Na podlagi 41. in 66. člena ter v zvezi s 43., 44., 62. in 119. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik podrobneje določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, označevanje in pogoje za uporabo uradne označbe »ekološki«, sistem nadzora ter tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo in certificiranje), vzpostavitev podatkovne zbirke ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS) ter pristojnosti glede kontrole uvoza ekoloških kmetijskih pridelkov in živil iz tretjih držav, za izvajanje:
– Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (Uradni list RS, št. 198 z dne 22. 7. 1991, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2092/1991/EGS),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1452/2003 z dne 14. avgusta 2003 o ohranitvi odstopanja, predvidenega v členu 6(3)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91, glede nekaterih vrst semena in vegetativnega razmnoževalnega materiala in o določitvi postopkovnih predpisov in meril v zvezi s tem odstopanjem (Uradni list RS, št. 206 z dne 15. 8. 2003, str. 17; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1452/2003/ES) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1788/2001 z dne 7. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje določb o potrdilih o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav na podlagi člena 11 Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (Uradni list RS, št. 243 z dne 13. 9. 2001, z vsemi spremembami: v nadaljnjem besedilu: Uredba 1788/2001/ES).

(1) Na območju RS se mora ekološke kmetijske pridelke oziroma ekološka živila označevati enotno z označbo »ekološki«. Tiste ekološke kmetijske pridelke oziroma živila, ki so bili pridelani oziroma predelani v RS, se mora označevati z označbo »ekološki« v skladu s tem pravilnikom in Uredbo 2092/1991/EGS ter uporabiti zaščitni znak v skladu s predpisi o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil. Dovoljene so tudi dodatne označbe, kot biološko ali bio-dinamično, pod pogojem, da je pridelava oziroma predelava v skladu s tem pravilnikom in z Uredbo 2092/1991/EGS.
(2) Kmetijski pridelek oziroma živilo je dovoljeno označevati z označbo »ekološki« in uporabiti za to zaščitni znak, če je zanj izdan certifikat iz 3. člena tega pravilnika.
(3) Vsak pridelovalec oziroma predelovalec, ki želi svoje pridelke oziroma živila tržiti na območju RS, mora na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vložiti vlogo za podelitev zaščitnega znaka za ekološke kmetijske pridelke oziroma živila, v skladu s predpisi o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil. Posamezne skupine, društva in združenja ekoloških pridelovalcev oziroma predelovalcev pa lahko vložijo tudi skupno vlogo za podelitev posameznih zaščitnih znakov za svoje člane.
(4) Pri trženju ekoloških kmetijskih pridelkov in živil na območju RS in trgih držav članic EU ter drugih držav, ki niso članice EU, se lahko te pridelke oziroma živila označuje še z evropskim logotipom, v skladu z Uredbo 2092/1991/EGS.

(1) Certifikat lahko izda organizacija za kontrolo in certificiranje iz 4. člena tega pravilnika, če je kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oziroma predelano v skladu s tem pravilnikom in Uredbo 2092/1991/EGS.
(2) Certifikat vsebuje osebno ime oziroma firmo, KMG-MID kmetijskega gospodarstva, naslov pridelovalca, vsakega predelovalca in vsakega prodajalca, naziv in šifro organizacije za kontrolo in certificiranje, morebitne podatke o dodatnih opravljenih kontrolah po posameznih internih standardih za določene blagovne znamke (npr. BIODAR, DEMETER), vrsto pridelka oziroma živila in, na zahtevo organizacije za kontrolo in certificiranje, tudi količino pridelka oziroma živila, za katero velja certifikat.
(3) Medsebojna razmerja v zvezi s certifikatom uredita pridelovalec oziroma predelovalec in organizacija za kontrolo in certificiranje s pogodbo.

Kontrolo nad pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in izdajanje certifikatov v skladu s predpisi, ki urejajo ekološke kmetijske pridelke oziroma ekološka živila, lahko izvajajo organizacije, ki so pravne ali fizične osebe in ki jih na podlagi vloge z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev iz 5. člena tega pravilnika z odločbo imenuje minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1) Vloga z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev iz prejšnjega člena mora vsebovati:
1. navedbo osebnega imena oziroma firme in naslova fizične osebe oziroma sedeža pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki se prijavi za izvajanje kontrole in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil;
2. dokazilo, da je v postopku registracije, če je izvajalec tuja pravna ali fizična oseba, ki še ni vpisana v ustrezni register v RS;
3. dokazilo o najemu ali lastništvu ustreznih poslovnih prostorov za opravljanje vseh nalog, povezanih s kontrolo;
4. navedbo oziroma inventar tehnične opreme, potrebne za izvajanje kontrole, ter dokazilo o usposobljenosti za izvajanje analiz;
5. če izvajalec še nima možnosti vstopa v HKOM (hitro komunikacijsko omrežje državne uprave), tudi pisno izjavo, da si bo možnost vstopa zagotovil najkasneje 30 dni po imenovanju;
6. poslovnik kakovosti, ki vsebuje:
– organogram preglednosti, ki prikazuje organizacijske in upravne strukture zaposlenih ter shemo hierarhičnosti s pooblastili za izvajanje posameznih faz v postopku kontrole,
– postopek sprejema prijav pridelovalcev,
– način obveščanja pridelovalcev o napovedanih terenskih pregledih,
– opis pregledovanja kontrolnih točk pri posameznem pridelovalcu,
– odreditev ukrepov, ki so potrebni, da se zagotovi izvajanje predpisov o ekološki pridelavi,
– postopke vzorčenja za analizo,
– navedbo kriterijev pri ocenjevanju pred izdajo certifikatov,
– postopke pri zavrnitvi ali razveljavitvi certifikatov,
– vodenje evidenc pridelovalcev,
– letni načrt kontrole,
– postopke reševanja pritožb pridelovalcev,
– hranjenje in arhiviranje vse dokumentacije;
7. seznam zaposlenih ali pogodbenih delavcev, ki bodo opravljali dejavnosti organizacije za kontrolo in certificiranje in dokazila o njihovi strokovni usposobljenosti (izobrazba, delovne izkušnje, strokovna izpopolnjevanja, izkušnje pri organiziranju izvajanja kontrol);
8. bilanco stanja in bilanco uspeha za preteklo leto, letno poročilo o poslovanju za preteklo leto;
9. osnutek pogodbe s pridelovalci;
10. osnutek zapisnika o opravljeni kontroli;
11. osnutek certifikata oziroma potrdila za ekološke pridelke oziroma živila;
12. navedbo višine stroškov in načina obračunavanja vseh stroškov, ki bi jih v primeru imenovanja zaračunavali pridelovalcem za svoje storitve.
(2) Če so izvajalci tuje pravne ali fizične osebe, morajo predložiti dokazila v slovenščini in dati pisno izjavo, da bodo vsi postopki in vodenje dokumentacije potekali v slovenskem jeziku.

Naloge organizacije za kontrolo in certificiranje so:
– da v primeru, ko pridelovalec oziroma predelovalec ali uvoznik označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo »ekološki« v nasprotju z določili tega pravilnika in Uredbo 2092/1991/EGS, obvesti pristojno inšpekcijo;
– da vzpostavi in vodi lastne evidence pridelovalcev, predelovalcev, oziroma ekoloških kmetijskih gospodarstev ter obratov, ki se ukvarjajo z ekološkim čebelarstvom in ribogojstvom ter uvoznikov ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil, s katerimi imajo sklenjene pogodbe in nad katerimi izvajajo kontrolo;
– da najpozneje v roku petnajst dni izda dovoljenja in soglasja v skladu s tem pravilnikom in Uredbo 2092/1991/EGS;
– da pridobi soglasja v skladu z Uredbo 2092/1991/EGS;
– da izda certifikat, če so izpolnjeni pogoji iz tega pravilnika in iz Uredbe 2092/1991/EGS;
– da razveljavi certifikat, če kmetijski pridelki ali živila niso pridelani oziroma predelani v skladu s tem pravilnikom in Uredbo 2092/1991/EGS;
– da v primeru neizpolnjevanja določb tega pravilnika in Uredbe 2092/1991/EGS zavrne izdajo certifikata za celotno serijo ali celotno proizvodnjo kmetijskih pridelkov oziroma živil, na katere se nepravilnost nanaša;
– da v primeru ugotovitve, da certifikat temelji na neresničnih podatkih, razveljavi certifikat in obvesti pristojno inšpekcijo;
– da ministrstvu vsako leto najkasneje do 1. marca posreduje evidenco pridelovalcev in predelovalcev ter uvoznikov, ki so se prijavili za kontrolo v naslednjem letu;
– da pristojni inšpekciji omogoči dostop do svojih pisarn in objektov ter do vse dokumentacije, ki je povezana z njihovo dejavnostjo, ter jim nudi potrebne informacije;
– da ministrstvu in Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja omogoči dostop do vse dokumentacije, ki je povezana z njihovo dejavnostjo, ter jim nudi potrebne informacije;
– da na podlagi zahteve organizacije za kontrolo in certificiranje, ki izvaja kontrolo pridelovalcev oziroma predelovalcev in uvoznikov v tekočem letu, organizacija za kontrolo in certificiranje, ki je opravljala kontrole v prejšnjih letih, posreduje vse podatke o pridelovalcih oziroma predelovalcih ter izdaji certifikatov;
– da izda soglasje za letni načrt pridelave, če so izpolnjeni pogoji iz tega pravilnika in Uredbe 2092/1991/EGS;
– da opravlja druge naloge, določene z Uredbo 2092/1991/EGS.

(1) Vsak pridelovalec oziroma predelovalec, ki želi kmetijske pridelke oziroma živila označevati z označbo »ekološki«, se mora prijaviti organizaciji za kontrolo in certificiranje v naslednjem letu in izvajati svojo dejavnost v skladu s sistemom nadzora tega pravilnika ter Uredbe 2092/1991/EGS.
(2) Pri prijavi mora pridelovalec oziroma predelovalec organizaciji za kontrolo in certificiranje posredovati:
– ime in priimek oziroma firmo in sedežu oziroma naslov s hišno številko;
– davčno številko;
– enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega objekta;
– pravno organizacijsko obliko in vrsto dejavnosti;
– identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID);
– podatke o kmetijskih zemljiščih in gozdovih v uporabi po grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč v uporabi (GERK);
– podatke o staležu rejnih živali, npr.: vrsta in pasma živali, število ter starost živali;
– podatke o razvrstitvi v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD-območja);
– podatke o vključenosti v posebne programe (v primeru, da gre za kmetijsko gospodarstvo);
– podatek o vrsti ekoloških pridelkov oziroma živil in v primeru, da poteka tudi pridelava oziroma predelava, ki ni v skladu s tem pravilnikom, tudi vrsto in količino pridelkov in živil ter delovne postopke pri pridelavi oziroma predelavi le-teh;
– podatek o rabi in datumu prenehanja v primeru uporabe sredstev, ki so po tem pravilniku prepovedana;
– načrt nabiranja in soglasje ministrstva, pristojnega za varstvo narave, v skladu z Uredbo 2092/1991/EGS, ko gre za nabiranje prostorastočih rastlin;
– zemljevid v merilu 1: 25000 z vrisanim območjem paše in posestni list z vrisanimi lokacijami čebeljih panjev in čebelnjakov v primeru ekološkega čebelarjenja;
– podatke o nadomestnem hranjenju, in sicer: vrsto izdelka, datume, količine in panje, kjer se izvaja nadomestno hranjenje za posamezne čebelnjake;
– podatek o organizaciji za kontrolo in certificiranje, ki je opravljala kontrolo v predhodnih letih;
– podatek o željenih dodatnih kontrolah po posameznih internih standardih za določene blagovne znamke (npr. BIODAR, DEMETER);
– izjavo pridelovalca oziroma predelovalca, da bo prideloval oziroma predeloval v skladu s tem pravilnikom in Uredbo 2092/1991/EGS;
– izjavo pridelovalca oziroma predelovalca, da dovoljuje organizaciji za kontrolo in certficiranje dostop do skladiščnih, proizvodnih in predelovalnih prostorov ter parcel kot tudi do zapisov in ustrezne dokumentacije;
– podatke o uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini;
– druge podatke v skladu s tem pravilnikom in Uredbo 2092/1991/EGS.
(3) Prestopi iz ene organizacije za kontrolo in certificiranje k drugi niso dovoljeni sredi postopka certifikacije.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika in Uredbe 2092/1991/EGS opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: kmetijska inšpekcija) in inšpektorji, pristojni za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: inšpekcija za kakovost kmetijskih pridelkov in živil).
(2) Kmetijska inšpekcija izvaja nadzor nad pridelavo ekoloških kmetijskih pridelkov.
(3) Inšpekcija za kakovost kmetijskih pridelkov in živil izvaja nadzor nad predelavo in trženjem ekoloških kmetijskih pridelkov in živil.

(1) Kontrolo nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil iz tretjih držav izvajajo pristojni inšpektorji.
(2) Postopek v zvezi s pripravo, izdajanjem in predložitvijo potrdil o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav iz 11. člena Uredbe 2092/1991/EGS, je podrobneje urejen z Uredbo 1788/2001/ES.
(3) Podatke o vrstah, količinah in izvoru uvoženih ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil pristojni inšpektorji posredujejo ministrstvu.
(4) Če namerava uvoznik, distributer ali nosilec živilske dejavnosti uvožene ekološke kmetijske pridelke in živila prepakirati ali jih kako drugače predelati, mora o tem predhodno obvestiti organizacijo za kontrolo in certificiranje, ki preveri količinski pretok blaga in embalaže. Na podlagi pregleda vhodnih in izhodnih količin in vrst pridelkov oziroma živil, organizacija za kontrolo in certificiranje izda certifikat, ki mora v nadaljnjem prometu spremljati te ekološke kmetijske pridelke oziroma živila.

Za ekološko pridelavo se sme uporabljati samo tisto ekološko pridelano seme, semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni material (v nadaljnjem besedilu: ekološki semenski material), ki je bil pridelan v skladu z Uredbo 2092/1991/EGS, Uredbo 1452/2003/ES in s tem pravilnikom.

(1) V podatkovni zbirki ekološkega semenskega materiala v RS (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka) se vodijo podatki za tiste vrste in sorte, za katere je na voljo ekološki semenski material v RS. Vsaka vrsta in sorta, ki ni vpisana v podatkovni zbirki, se šteje kot nedosegljiva.
(2) V podatkovno zbirko se vpišejo podatki iz 9. člena Uredbe 1452/2003/ES.
(3) Podatkovno zbirko vodi ministrstvo in sicer v računalniški obliki. Podatki iz podatkovne zbirke so javno dostopni in so na voljo na ministrstvu, oziroma na spletni strani ministrstva www.mkgp.gov.si.
(4) Na podlagi podatkov, ki se vodijo v podatkovni zbirki, pripravi ministrstvo vsako leto pred začetkom setvene sezone (februarja oziroma marca) in sredi rastne sezone (julija oziroma avgusta) seznam semenskega materiala, ki je na voljo za ekološko pridelavo v RS, in ga posreduje organizacijam za kontrolo in certificiranje, z namenom, da s temi podatki seznanijo pridelovalce (uporabnike), ki so vključeni v sistem kontrole in certificiranja ekološke pridelave in predelave v skladu z Uredbo 2092/1991/EGS in tem pravilnikom.

(1) Na podlagi vloge vsakega pridelovalca, ki prideluje, dodeluje ali pakira, oziroma z ekološkim semenskim materialom oskrbuje druge pridelovalce (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj), se v podatkovno zbirko vpišejo tiste vrste in sorte, za katere je ekološki semenski material na voljo v RS.
(2) Dobavitelj vloži na ministrstvo vlogo za vpis podatkov o vrstah in sortah ekološkega semenskega materiala, ki jih trži oziroma želi tržiti na trgu v RS. Vlogi mora priložiti:
– kopijo certifikata, ki potrjuje ekološko pridelavo semenskega materiala;
– kopijo potrdila o uradni potrditvi semenskega materiala, ki ga izda organ, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, pooblaščen za uradno potrditev semenskega materiala kmetijskih rastlin, ali kopijo dovoljenja za izdajanje etiket oziroma potrdil dobavitelja, ki ga je dobavitelju izdala Fitosanitarna uprava Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin;
– podpisano izjavo, da bo ministrstvo nemudoma obvestil, če semenskega materiala določene vrste ali sorte ne bo imel več na voljo.
(3) Ministrstvo vpiše podatke iz vloge dobavitelja v podatkovno zbirko, če so za vpis izpolnjeni pogoji, določeni z Uredbo 1452/2003/ES. V podatkovno zbirko vpiše podatke le za tiste vrste in sorte, za katere ugotovi, da semenski material izpolnjuje vse zahteve iz 8. člena Uredbe 1452/2003/ES.
(4) Ministrstvo izbriše iz podatkovne zbirke že vpisane podatke o vrsti in sorti semenskega materiala, če ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 8. člena Uredbe 1452/2003/ES.

(1) Posamezna dovoljenja za uporabo neekološko pridelanega semena izdajajo organizacije za kontrolo in certificiranje.
(2) Posamezna dovoljenja se izdajajo na podlagi vloge pridelovalca takega semenskega materiala, če so za izdajo dovoljenja izpolnjeni pogoji in zahteve iz 5. člena Uredbe 1452/2003/ES.
(3) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži pred setvijo, na obrazcu, ki ga zainteresirani pridelovalec pridobi pri organizaciji za kontrolo in certificiranje, ki vsebuje naslednje podatke o:
– pridelovalcu: osebno ime oziroma firmo, naslov, KMG-MID kmetijskega gospodarstva,
– vrstah in sortah neekološkega semenskega materiala, za katero želi pridobiti dovoljenje,
– količini semenskega materiala, ki ga namerava uporabiti na podlagi tega dovoljenja, po vrstah in sortah.
(4) Organizacije za kontrolo in certficiranje izdajo posamezno dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 5. člena Uredbe 1452/2003/ES.

(1) V primeru iz četrtega odstavka 5. člena Uredbe 1452/2003/ES se za posamezno vrsto ali sorto izda splošno dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala.
(2) Splošno dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo na predlog organizacije za kontrolo in certificiranje ali zainteresiranih uporabnikov, če ugotovi, da so za izdajo izpolnjeni pogoji iz prve oziroma druge alinee četrtega odstavka 5. člena Uredbe 1452/2003/ES.
(3) Splošno dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala velja največ za eno setveno sezono oziroma največ do roka, ki je v prvem odstavku 15. člena tega pravilnika določen kot rok za ažuriranje ali obnavljanje podatkovne zbirke.
(4) Podatki iz splošnega dovoljenja za uporabo neekološkega semenskega materiala se vpišejo v podatkovno zbirko, pri tem se pri taki vrsti in sorti semenskega materiala jasno označi, da je bilo zanjo izdano splošno dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala ter rok, do katerega to dovoljenje velja.

(1) Za vsako vrsto ali skupino vrst, gojenih na območju RS, se mora podatkovna zbirka v tekočem letu ažurirati in sicer dvakrat letno:
– 28. februarja in
– 30. avgusta.
(2) Datuma iz prejšnjega odstavka in vsi ažurirani podatki se vpišejo v podatkovno zbirko.

(1) Organizacije za kontrolo in certificiranje morajo voditi evidenco o posameznih dovoljenjih, ki so jih izdale v skladu s 13. členom tega pravilnika. O izdanih posameznih dovoljenjih morajo vsako leto pripraviti letno poročilo v skladu z 12. členom Uredbe 1452/2003/ES. Letna poročila morajo posredovati ministrstvu najpozneje do 1. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(2) Organizacije za kontrolo in certificiranje morajo voditi evidenco o uporabi semenskega materiala v ekološki pridelavi, za katerega je bilo izdano splošno dovoljenje iz prejšnjega člena. Podatke o tem morajo sporočiti ministrstvu najpozneje do 1. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(3) Ministrstvo, na podlagi podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena, pripravi zbirno poročilo v skladu z 13. členom Uredbe 1452/2003/ES in ga objavi v podatkovni zbirki.

Če se ekološko čebelari v več čebelnjakih na istem območju, morajo vse proizvodne enote ustrezati določbam tega pravilnika in Uredbe 2092/1991/EGS.

(1) Na območju RS se za potrebe ekološkega čebelarstva lahko čebelari le z avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera L. carnica Pollmann) v skladu z Uredbo 2092/1991/EGS in tem pravilnikom.
(2) Pridelava oziroma predelava čebeljih pridelkov oziroma živil se lahko označuje kot ekološka in uporablja za to zaščitni znak v skladu s predpisi o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živi, če je njihova pridelava oziroma predelava potekala najmanj dvanajst mesecev v skladu s tem pravilnikom in Uredbo 2092/1991/EGS.

V RS je ekološko čebelarjenje dovoljeno samo na območjih v skladu s predpisi, ki določajo območja, ki so primerna za ekološko čebelarjenje v RS.

(1) Ekološko ribogojstvo je ribogojstvo na ekološkem kmetijskem gospodarstvu ali na samostojnem obratu, priglašenem ali registriranem za ribogojstvo, ki poteka v skladu s tem pravilnikom in predpisi, ki urejajo varstvo in ohranjanje narave.
(2) Pridelki oziroma živila, ki so pridelani oziroma predelani v ekološkem ribogojstvu, se morajo označiti z označbo »ekološki« v skladu s tem pravilnikom in Uredbo 2092/1991/EGS ter uporabiti zaščitni znak, v skladu s predpisi o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(3) V ekološkem ribogojstvu se vzrejajo nesalmonidne vrste rib.
(4) Vzreja je možna le v ribnikih s kontroliranimi pogoji reje, ustrezno zgrajenim dotokom in iztokom vode, usedalnikom mulja ter izlovno jamo.
(5) Ribe se lahko dodatno krmi s krmili rastlinskega porekla; ribojede vrste rib morajo imeti na voljo naravno živo hrano. Hrana mora izvirati iz ekološke pridelave in predelave.
(6) Ekološko ribogojstvo sme potekati le v ribniku:
– kjer kakovost vode ustreza standardom za kakovost površinskih voda za prvi in drugi kakovostni razred; kisika mora vsebovati najmanj 5 mg/l vode, pH vode pa mora biti med 6,0 in 9,0;
– kjer ne more priti do izpiranja snovi iz kmetijskih gospodarstev ali industrijskih obratov, naselij in drugih lokacij, ki bi lahko povzročile onesnaženje;
– ki se ga vsako leto med jesenjo in pomladjo presuši razen pri dotoku vode v ribnik nad 5 litrov na uro, ki se ga presuši najmanj vsaka štiri leta in ki se ga do začetka rastne sezone ponovno napolni z vodo;
– iz katerega se v času presušitve odstrani mulj, ki ga mora zadrževati usedalnik;
– v katerem se ohranja struktura naravnega biotopa in možnosti za umik in zatočišča živali;
– kjer je najmanj 20% obrežnega pasu vsaj 1,5 m globoko, poraslega s trstičjem;
– v katerem se vodne rastline, ki škodujejo vzreji rib, odstranjujejo le biotično ali mehanično, ne pa kemično;
– kjer se nasip najmanj enkrat na leto pokosi;
– kjer je možno kontrolirati vodotok in iztok; dotoki in iztoki morajo biti konstruirani tako, da preprečujejo prebege rib iz ribnika in vnos drugih rib iz vodotoka;
– ki imajo ustrezno zgrajen tudi obtočni jarek;
– kjer se uporablja le organska gnojila (gnoj, seno, trava ipd.) z ekološkega kmetijstva, kalcijev karbonat ter čiste in neobdelane kamninske moke in kjer se ne uporablja žganega apna.
(7) Kakovost vode oziroma vodotokov se zaradi ekološkega ribogojstva ne sme poslabšati.
(8) Vzdrževanje objektov in naprav, prevoz, izlov, ubijanje rib ter vsi drugi ukrepi v ekološkem ribogojstvu morajo potekati v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali oziroma tako, da živali niso izpostavljene nepotrebnim obremenitvam, stresu ali trpljenju (npr. ubijanje z zadušitvijo, premalo kisika ob izlovu, vzdrževanju ali prevozu).

(1) Dovoljeno je vzrejati le avtohtone vrste rib. Število rib se mora prilagoditi lokalnim razmeram (povprečna letna oziroma poletna temperatura, ekspozicija) in naravnim potencialom za gojenje.
(2) Največje dovoljeno število rib na hektar je:
2.500–3.000 enoletnih krapov;
500–600 dveletnih krapov;
4.000–4.500 enoletnih linjev;
2.000–2.500 dveletnih linjev;
1.500–1.200 triletnih linjev.
(3) Pri polikulturni vzreji se mora število rib prilagoditi sestavi ribjih vrst. Naseljenost ribojedih vrst v ribniku (npr. bele ribe, ribe plenilke) ne sme presegati 10% polikulture.
(4) Ob začetku vzreje je priporočljivo naseliti več vrst, da bi zagotovili vsestransko izkoriščanje primarne in sekundarne proizvodnje ter ustrezno zapolnitev prehranskih niš.

(1) Ribe za ekološko ribogojstvo (ikre, zarod, mladice) morajo izvirati iz enot, katerih reja je v skladu s tem pravilnikom. Po predhodnem dovoljenju organizacije za kontrolo in certificiranje je mogoč dokup mladic iz drugih ribogojskih obratov, če se ribe najmanj dve tretjini vzrejne dobe vzreja v skladu s tem pravilnikom.
(2) Matične ribe morajo izvirati iz ekološkega ribogojstva in le če teh ni na razpolago, sme do 20% rib izhajati iz ekstenzivne vzreje, če nato vsaj 2/3 vzrejne dobe preživijo v ekološkem ribogojstvu. Ekstenzivna vzreja je reja rib, ki temelji na naravnih prirastih brez dopolnilnega krmljenja.

(1) V ekološkem ribogojstvu je dovoljeno vzrejanje in odlaganje iker matičnih rib v ogrevanem drstišču za toplovodne ribe (ogrevanem po možnosti s sončno energijo). V klimatsko neugodnih legah in letih so dovoljeni tudi umetno nadzirana drst in nadzirana valitev ter krmljenje ličink (npr. s planktonom).
(2) Uporaba hormonov (tudi za vrsto lastnih, npr. izvleček hipofize) pri razmnoževanju oziroma gospodarjenju z matičnimi ribami ni dovoljena.
(3) Naravni prirast rib se sme povečati z dokrmljevanjem z rastlinskimi krmili.
(4) Dokupljena krma mora izvirati iz ekoloških kmetijskih gospodarstev.
(5) Če v RS ni ekološko pridelane oziroma predelane krme, sme največ 20% krme izvirati iz neekološke pridelave oziroma predelave.
(6) Dodaten vir maščob v krmi sme izvirati le iz hladno prešanih pogač.
(7) Sintetična krmila (npr. sintetične aminokisline) niso dovoljena.

(1) Pri prvih znakih bolezni rib je treba poklicati pristojnega veterinarja.
(2) Pri uporabi zdravil je v ekološkem ribogojstvu treba v navodilih predpisano karenco pred prodajo rib podvojiti.
(3) Ribogojec sme za razkuževanje uporabljati apno, kuhinjsko sol in kalijev permanganat.
(4) Uporaba žganega apna v ribniku ni dovoljena, razen če je to nujno zaradi zatiranja bolezni rib. Uporaba klorovega apna ni dovoljena.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati:
– Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo nad pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in organizacije za kontrolo nad pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 113/05) v delu, ki se nanaša na ekološke kmetijske pridelke oziroma živila;
– Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/01in 52/03).
(2) Posamični akti, izdani na podlagi pravilnika iz prve alinee prejšnjega odstavka, ostanejo v veljavi.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.