Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

Priloga 1: SLOVAR

Avkcija ameriškega tipa: avkcija, pri kateri je dodelitvena obrestna mera (ali
cena/swap točke) enaka obrestni meri, ponujeni v vsaki posamezni protiponudbi.

Avkcija nizozemskega tipa: avkcija, v kateri je dodelitvena obrestna mera (ali
cena/swap točke), uporabljena za vse sprejete protiponudbe, enaka mejni
obrestni meri.

Avkcija s fiksno obrestno mero: avkcijski postopek, v katerem je obrestna mera
opredeljena vnaprej s strani centralne banke in udeležene nasprotne stranke
licitirajo denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti po fiksni obrestni
meri.

Avkcija z variabilno obrestno mero: avkcijski postopek, v katerem nasprotne
stranke licitirajo tako denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti s
centralno banko, kot tudi obrestno mero, po kateri želijo posel skleniti.

Avkcijski postopek: postopek, v katerem centralna banka povečuje ali umika
likvidnost s trga na podlagi protiponudb, ki jih predložijo nasprotne stranke,
ki pri tem tekmujejo druga z drugo. Najbolj konkurenčne protiponudbe se
sprejemajo prednostno, dokler se skupni znesek likvidnosti, ki ga centralna
banka nudi ali umika, ne izčrpa.

Brezkuponska obveznica: vrednostni papir, ki v času do dospelosti izplača samo
en denarni tok. Za namen tega dokumenta se med brezkuponske obveznice uvrščajo
vrednostni papirji, izdani z diskontom, in vrednostni papirji, pri katerih se
plača en kupon ob dospelosti. Strip je posebna vrsta brezkuponske obveznice.

Bonitetni okvir Eurosistema (ECAF): sklop postopkov, pravil in tehnik, ki
zagotavljajo, da so izpolnjene zahteve Eurosistema glede visokih bonitetnih
standardov za vse primerno finančno premoženje. Pri oblikovanju visokih
bonitetnih standardov Eurosistem razlikuje med tržnim in netržnim finančnim
premoženjem. Pri oceni bonitetnega standarda primernega finančnega premoženja
Eurosistem upošteva informacije o bonitetni oceni iz bonitetnih sistemov, ki
pripadajo enemu od štirih virov: zunanje bonitetne institucije (ECAI), interni
bonitetni sistemi nacionalne centralne banke (ICAS), interni bonitetni sistemi
nasprotnih strank (IRB) ali bonitetna orodja (RT) zunanjih ponudnikov. Poleg
tega Eurosistem pri ocenjevanju bonitetnega standarda upošteva tudi
institucionalna merila in posebnosti, ki imetniku instrumenta zagotavljajo
podobno zaščito, kot so npr. jamstva. Za določitev minimalnih zahtev glede
visokih bonitetnih standardov (»bonitetni prag«) Eurosistem uporablja
referenčno vrednost, ki je enaka bonitetni oceni »enojni A«. Eurosistem
obravnava verjetnost neplačila za obdobje enega leta v višini 0,10% kot
enakovredno bonitetni oceni »enojni A«.

Bonitetna orodja zunanjih ponudnikov (RT  orodja): vir bonitetne ocene,
opredeljen v bonitetnem okviru Eurosistema (Eurosystem credit assessment
framework, ECAF), ki obsega aplikacije zunanjih ponudnikov, ki se uporabljajo
za ocenjevanje bonitete dolžnikov, pri čemer se poleg drugih informacij
uporabljajo tudi revidirani računovodski izkazi. Te aplikacije mora pred
uvedbo v ECAF posamično odobriti Eurosistem.

Bonitetni prag: minimalni bonitetni standard, zahtevan za primernost
finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema.

Bonitetni standard: ocena kreditnega tveganja finančnega premoženja.

Cena povratnega nakupa: v zvezi s transakcijo na podlagi repo pogodbe, cena,
po kateri se kupec zaveže ponovno prodati finančno premoženje prodajalcu. Cena
povratnega nakupa je enaka seštevku nakupne cene in razlike v ceni, ki ustreza
obrestim za posojeno likvidnost za obdobje do dospelosti posla.

Centralni register vrednostnih papirjev (CRVP): subjekt, ki vodi in upravlja
vrednostne papirje ali drugo finančno premoženje, vodi račune za izdajo in
omogoča procesiranje transakcij v nematerializirani obliki. Finančno
premoženje lahko obstaja bodisi v fizični obliki (vendar imobilizirano v CRVP)
bodisi v nematerializirani obliki (tj. samo kot elektronska evidenca).

Čezmejna poravnava: poravnava, ki se izvrši v državi, ki ni država lokacije
ene ali obeh strank v poslu.

Dan dospelosti: datum, na katerega se operacija denarne politike zaključi. V
primeru repo pogodbe ali valutne zamenjave je datum dospelosti enak datumu
povratnega nakupa.

Dan povratnega nakupa: datum, na katerega je kupec dolžan ponovno prodati
finančno premoženje prodajalcu v povezavi s povratno transakcijo.

Dan poravnave: datum, na katerega se transakcija poravna. Do poravnave lahko
pride na isti dan, kot se sklene posel (poravnava istega dne), ali en dan ali
več dni po tem (datum poravnave je določen kot datum trgovanja (T) + zamik v
poravnavi).

Datum pričetka: datum, na katerega se poravna prvi del operacije denarne
politike. Datum pričetka sovpada z datumom nakupa za operacije, ki temeljijo
na repo pogodbah in valutnih zamenjavah.

Dan trgovanja (T, trgovalni dan): datum, na katerega se sklene posel (tj.
pogodba o finančni transakciji med dvema nasprotnima strankama). Datum
trgovanja lahko sovpada z datumom poravnave transakcije (poravnava na isti
dan) ali pa je določeno število delovnih dni pred datumom poravnave (datum
poravnave je opredeljen kot T + zamik v poravnavi).

Dejansko število dni/360 dni v letu: konvencija o štetju dni, ki se uporablja
za izračun obresti na posojilo, po kateri se obresti izračunajo glede na
dejansko število koledarskih dni, za katere je kredit odobren, in ob
predpostavki leta, ki ima 360 dni. Ta konvencija o štetju dni se uporablja pri
operacijah denarne politike Eurosistema.

Delovni dan Eurosistema: kateri koli dan, na katerega sta ECB in najmanj ena
nacionalna centralna banka odprti za namen izvajanja operacij denarne politike
Eurosistema.

Delovni dan Banke Slovenije: delovni dan sistema RTGS(plus), razen 2.
januarja, 8. februarja, 27. aprila, 2. maja, 25. junija, 15. avgusta, 31.
oktobra in 1. novembra, ter občasno tudi katerikoli drug dan, ki je vnaprej
javno objavljen kot dan, ko Banka Slovenije posluje.

Delovni dan sistema RTGS(plus): vsak dan, razen sobot, nedelj, 1. januarja,
Velikega petka, Velikonočnega ponedeljka, 1. maja, 25. decembra in 26.
decembra.

Dematerializacija: odstranitev fizičnih potrdil ali dokumentov o lastninski
pravici, ki predstavljajo lastništvo nad finančnim premoženjem, tako da
finančno premoženje obstaja samo kot računovodska evidenca.

Dnevno vrednotenje po tržnih cenah: glej gibljivo kritje.

Dogodek neplačila: dogodek, na katerega se nanaša bonitetni okvir Eurosistema
in je opredeljen v Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih
institucij ter Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.
junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih
institucij (s skupnim imenom “Direktiva o kapitalskih zahtevah” (CRD)). V
skladu s temi dokumenti dogodek neplačila nastopi, če “(a) kreditna
institucija meni, da obstaja majhna verjetnost, da bo dolžnik v celoti
poravnal svoje kreditne obveznosti do kreditne institucije, njene nadrejene
družbe ali katerekoli njej podrejene družbe , ne da bi kreditna institucija za
poplačilo uporabila ukrepe, kot so unovčenje zavarovanja (če obstaja)« in/ali
»(b) dolžnik več kakor 90 dni zamuja s plačilom katere koli bistvene kreditne
obveznosti do kreditne institucije, njene nadrejene družbe ali katerekoli njej
podrejene družbe.”.

Določba o povprečenju: določba, ki nasprotnim strankam dovoljuje, da svoje
obvezne rezerve izpolnjujejo na podlagi povprečnih rezervnih imetij v obdobju
izpolnjevanja obveznih rezerv. Določba o povprečenju prispeva k stabilizaciji
obrestnih mer denarnega trga s tem, da institucije spodbuja k izravnavi
učinkov začasnih nihanj likvidnosti. Sistem obveznih rezerv Eurosistema
predvideva uporabo povprečenja.

Dokončna transakcija: transakcija, s katero se finančno premoženje kupi ali
proda (promptno ali terminsko) do njegove dospelosti.

Dokončni prenos: nepreklicni in brezpogojni prenos, ki pomeni razbremenitev
obveznosti za izvršitev prenosa.

Domači račun pri Banki Slovenije: denarni račun, ki ga odpre kreditna
institucija, neposredna udeleženka sistema RTGS(plus), za namen deponiranja
sredstev čez noč, izvajanja določenih transakcij preko tega računa v skladu s
splošnimi pogoji Banke Slovenije za vodenje domačega računa ter izpolnjevanja
obveznih rezerv.

Država članica: pomeni v tem dokumentu državo članico EU, ki je uvedla enotno
valuto v skladu s Pogodbo.

Države EGP (Evropskega gospodarskega prostora): države članice EU ter
Islandija, Liechtenstein in Norveška.

Dvostranska operacija: operacija denarne politike, izvršena na podlagi
dvostranskega postopka.

Dvostranski postopek: postopek, v katerem centralna banka sklene posel
neposredno samo z eno ali nekaj nasprotnimi strankami, brez uporabe avkcijskih
postopkov. Dvostranski postopki vključujejo operacije, ki se izvedejo prek
borz vrednostnih papirjev ali prek tržnih posrednikov.

Euroobmočje: območje, ki zajema države članice EU, ki so sprejele euro za
svojo enotno valuto v skladu s Pogodbo in v katerih se izvaja enotna denarna
politika, za katero je odgovoren Svet ECB.

Evropski sistem centralnih bank (ESCB): se nanaša na Evropsko centralno banko
(ECB) in nacionalne centralne banke držav članic EU.

Eurosistem: obsega Evropsko centralno banko (ECB) in nacionalne centralne
banke držav članic euroobmočja. Organa odločanja Eurosistema sta Svet in
Izvršilni odbor ECB.

Gibljivo kritje (dnevno vrednotenje po tržnih cenah): Eurosistem zahteva, da
finančno premoženje za zavarovanje terjatev iz povratnih transakcij, s
katerimi Eurosistem povečuje likvidnost, skozi čas vzdržuje določeno vrednost.
To pomeni, da morajo v primeru, da redno merjena tržna vrednost finančnega
premoženja za zavarovanje terjatev pade pod določeno raven, nacionalne
centralne banke zahtevati od nasprotnih strank, da te zagotovijo dodatno
finančno premoženje ali denarna sredstva (tj. poziv h kritju).

Hitra avkcija: avkcijski postopek, ki ga uporablja Eurosistem za operacije
finega uravnavanja, ko je zaželen hiter učinek operacije na likvidnost. Hitre
avkcije se izvedejo v časovnem okviru 90 minut in z omejenim krogom nasprotnih
strank.

Instrument s fiksnim kuponom: finančni instrument, katerega kupon ostane
nespremenjen skozi celotno življenjsko dobo instrumenta.

Instrument z obratno spremenljivo obrestno mero: vrednostni papir, pri katerem
se obresti, ki se izplačajo imetniku vrednostnega papirja, spreminjajo v
obratni smeri glede na spremembe določene referenčne obrestne mere.

Instrument z variabilnim kuponom: finančni instrument, katerega kupon se
periodično spremeni glede na referenčni indeks, ki odraža spremembe
kratkoročnih ali srednjeročnih tržnih obrestnih mer. Instrumenti z variabilno
donosnostjo imajo bodisi vnaprej bodisi naknadno določene kupone.

Interni bonitetni sistem centralne banke (ICAS): bonitetni vir, opredeljen v
bonitetnem okviru Eurosistema (Eurosystem credit assessment framework, ECAF),
ki trenutno obsega štiri bonitetne sisteme, ki jih upravljajo Deutsche
Bundesbank, Banco de Espana, Banque de France in Oesterreichische
Nationalbank.

Interni bonitetni sistem nasprotne stranke (IRB): vir bonitetne ocene,
opredeljen v bonitetnem okviru Eurosistema (Eurosystem credit assessment
framework, ECAF), ki obsega interne sisteme tistih nasprotnih strank, katerih
sistem dodeljevanja bonitetnih ocen  se lahko uporabljajo za ugotavljanje
uteži tveganosti v skladu z direktivo o kapitalskih zahtevah. Nasprotne
stranke morajo za te sisteme pridobiti formalno priznanje in opraviti postopek
potrditve s strani nacionalnih nadzornikov.

ISIN koda: mednarodna identifikacijska koda, ki se dodeli vrednostnim
papirjem, izdanim na finančnih trgih.

Izdajatelj: subjekt, ki je naveden kot dolžnik na vrednostnem papirju ali
drugem finančnem instrumentu.

Izklicna obrestna mera: Najnižja/najvišja (v odvisnosti od vrste transakcije –
povečevanje/zmanjševanje likvidnosti) obrestna mera, po kateri lahko nasprotne
stranke predložijo protiponudbe na avkcijah z variabilno obrestno mero.

Kolateralizirana obveznica: obveznica, nastala v procesu listinjenja
(sekuritizacije).

Konec dneva: ura v delovnem dnevu (po zaprtju sistema TARGET za poslovanje),
ko se za ta dan zaključijo plačila, poslana v obdelavo v sistem TARGET.

Konvencija o štetju dni: konvencija, ki določa število dni, ki se upoštevajo
pri izračunu obresti na posojila. Eurosistem uporablja za svoje operacije
denarne politike konvencijo o štetju dni »dejansko število dni/360 dni v
letu«.

Korespondenčni centralnobančni model (CCBM): mehanizem, ki ga je vzpostavil
Evropski sistem centralnih bank z namenom, da se nasprotnim strankam omogoči
uporaba finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v čezmejnem kontekstu. V
CCBM nacionalne centralne banke druga za drugo delujejo kot skrbnice. To
pomeni, da vsaka nacionalna centralna banka v okviru upravljanja z
vrednostnimi papirji vodi račun vrednostnih papirjev za vsako od ostalih
nacionalnih centralnih bank (in za ECB).

Kreditna institucija: v tem dokumentu pomeni institucijo, ki ustreza
opredelitvi iz člena 1(1) Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 20. marca 2000 o začetku izvajanja in izvajanju dejavnosti kreditnih
institucij, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2000/28/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000. Sledi, da je kreditna
institucija: (i) družba, ki se ukvarja s sprejemanjem vlog ali drugih
odplačljivih sredstev od javnosti in z odobritvijo posojil za svoj lastni
račun; ali (ii) družba ali katera koli druga pravna oseba, razen tistih pod
(i), ki izdaja plačilna sredstva v obliki elektronskega denarja. »Elektronski
denar« pomeni denarno vrednost, ki predstavlja terjatev do izdajatelja in ki
je: (a) shranjena na elektronskem mediju, (b) izdana na podlagi prejema
sredstev v znesku, ki ni nižji od izdane denarne vrednosti, in (c) jo družbe,
ki niso izdajatelj, sprejemajo kot plačilno sredstvo.

Kreditni zapis: vrednostni papir, pri katerem je denarni tok odvisen od
nastopa dogodka neplačila, spremembe kreditnega razmika ali spremembe
bonitetne ocene referenčnega subjekta ali finančnega premoženja.

Krita obveznica: obveznica, pri kateri je imetnik zavarovan s prednostnim
dostopom do poplačila na podlagi prodaje določenega finančnega premoženja
(npr. hipotekarnih posojil) iz bilance izdajatelja.

Mejna kotacija swap točk: kotacija swap točk, pri kateri se izčrpa skupni
znesek za dodelitev na avkciji.

Mejna obrestna mera: obrestna mera, pri kateri se izčrpa skupni znesek za
dodelitev na avkciji.

Nacionalna centralna banka (NCB): pomeni v tem dokumentu centralno banko
države članice EU, ki je uvedla enotno valuto v skladu s Pogodbo.

Najnižja stopnja dodelitve: najnižji odstotek protiponudb po mejni obrestni
meri, ki se dodelijo na avkciji. Eurosistem lahko sklene, da na svojih
avkcijah uporabi najnižjo stopnjo dodelitve.

Najnižji znesek dodelitve: najnižji znesek, dodeljen posamezni nasprotni
stranki na avkciji. Eurosistem lahko sklene, da na svojih avkcijah vsaki
nasprotni stranki dodeli najnižji znesek.

Naknadno določen kupon: kupon pri instrumentih z variabilno donosnostjo, ki se
določi na podlagi vrednosti referenčnega indeksa na določen datum (ali datume)
med obdobjem, v katerem natekajo obresti kupona.

Nakupna cena: cena, po kateri prodajalec kupcu proda ali bo prodal kupljeno
finančno premoženje.

Nasprotna stranka: nasprotna stranka v finančni transakciji (npr. kateri koli
transakciji s centralno banko).

Nosilec s posebnim namenom: pri listinjenju subjekt, ustanovljen z namenom
izdaje vrednostnih papirjev, ki po prenosu lastništva z originatorja postane
pravni lastnik premoženja, ki je podlaga listinjenja.

Obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv: obdobje, za katero se izračunava
izpolnjevanje obveznih rezerv. ECB objavi koledar obdobij izpolnjevanja
obveznih rezerv vsaj tri mesece pred začetkom vsakega leta. Obdobja
izpolnjevanja rezerv se začnejo na dan poravnave prve operacije glavnega
refinanciranja po seji Sveta ECB, za katero je na dnevnem redu predvidena
mesečna ocena naravnanosti denarne politike. Navadno se končajo na dan, ki je
predhoden podobnemu dnevu poravnave v naslednjem mesecu. V posebnih primerih
se lahko objavljeni koledar popravi, kar je med drugim odvisno od sprememb v
urniku sej Sveta ECB.

Obvezne rezerve: zahteva, da imajo institucije pri centralni banki obvezne
rezerve. Znotraj sistema obveznih rezerv Eurosistema se obvezne rezerve
kreditne institucije izračunajo z množenjem stopnje obveznih rezerv za vsako
kategorijo postavk, ki tvorijo osnovo za (obvezne) rezerve, z zneskom teh
postavk v bilanci stanja institucije. Poleg tega institucije od svojih
obveznih rezerv odštevajo pavšalno olajšavo.

Obveznik (za obvezne rezerve): vsak subjekt na območju Republike Slovenije, ki
je v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB in ECB zavezan izpolnjevati obvezne
rezerve Eurosistema pri Banki Slovenije.

Odbitek: glej odbitek pri vrednotenju.

Odbitek pri vrednotenju: ukrep za obvladovanje tveganj, ki se uporablja za
finančno premoženje za zavarovanje terjatev iz naslova povratnih transakcij.
Centralna banka izračunava vrednost finančnega premoženja za zavarovanje
terjatev tako, da od tržne vrednosti finančnega premoženja odšteje določen
odstotek (odbitek pri vrednotenju). Eurosistem uporablja odbitke pri
vrednotenju, ki upoštevajo značilnosti posameznega finančnega premoženja, na
primer njegovo preostalo dospelost.

Odprta ponudba: ponudba centralne banke, ki je na razpolago nasprotnim
strankam na njihovo lastno pobudo. Eurosistem ponuja dve odprti ponudbi čez
noč: odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita.

Odprta ponudba mejnega depozita: odprta ponudba Eurosistema, ki jo nasprotne
stranke lahko uporabijo za plasiranje depozitov čez noč pri nacionalni
centralni banki in ki se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri.

Odprta ponudba mejnega posojila: odprta ponudba Eurosistema, ki jo nasprotne
stranke lahko uporabijo za pridobitev posojila čez noč od nacionalne centralne
banke po vnaprej določeni obrestni meri.

Operacija dolgoročnejšega refinanciranja: redna operacija odprtega trga, ki jo
Eurosistem izvaja v obliki povratne transakcije. Operacije dolgoročnejšega
refinanciranja se izvajajo mesečno v obliki standardnih avkcij in imajo
navadno rok dospelosti tri mesece.

Operacija finega uravnavanja: občasna operacija odprtega trga, ki jo izvaja
Eurosistem pretežno z namenom izravnavanja nepričakovanih nihanj likvidnosti
na trgu.

Operacija glavnega refinanciranja: redna operacija odprtega trga, ki jo
Eurosistem izvaja v obliki povratne transakcije. Operacije glavnega
refinanciranja se izvajajo kot tedenske standardne avkcije in imajo običajno
rok dospelosti en teden.

Operacija odprtega trga: operacija, ki se izvaja na finančnem trgu na pobudo
centralne banke. Glede na njihove cilje, rednost in postopke se operacije
odprtega trga Eurosistema lahko razdelijo v štiri kategorije: operacije
glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja, operacije
finega uravnavanja in strukturne operacije. Z vidika uporabljenih instrumentov
so povratne transakcije glavni instrument odprtega trga Eurosistema in se
lahko uporabijo za vse štiri kategorije operacij. Poleg tega sta za strukturne
operacije na voljo še izdaja dolžniških certifikatov in dokončne transakcije,
medtem ko so za izvajanje operacij finega uravnavanja na voljo dokončne
transakcije, valutne zamenjave in zbiranje vezanih vlog.

Originator: pri listinjenju subjekt, ki je prenesel finančno premoženje, ki je
predmet listinjenja na nosilca s posebnim namenom.

Osnova za (obvezne) rezerve: seštevek bilančnih postavk, ki predstavljajo
osnovo za izračun obveznih rezerv kreditne institucije.

Pavšalna olajšava: fiksni znesek, ki ga institucija odšteje pri izračunu
svojih obveznih rezerv v okviru sistema obveznih rezerv Eurosistema.

Plačilni mehanizem ECB (EPM): plačilna ureditev, organizirana v okviru ECB in
povezana s sistemom TARGET za namen opravljanja: (i) plačil med računi, ki se
vodijo pri ECB; in (ii) plačil med računi, ki se vodijo pri ECB in pri
nacionalnih centralnih bankah prek sistema TARGET.

Pogodba: Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Poravnalni račun: račun, ki ga ima neposredna udeleženka v sistemu RTGS(plus)
pri Deutsche Bundesbank.

Posojilo čez dan: posojilo, odobreno za obdobje, krajše od enega delovnega
dneva. Odobrijo ga lahko centralne banke za izravnavo neusklajenosti pri
poravnavah plačil in je lahko v obliki: (i) zavarovanega okvirnega kredita,
ali (ii) posojilne operacije v obliki zavarovanega posojila ali na podlagi
repo pogodbe.

Povezava med poravnalnimi sistemi vrednostnih papirjev: povezava zajema vse
postopke in dogovore, ki obstajajo med dvema sistemoma poravnave vrednostnih
papirjev (SPVP) za prenos vrednostnih papirjev med zadevnima SPVP s prenosom
med računi nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Poravnava po sistemu dostave proti plačilu (hkratna denarna poravnava in
poravnava vrednostnih papirjev v realnem času , delivery versus payment, DVP):
mehanizem, ki zagotavlja, da je dokončen prenos finančnega premoženja
(vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov) opravljen, ko in
samo, če pride do dokončnega prenosa drugega finančnega premoženja (ali
premoženj).

Povezovalni mehanizem (interlinking): v okviru sistema TARGET zagotavlja
povezovalni mehanizem skupne postopke in infrastrukturo, ki dovoljuje prenos
plačilnih nalogov od enega domačega sistema BPRČ do drugega.

Povratna transakcija: operacija, s katero nacionalna centralna banka kupi ali
proda finančno premoženje na podlagi repo pogodbe ali s sklepanjem zavarovanih
posojilnih poslov.

Poziv h kritju: postopek, povezan z uporabo gibljivega kritja, ki določa, da
centralne banke od nasprotnih strank lahko zahtevajo, da zagotovijo dodatno
finančno premoženje (ali denarna sredstva), če vrednost finančnega premoženja
za zavarovanje terjatev, kot se normalno meri, pade pod določeno raven.

Prag poziva: vnaprej opredeljen znesek posojene likvidnosti, pri katerem se
izvede poziv h kritju.

Preostala dospelost: preostali čas do datuma dospelosti dolžniškega
instrumenta.

Repo pogodba (pogodba o začasnem nakupu): pogodba, po kateri se finančno
premoženje proda, istočasno pa prodajalec pridobi pravico in obveznost, da
finančno premoženje ponovno kupi po določeni ceni na datum v prihodnosti ali
na poziv. Tovrstni posel je podoben zavarovani izposoji, s to razliko, da
prodajalec ne obdrži lastništva nad vrednostnim papirjem. Eurosistem pri
svojih povratnih transakcijah uporablja pogodbe o povratnem nakupu s fiksno
dospelostjo.

Repo posel: povratna transakcija za povečevanje likvidnosti na podlagi repo
pogodbe.

Sistem RTGS(plus): sistem BPRČ pri Deutsche Bundesbank.

Sistem BPRČ (bruto poravnava v realnem času): poravnalni sistem, v katerem se
obdelava in poravnava izvedeta na osnovi posameznih naročil (brez pobota) v
realnem času (nepretrgoma). Gl. tudi sistem TARGET.

Sistem bruto poravnave: sistem prenosa, v katerem se poravnava denarja ali
prenos vrednostnih papirjev opravi po načelu naloga za nalogom (instruction by
instruction).

Sistem poravnave vrednostnih papirjev: sistem, ki dovoljuje imetje in prenos
vrednostnih papirjev ali drugega finančnega premoženja, bodisi brez plačila
(free of payment, FOP) ali proti plačilu (dostava proti plačilu).

Sistem s skladom finančnega premoženja za zavarovanje terjatev:
centralnobančni sistem za upravljanje z zavarovanjem, v katerem nasprotne
stranke odprejo zbirni račun, na katerega deponirajo finančno premoženje, s
katerim zavarujejo svoje transakcije s centralno banko. Za razliko od sistema
z označevanjem finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v sistemu s
skladom finančnega premoženja za zavarovanje terjatev to ni označeno za
posamezno transakcijo.

Sistem nematerializiranih vrednostnih papirjev: evidenčni sistem, ki omogoča
prenos vrednostnih papirjev in drugega finančnega premoženja brez fizičnega
premikanja papirnih listin ali potrdil (npr. elektronski prenos vrednostnih
papirjev). Glej tudi dematerializacija.

Sistem označevanja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev: sistem za
upravljanje zavarovanja centralnih bank, kjer se likvidnost zagotovi ob
označitvi premoženja za vsako posamezno transakcijo.

Sistem TARGET (transevropski sistem bruto poravnave v realnem času): sistem
bruto poravnave v realnem času za euro. To je decentraliziran sistem, ki ga
sestavlja 15 nacionalnih sistemov BPRČ, plačilni mehanizem ECB in povezovalni
mehanizem.

Skrbnik: subjekt, ki v imenu drugih hrani in upravlja vrednostne papirje in
drugo finančno premoženje.

Skrbniški račun: račun vrednostnih papirjev, s katerim upravlja centralna
banka, kamor lahko kreditne institucije položijo vrednostne papirje, ki so
primerno zavarovanje za operacije centrale banke.

Spremenljivo zavarovanje: zavarovanje, ki je odvisno od dnevne cene stvari, ki
je dano v zavarovanje. Je oblika neposestne zastave premičnih stvari, ki se
uporablja na Irskem in v Veliki Britaniji in pri kateri lahko dolžnik stvari,
dane v zavarovanje, le-te uporablja in z njimi razpolaga vse do morebitne
neizpolnitve plačila ali drugega dogodka, ki ima za posledico poplačilo iz
vzpostavljenega zavarovanja.

Standardna avkcija: avkcijski postopek, ki ga uporablja Eurosistem za svoje
redne operacije odprtega trga. Standardne avkcije se izvedejo v časovnem
okviru 24 ur. Vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila
primernosti, imajo pravico, da predložijo protiponudbe na standardnih
avkcijah.

Statični nabor: nabor dolžnikov, ki jim je določen bonitetni sistem na začetku
referenčnega obdobja določil bonitetno oceno, ki najmanj dosega bonitetni prag
Evrosistema.  Strip – ločeno trgovanje s kuponi in glavnico: brezkuponska
obveznica, nastala z namenom ločenega trgovanja s terjatvami do določenih
denarnih tokov vrednostnega papirja in glavnico istega instrumenta.

Strukturna operacija: operacija odprtega trga, ki jo uporablja Eurosistem v
glavnem z namenom spremeniti strukturno likvidnostno pozicijo finančnega
sektorja nasproti Eurosistemu.

Ročnostni razred: kategorija finančnega premoženja, katerega preostala
dospelost se giblje znotraj določenih vrednosti, npr. razred z dospelostjo od
treh do petih let.

Swap točka: razlika med deviznim tečajem terminske transakcije in deviznim
tečajem promptne transakcije pri valutni zamenjavi.

Tesne povezave: stanje, ko je nasprotna stranka povezana z
izdajateljem/dolžnikom/garantom dolžniških instrumentov zaradi naslednjega
dejstva:

      (i)    nasprotna stranka ima v lasti 20% ali več
             izdajateljevega/dolžnikovega/garantovega kapitala ali eno ali več
             podjetij, v katerem(-ih) ima nasprotna stranka v lasti večino
             kapitala, ima(-jo) v lasti 20% ali več
             izdajateljevega/dolžnikovega/garantovega kapitala ali nasprotna
             stranka in eno ali več podjetij, v katerem(-ih) ima nasprotna
             stranka v lasti večino kapitala, skupaj ima(-jo) v lasti 20% ali
             več izdajateljevega/dolžnikovega/garantovega kapitala; ali
      (ii)   (ii) izdajatelj/dolžnik/garant ima v lasti 20% ali več kapitala
             nasprotne stranke ali eno ali več podjetij, v katerem(-ih) ima
             izdajatelj/dolžnik/garant v lasti večino kapitala, ima(-jo) v
             lasti 20% ali več kapitala nasprotne stranke ali izdajatelj in
             eno ali več podjetij, v katerem(-ih) ima
             izdajatelj/dolžnik/garant v lasti večino kapitala, skupaj ima(
             jo) v lasti 20% ali več kapitala nasprotne stranke; ali
      (iii)  (iii) tretja oseba ima v lasti večino kapitala nasprotne stranke
             in večino izdajateljevega/dolžnikovega/garantovega kapitala, in
             sicer bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij,
             v katerem(-ih) ima ta tretja oseba v lasti večino kapitala.

Valutna zamenjava: istočasni promptni nakup/prodaja ter terminska
prodaja/nakup ene valute za drugo. Eurosistem izvaja operacije denarne
politike na odprtem trgu v obliki valutnih zamenjav, v katerih nacionalne
centralne banke (ali ECB) promptno kupijo (ali prodajo) euro za tujo valuto in
ga istočasno terminsko prodajo (ali kupijo).

Vnaprej določen kupon: kupon pri instrumentih z variabilno obrestno mero,
določen na podlagi vrednosti referenčnega indeksa na določen datum (ali
datume) pred pričetkom obdobja, v katerem natekajo obresti kupona.

Zbiranje vezanih depozitov: instrument denarne politike, ki ga lahko
Eurosistem uporabi za namene finega uravnavanja, pri katerem Eurosistem za
vezane vloge nasprotnih strank na računih pri nacionalnih centralnih bankah
ponuja nadomestilo v obliki obresti z namenom zagotoviti umik likvidnosti s
trga.

Zgornji znesek protiponudbe: meja za najvišji sprejemljiv znesek protiponudbo
posamezne nasprotne stranke na avkciji. Eurosistem lahko predpiše zgornji
znesek protiponudb, da se na ta način izogne nesorazmerno velikim
protiponudbam posameznih sodelujočih strank.

Zunanja bonitetna institucija (ECAI): vir bonitetne ocene, opredeljen v
bonitetnem okviru Eurosistema, ki obsega tiste institucije, katerih bonitetne
ocene lahko kreditne institucije uporabijo pri ugotavljanju uteži tveganosti
za izpostavljenost, v skladu z direktivo o kapitalskih zahtevah. Te
institucije morajo pridobiti formalno priznanje in opraviti postopek potrditve
s strani nacionalnih nadzornikov.

Priloga 2a: Obrazec za protiponudbe nasprotne stranke pri avkcijah

Priloga 2b: Obrazec za protiponudbe nasprotne stranke pri avkcijah za valutne zamenjave

Priloga  3:	Merila za izbor nasprotnih strank za posege na deviznem trgu in
valutne zamenjave za namene denarne politike

Prvi sklop meril sledi načelom varnega poslovanja. Prvo merilo varnega
poslovanja je boniteta, ki se ocenjuje s pomočjo kombinacije različnih metod
(npr. z uporabo kreditnih ocen, ki jih izdelujejo komercialne agencije in
analizo kapitala ter drugih poslovnih kazalcev, izdelano v Eurosistemu). Drugo
merilo je, da Eurosistem zahteva od vseh svojih potencialnih nasprotnih strank
za posege na deviznem trgu, da so zajete v nadzor, ki ga izvaja priznani
nadzornik. Tretje merilo je, da morajo vse nasprotne stranke za posege
Eurosistema na deviznem trgu izpolnjevati visoke etične zahteve in uživati
velik ugled.
Ko so izpolnjena minimalna merila varnega poslovanja, se uporabi drugi sklop
meril, ki sledi želji po učinkovitosti. Prvo merilo učinkovitosti je
konkurenčno obnašanje pri določanju cen in sposobnost nasprotne stranke, da
posluje v velikem obsegu tudi v nestabilnih tržnih pogojih. Obseg in kvaliteta
informacij, ki jih zagotavljajo nasprotne stranke, se uvrščajo med ostala
merila učinkovitosti.

Nabor možnih nasprotnih strank za posege na deviznem trgu je zadostno širok in
raznolik, da jamči potrebno prožnost pri izvajanju posegov. Nabor omogoča
Eurosistemu, da izbira iz nabora različnih kanalov za posege. Zato da je
sposoben intervenirati učinkovito na različnih geografskih lokacijah in
časovnih conah, lahko Eurosistem uporablja nasprotne stranke v katerem koli
mednarodnem finančnem središču. Vendar se v praksi pretežni del nasprotnih
strank nahaja v euroobmočju. Krog nasprotnih strank za valutne zamenjave, ki
se izvajajo za namene denarne politike, ustreza nasprotnim strankam, ki se
nahajajo v euroobmočju in so izbrane za operacije posegov Eurosistema na
devizni trg.

Nacionalne centralne banke lahko pri valutnih zamenjavah, ki se izvajajo za
namene denarne politike, uporabljajo sisteme, zasnovane na limitih, zaradi
obvladovanja izpostavljenosti kreditnemu tveganju do posameznih nasprotnih
strank.