitev variant, ne sme zavrniti variante izključno iz razloga, ker bi izvedba variante pomenila javno naročilo storitve namesto javnega naročila blaga in obratno.

(1) Vlada lahko predpiše, da se morajo za določene vrste javnega naročanja in za posamezne proizvode in storitve določiti okoljske tehnične specifikacije ali okoljska merila za izbor. Pri tem mora vlada določiti tudi kakšna so ta merila in kako se jih uporablja.
(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.

(1) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med izvedbo naročila.
(2) Če nudi naročnik informacije iz prejšnjega odstavka, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku javnega naročanja, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v povezavi z določbo, ki ureja obravnavanje neobičajno nizkih ponudb.

(1) Pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil:
a) mora naročnik izločiti iz postopka gospodarske subjekte, ki ne izpolnjujejo pravil in pogojev v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona,
b) mora naročnik izbrati ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom tega zakona,
c) naročnik v okviru postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopka s pogajanji po predhodni objavi po potrebi v skladu z 48. členom tega zakona zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.
(2) Če se obvestilo o javnem naročilu opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti in z namenom izbire udeležencev v postopkih za oddajo določenega naročila, ki je predmet javnega naročanja, mora naročnik:
a) ugotoviti sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z določbami 47. člena tega zakona;
b) uporabiti za te gospodarske subjekte tiste določbe prvega odstavka, ki se nanašajo na postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji.
(3) Naročnik mora potrditi, da so ponudbe, ki so jih predložili izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za oddajo ponudb in da je oddaja naročila v skladu z merili za oddajo, določenimi v 49. in 50. členu tega zakona.
(4) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo.

(1) Pri izbiri udeležencev v postopku ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odločitev glede priznanja sposobnosti ali pri ažuriranju meril in pravil, naročnik ne sme:
a) postaviti takih upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, ki bi diskriminirali nekatere gospodarske subjekte;
b) zahtevati preskuse ali dokaze, ki se ne ujemajo z objektivnimi dokazili, ki so že na voljo.
(2) Kadar naročnik zahteva predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za zagotavljanje kakovosti, izdanih s strani neodvisnih organov, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustreznih skupinah evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s skupino evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
(3) Za naročila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primerih lahko naročnik zaradi preverjanja tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Kadar naročniki zahtevajo predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za okoljsko upravljanje, izdanih s strani neodvisnih organov, se morajo sklicevati na Sistem Evropske skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde, vezane na ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Evropske skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih, vezanih na ravnanje z okoljem.

(1) Naročnik lahko vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti. Naročnik, ki vzpostavi ali vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, mora zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje sposobnosti.
(2) Sistem ugotavljanja sposobnosti lahko obsega različne stopnje ugotavljanja sposobnosti. Naročnik mora voditi sistem ugotavljanja sposobnosti na podlagi objektivnih pogojev in pravil za ugotavljanje sposobnosti, ki jih določi. Če ti pogoji in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporablja 41. člen tega zakona. Pogoji in pravila se po potrebi lahko ažurirajo.
(3) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena lahko vključujejo razloge za izločitev iz 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Če je naročnik naročnik po prvem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izločitev iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2.
(4) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
(5) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
(6) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena morajo biti dostopni gospodarskim subjektom, če jih ti zahtevajo. Ažurirane pogoje in pravila mora naročnik posredovati na portal javnih naročil in gospodarskim subjektom, katerih sposobnost je bila ugotovljena na podlagi predhodnih pogojev in pravil. Če naročnik meni, da sistem ugotavljanja sposobnosti drugih naročnikov vsebuje iste zahteve kot njegov, mora imena teh naročnikov sporočiti zainteresiranim gospodarskim subjektom.
(7) O sposobnosti gospodarskih subjektov vodi naročnik pisno evidenco, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto naročila, za katero velja sposobnost.
(8) Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja sposobnosti mora naročnik upoštevati predvsem določbe o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje sposobnosti, o izbiri udeležencev z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ter določb o medsebojnem priznavanju upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, certifikatov, preskusov in dokazov.
(9) Če se obvestilo o javnem naročilu izvede z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, naročnik ponudnike v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali udeležence v postopku s pogajanji izbere izmed sposobnih kandidatov, v skladu s takšnim sistemom.

(1) V odprtem postopku morajo naročniki pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni.
(2) Naročnik, ki izbira kandidate v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji, mora zagotoviti, da izbor poteka v skladu z objektivnimi pravili in pogoji.
(3) V postopkih s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopkih s pogajanji lahko naročnik pri oblikovanju pogojev upošteva svojo objektivno potrebo za zmanjšanje števila kandidatov, ki je upravičena glede na uravnoteženo razmerje med posebnimi značilnostmi postopka oddaje naročila in sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo. Vendar pa je pri številu izbranih kandidatov potrebno upoštevati, da je treba zagotoviti konkurenco.
(4) Pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko vključujejo razloge za izločitev iz 42. člena ZJN-2. Če pa je naročnik naročnik po prvem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izločitev iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2.
(5) Če pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
(6) Če pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

(1) Naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del, ali
b) na podlagi najnižje cene.
(2) V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
(3) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
(5) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudb naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih določi v razpisni dokumentaciji.
(6) V kolikor naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60% vseh meril.

(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
a) ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.
(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in Komisijo.

(1) Pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ter minimalne roke, določene s tem zakonom.
(2) Če je obvestilo o javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za predložitev ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Rok za prejem ponudb mora biti najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo.

(1) V primeru, da naročnik objavi periodično informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb, določen v prejšnjem členu lahko skrajša, vendar ne sme biti krajši od 24 dni.
(2) Rok začne teči od dneva pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.
(3) Skrajšanje rokov na podlagi prvega odstavka tega člena je dovoljeno samo pod pogojem, če je periodično informativno obvestilo vsebovalo vse informacije, ki jih mora vsebovati objava obvestila o javnem naročilu, v kolikor so te informacije bile na voljo ob objavi in če je periodično informativno obvestilo bilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu.

Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, se roki za prejem ponudb podaljšajo, razen v primeru medsebojnega dogovora v skladu z b) točko 55. člena tega zakona, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti na portalu javnih naročil.

V primeru oddaje naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je:
a) rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika v skladu s četrtim odstavkom 87. člena tega zakona praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;
b) rok za prejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko določi z medsebojnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako časa za pripravo in oddajo ponudb;
c) kadar roka za prejem ponudb ni mogoče dogovoriti, naročnik določi rok, ki mora biti daljši od 19 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb.

Skrajšanje rokov iz prvega odstavka 53. člena tega zakona v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bili roki za prejem ponudb na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika s periodičnim informativnim obvestilom, krajši od 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu ali povabila.

(1) Vrste objav so:
1. periodično informativno obvestilo,
2. obvestilo o javnem naročilu,
3. obvestilo o oddaji naročila,
4. obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi
5. obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

(1) Pri naročilih blaga, gradenj ali storitev se obvestilo o javnem naročilu mora opraviti:
a) s periodičnim informativnim obvestilom, ali
b) z obvestilom o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ali
c) z obvestilom o javnem naročilu.
(2) V primeru dinamičnega nabavnega sistema, se obvestilo o javnem naročilu objavi z obvestilom o naročilu iz c) točke prejšnjega odstavka, objava naročil na podlagi takih sistemov pa se objavi s poenostavljenim obvestilom o naročilu iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v poenostavljenem obvestilu o javnem naročilu pri dinamičnem nabavnem sistemu, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v poenostavljenem obvestilu o javnem naročilu pri dinamičnem nabavnem sistemu).
(3) Če se obvestilo o javnem naročilu opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:
a) se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano;
b) je treba v obvestilu navesti, da bo naročilo oddano po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem naročilu, in povabiti vse zainteresirane gospodarske subjekte, da se za sodelovanje prijavijo pisno; in
c) je lahko obvestilo objavljeno v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije, povezane z objavljanjem), največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo. Poleg tega se mora naročnik držati rokov, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.

(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev in vsebovati informacije iz prilog uredbe, ki jo izda vlada. Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna. Naročnik je dolžan uporabljati standardne obrazce iz Uredbe Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1).
(2) Objave, ki jih naročnik pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski obliki preko portala javnih naročil.
(3) Objava se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsake objave.
(4) Stroški objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz proračuna Evropske unije. V organizacijo in kritje stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske unije.

(1) Obvestilo, ki ga je potrebno objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ne sme biti objavljeno na portalu javnih naročil, preden je bilo odposlano v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, mora biti enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu, objavljenem na portalu javnih naročil, mora biti naveden datum odpošiljanja Komisiji.
(2) Portal javnih naročil in Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izdata naročniku potrdilo o prejemu obvestila, poslanega v objavo, z navedbo datuma objave. Potrdilo je dokazilo o objavi. Dokazila o datumih odpošiljanja obvestil morajo naročniki hraniti in jih po potrebi predložiti kot dokaz.

(1) Naročnik pošlje v objavo Komisiji ali portalu javnih naročil periodično informativno obvestilo, ki vsebuje:
a) v primerih naročil blaga, skupno okvirno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov, po vrstah blaga, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od 750.000 eurov. Naročnik opredeli vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
b) v primerih naročil storitev, skupno ocenjeno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost večja ali enaka od 750.000 eurov;
c) v primerih naročil gradenj, skupne značilnosti naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je njihova skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od vrednosti, opredeljene v 17. členu tega zakona.
(2) Obvestila na podlagi točke a) in b) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po sprejemu proračuna. Obvestila na podlagi točke c) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po odločitvi, ki vključuje načrt naročil gradenj ali naročil v okviru okvirnih sporazumov, ki jih namerava naročnik oddati. Naročniki, ki objavijo periodično informativno obvestilo na portalu javnih naročil, morajo v elektronski obliki poslati Komisiji obvestilo o objavi periodičnega informativnega obvestila na portalu javnih naročil, v obliki in po postopku za pošiljanje obvestil iz Informacij povezanih z objavljanjem. Periodična informativna obvestila se ne smejo objaviti na portalu javnih naročil, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum pošiljanja. Naročnik mora objaviti periodično informativno obvestilo iz a), b) in c) točke prejšnjega odstavka le v primeru, ko pri javnem naročanju določi skrajšane roke za prejem ponudb. Periodično informativno obvestilo se ne uporablja v primerih naročanja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
(3) Naročnik lahko objavlja ali poskrbi, da Evropska komisija objavi, zlasti periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnje periodično informativno obvestilo, če je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.
(4) V kolikor se naročnik odloči za uporabo sistema ugotavljanja sposobnosti v skladu s 47. členom tega zakona, sestavi o sistemu ugotavljanja sposobnosti obvestilo, v katerem navede namen sistema in pogoje za dostop do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Če sistem traja več kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.

(1) Naročnik mora poslati v objavo na portal javnih naročil obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
(2) Obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
a) podatke o naročniku,
b) navedbo predmeta javnega naročila in če je to primerno njegov opis,
c) podatke o postopku zbiranju ponudb z objavo obvestila o javnem naročilu: ali bo naročnik izvedel postopek v dveh fazah, ali bo v prvi fazi izvedel dialog s prijavitelji in ali bo v postopek vključil pogajanja,
d) navedbo o vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, če je to primerno,
e) pogoje, ki morajo biti izpolnjeni,
f) merila, na podlagi katerih bo primerjal ponudbe,
g) rok, v katerem morajo biti oddane prijave in/ali ponudbe,
h) navedbo ali je objava hkrati razpisna dokumentacija.

(1) Naročnik, ki je oddal naročilo, mora v dveh mesecih od oddaje naročila objaviti obvestilo o oddaji naročila iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, pod pogoji, ki jih določi Komisija.
(2) V primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B naročnik v obvestilu navede, ali soglaša z njegovo objavo.
(3) Podatki, dani v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila in označeni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem za statistične namene.
(4) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja, ki ga ni mogoče oddati po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko iz razloga poslovne tajnosti omeji podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navede v obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu.

(1) Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb v objavo na portal javnih naročil.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
a) podatke o naročniku,
b) navedbo predmeta javnega naročila in če je to primerno njegov opis,
c) podatke o postopku zbiranju ponudb z objavo obvestila o javnem naročilu,
d) merila, na podlagi katerih je primerjal ponudbe,
e) navedbo izbranega ponudnika ali sklenitelja okvirnega sporazuma,
f) pogodbeno vrednost in
g) rok veljavnosti pogodbe.

Naročnik lahko v skladu s 63. in 64. členom tega zakona objavi tudi obvestila o javnih naročilih, ki jih ni dolžan objaviti po tem zakonu.

(1) Naročnik lahko v postopku javnega naročanja vsa sporočila in informacije pošilja po pošti, faksu, z elektronskimi sredstvi. V primeru pošiljanja prijav se lahko prenašajo sporočila in informacije tudi po telefonu.
(2) Naročnik mora izbrati tak način ali načine sporočanja, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo omejevati pri vključevanju v postopek javnega naročanja.
(3) V primeru sporočanja podatkov na elektronski način, morajo biti sredstva in tehnične lastnosti take, da je zagotovljena enakopravnost, splošna dostopnost in povezljivost z informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi v splošni rabi.
(4) Gospodarski subjekti lahko pošiljajo prijave za sodelovanje na naslednji način:
a) v pisni obliki ali po telefonu;
b) v kolikor so bile prijave za sodelovanje posredovane po telefonu, je potrebno posredovati pisno potrditev pred iztekom roka za oddajo prijav;
c) če so prijave za sodelovanje poslane po telefaksu, naročnik lahko zahteva njihovo pisno potrditev po pošti ali na elektronski način, v kolikor bi bile uporabljene kot listinski dokaz. Take zahteve skupaj z rokom za pošiljanje potrditve mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu.

Za sredstva za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter sredstva za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:
a) vse informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih);
b) ponudniki in kandidati morajo vse dokumente, potrdila in izjave, ki ne obstajajo v elektronski obliki, povezane z izpolnjevanjem pogojev iz drugega in tretjega odstavka 46. člena, 47. in 48. člena tega zakona, predložiti v pisni obliki do izteka roka za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje.

(1) Naročnik mora čim prej obvestiti gospodarske subjekte o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklene okvirnega sporazuma ali ne odda naročila, za katerega so bile oddane konkurenčne ponudbe, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročnik te informacije ponudi v pisni obliki, če se to od njega zahteva.
(2) Na zahtevo gospodarskega subjekta naročnik čim prej obvesti:
– vse neuspešne kandidate: o razlogih za zavrnitev njihovih prijav,
– vse neuspešne ponudnike: o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, vključujoč razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za njegovo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev,
– vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo: o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.
(3) Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisne zahteve. Naročnik se lahko odloči, da zadrži nekatere informacije iz prvega odstavka tega člena v zvezi z oddajo naročila, sklenitvijo okvirnega sporazuma ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, bi škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi lahko posegala v lojalno konkurenco med njimi.
(4) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, v šestih mesecih obvesti ponudnike o svoji odločitvi glede priznanja sposobnosti. Če naročnik predvideva, da bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.
(5) Naročnik obvesti ponudnike, katerih vlogo za priznanje sposobnosti je zavrnil, o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev čim prej in v nobenem primeru ne več kot 15 dni po datumu sprejema odločitve. Razlogi morajo temeljiti na pogojih za ugotovitev sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
(6) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, lahko priznanje o sposobnosti gospodarskega subjekta prekliče samo iz razlogov na podlagi pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona. O nameri, da bo naročnik preklical priznanje sposobnosti, je treba gospodarski subjekt v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, določenim za preklic priznanja sposobnosti, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravičujejo predlagano dejanje.

(1) Naročnik mora o vsakem naročilu hraniti podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravičujejo svoje odločitve, ki jih je sprejel v zvezi z:
a) ugotavljanjem sposobnosti in izbiro gospodarskih subjektov ter oddajo naročil;
b) uporabo postopkov brez predhodne objave;
c) neupoštevanjem 4., 33. do 35., 41. do 44., 57. do 65. člena tega zakona, na podlagi odstopanj, predvidenih v 3. in 5. do 10. členu tega zakona in v 17. do 24. členu in 31. členu tega zakona. Naročnik mora sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročil, ki se izvajajo na elektronski način.
(2) Naročnik mora hraniti podatke najmanj štiri leta od dneva oddaje naročila, iz razloga, da lahko na zahtevo Evropske komisije le-tej zagotovi potrebne podatke.

(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, če to omogoča informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik.
(2) Naročnik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem naročnika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb.
(3) Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora biti zgrajen tako, da omogoča odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naročnika tako, da tega ni mogoče kasneje spremeniti.
(4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.
(5) Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni žig.
(6) V nobenem primeru naročnik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki preprečiti ali drugače omejiti konkurence med ponudniki. Naročnikov informacijski sistem mora omogočati pošiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.
(7) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti preprečitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.
(8) Naročnikov informacijski sistem mora omogočati arhiviranje elektronskih ponudb na način, kot to določa ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov.

Naročnik lahko za vodenje postopka javnega naročanja imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega naročanja.

Pred začetkom postopka javnega naročanja lahko naročnik z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence.

Postopek javnega naročanja poteka po naslednjih fazah, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:
1. periodično informativno obvestilo, če je to primerno,
2. priprava razpisne dokumentacije,
3. objava obvestila o javnem naročilu,
4. predložitev in odpiranje ponudb,
5. pregled in ocenjevanje ponudb,
6. odločitev o oddaji javnega naročila,
7. objava obvestila o oddaji javnega naročila.

(1) Vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,
4. splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
5. elementi za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
6. morebitna finančna ali druga zavarovanja.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naročila, potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, navedenim v objavi obvestila o javnem naročilu. Kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik mora objaviti obvestilo o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami na ali preko portala javnih naročil. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na ali preko portala javnih naročil.

(1) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
(2) Naročniki na ali preko portala javnih naročil posreduje dodatna pojasnila vezana na razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno.

(1) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, določenega za prejem ponudb.
(2) Naročnik mora določiti datum in uro roka za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.
(3) Če ponudba ni bila predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.
(4) Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika.
(5) Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.

Če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.

Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.

(1) Odpiranje ponudb izvede naročnik. Odpiranje ponudb se izvede na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji. O odpiranju ponudb se vodi zapisnik. Ponudbe se odpirajo po vrstnem redu prejema.
(2) V zapisniku o odpiranju ponudb je potrebno navesti:
– naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis anonimen,
– variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami,
– ponudbeno ceno ter morebitne popuste, v zapisnik pa se lahko vpišejo tudi drugi podatki iz ponudb, če tako odloči naročnik.
(3) V kolikor naročnik ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb pooblaščenim predstavnikom ponudnikov na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.

(1) Naročnik mora, najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.
(2) V kolikor naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Naročnik je dolžan o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, ki vodi evidenco o ponudnikih z negativnimi referencami. Takega ponudnika oziroma podizvajalca se izloči iz postopkov javnega naročanja za obdobje treh let, v kolikor je predmet naročila blago ali storitev oziroma za obdobje petih let, v kolikor je predmet naročila gradnja. Ministrstvo, pristojno za finance, objavi seznam ponudnikov z negativnimi referencami na svoji spletni strani.

(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi.
(2) Na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, lahko naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi prejšnjega odstavka. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo.
(3) V kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
– razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in
– prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, v skladu z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.
(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.

(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.
(2) Naročnik lahko kadarkoli prekine postopek javnega naročanja.
(3) Naročnik lahko zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Navedeno odločitev mora poslati v objavo na portal javnih naročil.
(4) V primeru javnih naročil, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, mora naročnik obvestiti tudi Komisijo in odločitev poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

(1) Naročnik pripravi razpisno dokumentacijo za vsako fazo postopka posebej. Razpisna dokumentacija za prvo fazo vsebuje:
1. povabilo k oddaji prijave,
2. navodila ponudnikom za izdelavo prijave,
3. navedbo števila kandidatov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe, če je to primerno,
4. pogoje, ki so vezani na predmet naročila in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za izvedbo javnega naročila,
5. navedbo meril za izbiro, če je to mogoče,
6. drugo.
(2) Razpisna dokumentacija za drugo fazo mora vsebovati vsaj:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
4. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
5. opis in ovrednotenje meril za izbiro.

Obvestilo o priznanju sposobnosti oziroma o zavrnitvi priznanja sposobnosti mora naročnik poslati tistim gospodarskim subjektom, ki so oddali prijavo.

(1) Če se oddaja javno naročilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, mora naročnik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki.
(2) Povabilo kandidatom mora vsebovati navedbo podatka o objavi razpisne dokumentacije.
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za javno naročanje.
(4) Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
a) kjer je to primerno, rok, v katerem se lahko zahtevajo dodatni dokumenti ter znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev dodatnih dokumentov;
b) navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;
c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
d) sklicevanje na vse morebitne priložene dokumente, ki jih je treba oddati;
e) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo obvestila o javnem naročilu;
f) relativno pomembnost meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v obvestilu o javnem naročilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ali v razpisni dokumentaciji.
(5) Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, mora naročnik povabiti vse kandidate, da na podlagi natančnih podatkov o naročilu, potrdijo svoj interes za sodelovanje, pred začetkom izbire ponudnikov. Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
a) vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predviden čas objave nadaljnjih obvestil o javnih naročilih za gradnje, blago ali storitve;
b) vrsto postopka: postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;
e) naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev razpisne dokumentacije;
f) ekonomske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;
g) znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev razpisne dokumentacije;
h) obliko pogodbe, ki je predmet naročila: nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija, in
i) merila za oddajo naročila in njihovo težo ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v informativnem obvestilu ali v razpisni dokumentaciji ali v povabilu k oddaji ponudb ali k pogajanjem.

(1) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik z izvedbo naročila,
4. splošne pogoje pogodbe,
5. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi.

Naročnik določi rok za prejem ponudbe glede na razloge, iz katerih lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave in glede na predmet naročila.

(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje, po pregledu ponudb v skladu s 87. členom tega zakona povabi k pogajanjem.
(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril.
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi.
(4) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
(5) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej.

(1) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko podatke, ki jih mora sporočiti, ob upoštevanju Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, o vrsti in količini opravljenih storitev, omeji na opis »storitve na področju raziskav in razvoja«.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem členom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu.

(1) Rok za prejem ponudb ali prijav mora biti tak, da omogoča gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe.
(2) V kolikor naročnik sam ali na pobudo gospodarskega subjekta oceni, da je to potrebno, rok za prejem ponudb ustrezno podaljša.

(1) V postopku zbiranja ponudb naročnik pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naročila, če je to potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na način izvajanja postopka.
(2) Naročniku ni treba posebej pripraviti razpisne dokumentacije, v primeru, da so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

(1) Dokumentacijo o oddaji posameznega naročila, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
– objava obvestila o javnem naročilu ali povabilo k oddaji ponudbe,
– razpisna dokumentacija, če je to primerno,
– predložene ponudbe.
(2) Dokumentacijo sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročanja.

Naročnik mora pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja.

(1) V skladu z določbami tega dela zakona morajo natečaje naročniki organizirati v primeru naročil, katerih vrednost brez DDV je enaka ali večja od 422.000 eurov. Za namene tega odstavka gre za ocenjeno vrednost naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.
(2) Določbe tega člena se uporabljajo za vse natečaje, kjer je celotni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem enak ali večji od 422.000 eurov. Za namene tega odstavka se vrednost nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če naročnik v obvestilu o javnem naročilu ne izključi take oddaje naročila.

Določbe tega dela zakona se ne uporabljajo za:
1. natečaje, ki so organizirani v enakih primerih, kot tisti v 25. členu tega zakona za javna naročila storitev in
2. natečaje, organizirane za opravljanje take dejavnosti, za katero je Komisija sprejela sklep iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona.

(1) Naročnik mora pravila za organizacijo natečajev sporočiti zainteresiranim za sodelovanje pri natečaju.
(2) Pravica do sodelovanja udeležencev v natečajih ne sme biti omejena:
a) na ozemlje ali del ozemlja države članice;
b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali le-ti biti fizične ali pravne osebe.

(1) V kolikor želi naročnik izvesti natečaj, mora le-to objaviti. Naročnik, ki je izvedel natečaj, mora objaviti izide natečaja. Obvestilo o javnem naročilu mora vsebovati informacije iz Seznama storitev B, obvestilo o rezultatih natečaja pa vsebuje informacije iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natečaja, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natečaja).
(2) Naročnik mora obvestilo o rezultatih natečaja v roku dveh mesecev po izvedbi natečaja posredovati Komisiji pod pogoji, ki jih določi Komisija.
(3) Za vse objave v zvezi z natečaji se uporabljajo določbe tega zakona.

(1) Za vsa sporočila v zvezi z natečaji se uporabljajo določbe tega zakona.
(2) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje z vsemi informacijami, ki jih sporočijo udeleženci natečaja. Žirija ne sme pregledati načrte in projekte pred iztekom roka za njihovo oddajo.
(3) Za sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov se uporabljajo vse informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za elektronsko predstavitev načrtov in projektov, vključno s šifro, in morajo biti na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom. Poleg tega morajo biti sredstva za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Zahtev v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav, načrtov in projektov pri natečajih.

Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Žirijo sestavljajo predsednik, namestnik in vsaj dva člana. Če naročnik od udeležencev natečaja zahteva posebna strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkušnje.

(1) Pri organizaciji natečajev mora naročnik uporabiti postopke iz tega zakona.
(2) Če je število udeležencev na natečaju omejeno, mora naročnik določiti jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev prave konkurence.

(1) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odločitev ali mnenj.
(2) Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, upoštevaje njihovo anonimnost ter izključno na podlagi meril iz obvestila o javnem natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in navesti vse točke projekta, ki bi jih bilo treba pojasniti.
(4) Žirija mora spoštovati anonimnost udeležencev natečaja do sprejema mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija navedla v zapisniku.
(6) O dialogu med člani žirije in kandidati mora žirija sestaviti izčrpni zapisnik.

(1) Naročnik mora ministrstvu, pristojnemu za finance, posredovati poročilo o oddanih javnih naročilih v preteklem letu do konca februarja tekočega leta. Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi predloženih poročil najkasneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih in ga posreduje vladi v potrditev.
(2) Vlada na način, ki ga določi Komisija, Komisiji vsako leto posreduje statistično poročilo, razdeljeno po državah članicah in posameznih kategorijah dejavnosti, o skupni vrednosti oddanih naročil pod vrednostnimi pragovi, ki bi bila vključena v ta zakon, če ne bi bili določeni vrednostni pragovi.
(3) Vlada na način, ki ga določi Komisija, Komisiji najkasneje do 31. oktobra za preteklo leto in do 31. oktobra tekočega leta posreduje statistično poročilo o oddanih javnih naročilih, pripravljeno v zvezi z naslednjimi kategorijami dejavnosti:
– proizvodnja, transport ali distribucija električne energije,
– proizvodnja, transport ali distribucija pitne vode,
– mestni železniški, tramvajski, trolejbusni ali avtobusni promet,
– infrastruktura v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na celinskih plovnih poteh ali infrastruktura v drugih terminalih,
– letališka infrastruktura.
(4) Statistično poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsako statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.
(5) Informacije iz tretjega odstavka tega člena ne vključujejo informacij o naročilih storitev na področju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Seznama storitev A, katerih zaporedne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Seznama storitev B.
(6) Poročila iz prvega in drugega odstavka tega člena se pripravijo tako, da:
a) se v interesu upravne poenostavitve naročila manjših vrednosti lahko izključijo, pod pogojem, da uporabnost statističnih podatkov s tem ni ogrožena;
b) se spoštuje zaupnost predloženih informacij.
(7) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu.

(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov naročnikov, je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(1) Z globo od 5.000 do 350.000 eurov se za prekršek kaznuje naročnik, če:
1. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (32. člen tega zakona),
2. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51.–56. člen tega zakona),
3. določi merila za izbor v nasprotju s tem zakonom (49. člen tega zakona),
4. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (18. člen tega zakona),
5. v primeru, da je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, naročnik med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko najugodnejša ponudba (49. člen tega zakona),
6. določbe pogodbe o oddaji javnega naročila odstopajo v bistvenih elementih od določb iz razpisne dokumentacije,
7. sklene pogodbo o oddaji javnega naročila s ponudnikom, ki je na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 81. člen tega zakona).
(2) Z globo od 2.000 do 12.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.

(1) Poleg objave obvestil v Uradnem listu Evropske unije, glede na mejne vrednosti, se obvestila v zvezi z javnimi naročili do vzpostavitve portala javnih naročil objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, zagotovi vzpostavitev portala javnih naročil v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(1) Do vzpostavitve portala javnih naročil mora naročnik za prejem prijav za sodelovanje in za prejem ponudb upoštevati naslednje roke:
– v primeru iz 52. člena tega zakona je rok za prejem ponudb najmanj 52 dni;
– v primeru iz 53. člena tega zakona je minimalni rok za prejem ponudb 36 dni;
– v primeru iz a) točke 55. člena tega zakona je rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila praviloma najmanj 37 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;
– v primeru iz c) točke 55. člena tega zakona mora biti rok za prejem ponudb daljši od 24 dni.
(2) Do vzpostavitve portala javnih naročil se obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz drugega odstavka Informacij povezanih z objavljanjem, objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru skrajšanja rokov iz razloga nujnosti, najpozneje pet dni po pošiljanju.
(3) Vsebina obvestil, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz drugega odstavka Informacij povezanih z objavljanjem, je omejeno na približno 650 besed.

(1) Minister, pristojen za finance, izda pravilnik iz sedmega odstavka 104. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada izda predpise iz četrtega odstavka 3. člena in šestega odstavka 4. člena tega zakona v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(3) Vlada izda uredbo iz 4. točke 2. člena, tretjega odstavka 3. člena, četrte alinee c) točke drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 25. člena, petega odstavka 38. člena, prvega odstavka 41. člena, drugega odstavka 58. člena, c) točke tretjega odstavka 58. člena, prvega odstavka 59. člena, a) točke 67. člena in prvega odstavka 99. člena v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne v roku 15 dni po njegovi uveljavitvi.