Na podlagi drugega odstavka 3. člena, 7., 32. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO) in tretjega odstavka 148. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa način, predmet in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Republike Slovenije.
(2) Ta uredba je v delu, kjer so določeni predmet in pogoji za izvajanje javne službe, koncesijski akt.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za vsa odpadna živalska tkiva in odpadke pri pripravi in predelavi mesa, rib in drugih živil živalskega izvora, ki nastajajo na območju Republike Slovenije in se razvrščajo med živalske stranske proizvode I. in II. kategorije v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/02 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES).
(2) Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za živalske stranske proizvode, ki nastajajo kot odpadki gostinskih dejavnosti, ostanki živil ali neuporabljena živila v prevoznih sredstvih v mednarodnem potniškem prometu ob vstopu na območje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. stranski živalski proizvodi kategorije 1 in 2 so živalski stranski proizvodi I. in II. kategorije (v nadaljnjem besedilu: živalski stranski proizvodi) v skladu z Uredbo 1774/2002/ES, razen vsebine prebavnega trakta, mleka in gnoja;
2. povzročitelj živalskih stranskih proizvodov je vsaka pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti povzroča nastajanje živalskih stranskih proizvodov;
3. prevzemno mesto je mesto na kraju nastanka živalskih stranskih proizvodov, kjer se živalski stranski proizvodi nahajajo do prevzema s strani izvajalca javne službe, ki je urejeno v skladu s predpisom s področja veterinarstva, ki ureja živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi;
4. zbiralnica je vmesni obrat kategorije 1 in 2, odobren v skladu s členom 10 Uredbe 1774/2002/ES;
5. zbirna proga je določena pot, na kateri so prevzemna mesta in zbiralnice in jo vozilo za prevoz živalskih stranskih proizvodov opravi v dogovorjenih terminih na način, da ni ogroženo zdravje ljudi ali živali;
6. predelava živalskih stranskih proizvodov je mehanska obdelava živalskih stranskih proizvodov z drobljenjem in mletjem ter njihova toplotna obdelava v skladu z Uredbo 1774/2002/ES;
7. predelovalni obrat za predelavo živalskih stranskih proizvodov I. in II. kategorije (v nadaljnjem besedilu: predelovalni obrat) je tehnološka enota, v kateri poteka eden ali več tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi predelave živalskih stranskih proizvodov in za katero je odobreno obratovanje v skladu z Uredbo 1774/2002/ES in izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
8. obrat za proizvodnjo živil živalskega izvora je obrat, v katerem se obdelujejo proizvodi živalskega izvora v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1) in Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 55);
9. sežiganje predelanih živalskih stranskih proizvodov je sežiganje živalskih proteinov ali živalskih masti in olj, pridobljenih iz predelave živalskih stranskih proizvodov, v sežigalnici odpadkov ali v napravi za sosežig odpadkov v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja sežiganje in sosežiganje odpadkov;
10. uporaba živalskih masti in olj kot gorivo je uporaba živalskih masti in olj, pridobljenih iz predelave živalskih stranskih proizvodov, kot gorivo v kurilnih napravah, če je za tako uporabo živalskih masti in olj pridobljeno dovoljenje v skladu z Uredbo 1774/2002/ES.

(1) Javna služba se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Storitve javne službe so:
1. prevzemanje živalskih stranskih proizvodov, ki jih oddajajo koncesionarju povzročitelji živalskih stranskih proizvodov na prevzemnih mestih in v zbiralnicah;
2. prevzemanje živalskih stranskih proizvodov v primeru množičnega pogina živali ali ob naravnih in drugih nesrečah, za katere je od pristojne veterinarske službe odrejena predelava v predelovalnem obratu;
3. zbiranje živalskih stranskih proizvodov, ki vključuje njihovo prevažanje in skladiščenje pred oddajo v predelavo;
4. predelava prevzetih živalskih stranskih proizvodov v predelovalnem obratu in
5. zagotavljanje oddaje predelanih živalskih stranskih proizvodov v sežig ali sosežig oziroma zagotavljanje uporabe živalskih masti in olj kot gorivo za lastno rabo v skladu z Uredbo 1774/2002/ES.
(3) Uporabniki storitev javne službe so fizične in pravne osebe, pri katerih nastajajo živalski stranski proizvodi kategorije 1 in 2.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se uporaba storitev javne službe glede prevzema in zbiranja živalskih stranskih proizvodov ne nanaša na imetnike živalskih stranskih proizvodov, za katere v primeru pogina živali zagotovi storitve veterinarska javna služba.

(1) Koncesijo za Republiko Slovenijo, ki je koncedent, podeljuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Koncesija se podeli enemu ali več koncesionarjem pod pogojem, da so sposobni zagotavljati opravljanje storitev javne službe pod pogoji in v obsegu iz te uredbe.
(3) Koncesija se podeli za celotno območje Republike Slovenije.
(4) Na območju iz prejšnjega odstavka lahko pridobi koncesijo več koncesionarjev.

(1) Koncesionar mora na prevzemnih mestih pri uporabnikih storitev javne službe in zbiralnicah redno prevzemati živalske stranske proizvode.
(2) Koncesionar mora zbirne proge za prevzem živalskih stranskih proizvodov načrtovati tako, da povežejo prevzemna mesta, ki obratujejo:
– v okviru javne veterinarske službe,
– v obratih za proizvodnjo živil živalskega izvora in
– zaradi oddaje živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri mednarodnem potniškem prometu kot odpadki gostinskih dejavnosti ali kot ostanki živil ali neuporabljenih živil, ki jih morajo potniki predati ob vstopu na območje EU.
(3) Če eden ali več uporabnikov storitev javne službe vzpostavi svojo zbiralnico, mora koncesionar zagotoviti, da je prevzem živalskih stranskih proizvodov iz te zbiralnice zagotovljen v okviru prevzema živalskih stranskih proizvodov na eni od zbirnih prog iz prejšnjega odstavka.

(1) Ne glede na način prevzema živalskih stranskih proizvodov iz prejšnjega člena mora koncesionar zagotoviti, da je imetnikom živalskih stranskih proizvodov na posameznih območjih omogočena oddaja na posebnih prevzemnih mestih (v nadaljnjem besedilu: prevzemna mesta) tistih živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo.
(2) Predlog območij in posebnih mest na teh območjih, kjer je imetnikom živalskih stranskih proizvodov iz prejšnjega odstavka omogočena oddaja živalskih stranskih proizvodov neposredno koncesionarju, imena upravljavcev teh posebnih mest in oceno letne količine živalskih stranskih proizvodov, ki jih bodo proizvajalci živil za lastno porabo oddajali na posameznem posebnem mestu, lahko pošljejo ministrstvu, pristojnemu za okolje, proizvajalci živil za lastno uporabi ali lokalna skupnost, na območju katere nastajajo živalski stranski proizvodi zaradi proizvodnje živil za lastno uporabo.
(3) Na podlagi predloga iz prejšnjega odstavka koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi določita seznam posebnih mest, kjer je proizvajalcem živil za lastno porabo omogočena oddaja živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji teh živil, pogoje prevzema teh živalskih stranskih proizvodov in način obveščanja o možnosti njihove oddaje koncesionarju.

(1) Koncesionar mora imeti na območju Republike Slovenije najmanj en predelovalni obrat.
(2) Koncesionar mora zagotoviti, da se od uporabnikov storitev javne službe prevzeti živalski stranski proizvodi predelujejo redno in brez zastojev, ki bi povzročili kopičenje živalskih stranskih proizvodov, z zmogljivostjo predelave, ki ni manjša od 5.000 ton živalskih stranskih proizvodov letno.
(3) Če se letna količina stranskih živalskih proizvodov, ki jih uporabniki storitev javne službe oddajo koncesionarju, poveča, mora koncesionar na zahtevo koncedenta zagotoviti dodatne možnosti predelave živalskih stranskih proizvodov.
(4) Roki, v katerih se mora zagotoviti dodatne možnosti predelave živalskih stranskih proizvodov, in drugi pogoji v zvezi z dodatno predelavo, se določijo v koncesijski pogodbi.
(5) Koncesionar mora zagotavljati elektronsko vodenje evidenc o prevzetih in predelanih količin živalskih stranskih proizvodov, o oddanih količinah predelanih živalskih stranskih proizvodov v sežig in o oddanih količinah živalskih masti in olj v uporabo kot gorivo.

(1) Pridobivanje koncesionarjev za izvajanje storitev javne službe se opravi z mednarodnim javnim razpisom.
(2) O izbiri koncesionarjev odloči vlada z upravno odločbo.
(3) Javni razpis iz prvega odstavka in odločba iz drugega odstavka tega člena se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem listu EU. Pred objavo javnega razpisa v uradnih listih se napoved objave javnega razpisa objavi vsaj v enem od tiskanih medijev v Republiki Sloveniji in vsaj v enem od tiskanih medijev v sosednjih državah EU.

(1) Koncesijo lahko pridobi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza živalskih stranskih proizvodov po predpisih o klasifikaciji dejavnosti,
2. da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe,
3. da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa in v teku javnega razpisa ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, oziroma mu ni bila izdana sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije, in je ta postala izvršljiva,
4. da ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi,
5. da je finančno in poslovno sposoben,
6. upravlja sredstva in opremo za prevzemanje, zbiranje in prevoz živalskih stranskih proizvodov in
7. upravlja predelovalni obrat, ki izpolnjujejo tehnične pogoje in druge pogoje iz Uredbe 1774/2002/ES in za katerega je pridobil odobritev obratovanja v skladu z Uredbo 1774/2002/ES.
(2) V ponudbi za pridobitev koncesije po tej uredbi je treba podrobno opredeliti izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka in letno količino živalskih stranskih proizvodov, za katero se zagotavlja izvajanje storitev javne službe.

(1) Razpisno dokumentacijo pripravijo ministrstvo, pristojno za okolje, ministrstvo, pristojno za veterino, in ministrstvo, pristojno za finance, potrdi pa jo vlada s sklepom.
(2) Za izvedbo javnega razpisa in napovedi objave javnega razpisa sta pristojni ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za veterino.
(3) Če koncedent pridobi le nepravilne, nepopolne ali nesprejemljive ponudbe se javni razpis ponovi v roku največ 6 mesecev.
(4) Pri izbiri koncesionarjev se upoštevajo naslednja merila:
1. višina cene za storitve javne službe, ki jih ponudi kandidat, preračunane na enoto mase prevzetih živalskih stranskih proizvodov (euro/kg), ločeno za storitve prevzemanja, zbiranja in prevoza živalskih stranskih proizvodov in ločeno za storitev njihove predelave v predelovalnem obratu,
2. cena oddaje predelanih živalskih stranskih proizvodov v sežig ali sosežig (euro/kg),
3. višina bančne garancije,
4. količine, ki jih je sposoben ponudnik prevzeti,
5. zmogljivosti prevzema in predelave živalskih stranskih proizvodov,
6. način obveščanja javnosti in uporabnikov storitev javne službe,
7. okvirno število in kraj prevzemnih mest in zbiralnic ter okvirni poteki zbirnih prog,
8. čas vzpostavitve javne službe.
(5) Natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarjev je sestavni del razpisne dokumentacije.
(6) Razlogi, zaradi katerih se ponudba šteje za nesprejemljivo, so naslednji:
1. ponudbena cena za izvajanje storitev prevzemanja, zbiranja in prevzema živalskih stranskih proizvodov presega referenčno ceno,
2. ponudbena cena za predelavo živalskih stranskih proizvodov presega referenčno ceno,
3. čas vzpostavitve javne službe je daljši kot osemnajst mesecev.
(7) Referenčna cena iz prejšnjega odstavka se določi v razpisni dokumentaciji za izbiro koncesionarjev na podlagi podatkov o primerljivih storitvah, ki se izvajajo v drugih državah članicah EU.
(8) Pri pripravi razpisne dokumentacije se na pobudo združenj uporabnikov storitev javne službe pristojni ministrstvi iz drugega odstavka tega člena posvetujeta z njihovimi predstavniki o podrobnejših merilih za izbiro koncesionarjev in o višini referenčne cene iz prejšnjega odstavka.

(1) Izbiro koncesionarjev opravi vlada na osnovi predloga posebne strokovne komisije, ki jo sama imenuje.
(2) Strokovno komisijo sestavljajo trije člani. Enega člana predlaga minister, pristojen za okolje (v nadaljnjem besedilu: minister), drugega minister, pristojen za veterino, in tretjega minister, pristojen za finance. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje.
(3) Člani komisije ne smejo biti družinsko ali kapitalsko povezani s ponudniki oziroma zaposlenimi pri ponudnikih. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo zamenjavo. Noben član strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno, preko ministrstva, pristojnega za okolje.
(4) Predsednik strokovne komisije koordinira delo komisije in pripravi skupno poročilo o ocenjevanju ponudb za vlado.
(5) Če ne pride do izbire koncesinarjev po prejšnjem členu, ostane tudi pri ponovljenem javnem razpisu strokovna komisija v isti sestavi.

(1) Koncesija za izvajanje javne službe se podeli za dobo petih let.
(2) Doba iz prejšnjega odstavka tega člena začne teči z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba.
(3) Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa veljati ob izteku tega roka.

(1) Koncesijsko pogodbo, katere vsebino sprejema vlada, podpiše po pooblastilu vlade minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo.
(2) Koncedent pošlje najpozneje tri mesece po izbiri koncesionarjev izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo. Koncesionar mora koncesijsko pogodbo podpisati v roku enega meseca od njenega prejema.
(3) V koncesijski pogodbi se določijo predvsem način in pogoji:
1. prevzemanja živalskih stranskih proizvodov pri uporabnikih storitev javne službe,
2. prevzemanja živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo, na posebnih mestih, določenih v skladu s 7. členom te uredbe,
3. začasnega skladiščenja in obdelave živalskih stranskih proizvodov pred njihovo predelavo v predelovalnem obratu,
4. predelave živalskih stranskih proizvodov v predelovalnem obratu,
5. zagotavljanja sežiganja ali sosežiganja predelanih živalskih stranskih proizvodov,
6. zagotavljanja uporabe živalskih masti in olj kot gorivo za lastno rabo,
7. evidentiranja prevzetih in predelanih količin živalskih stranskih proizvodov, oddanih količin predelanih živalskih stranskih proizvodov v sežig in oddanih količin živalskih masti in olj v uporabo kot gorivo,
8. uveljavljanja zahtevkov plačila za opravljene storitve javne službe,
9. predaje v uporabo opreme, objektov, naprave ter vozila za izvajanje javne službe za čas trajanja stavke drugemu izvajalcu javne službe ali koncedentu ter plačila za tako uporabo,
10. vodenja elektronskih evidenc iz petega odstavka 8. člena te uredbe.
(4) Ne glede na določbe 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka se lahko v koncesijski pogodbi za živalske stranske proizvode II. kategorije določijo v skladu z Uredbo 1774/2002/ES drugačni načini njihove uporabe oziroma predelave in odlaganje na odlagališčih odpadkov, če gre za živalske stranske proizvode, ki nastajajo pri mednarodnem prometu kot kuhinjski odpadki.
(5) V koncesijski pogodbi se glede prevzema živalskih stranskih proizvodov določi okvirno število in kraj prevzemnih mest in zbiralnic, kjer se prevzemajo stranski živalski proizvodi, ter okvirni potek zbirnih prog. Če se v času izvajanja koncesije zaradi prenehanja izvajanja dejavnosti uporabnikov ali zaradi novih uporabnikov ali drugih razlogov spremeni seznam prevzemnih mest oziroma zbiralnic ali potek zbirnih prog, mora koncesionar o tej spremembi obvestiti koncedenta. O spremembah kraja prevzema živalskih stranskih proizvodov in poteka zbirnih prog koncesionar sproti obvešča tudi uporabnike storitev javne službe. Objavo seznama prevzemnih mest in zbiralnic ter sprememb tega seznama zagotovi ministrstvo, pristojno za okolje, na svojih spletnih straneh.
(6) V koncesijski pogodbi se glede predelave živalskih stranskih proizvodov določijo finančna jamstva, ki jih mora zagotoviti koncesionar za primere zastojev predelave živalskih stranskih proizvodov v predelovalnem obratu, zaradi katerih lahko pride do kopičenja živalskih stranskih proizvodov.
(7) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogoji in način izvajanja javne službe za primer nastanka višje sile pri koncesionarju.

Koncedent lahko pred iztekom časa trajanja koncesije koncesijo odkupi skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. Način odkupa, obseg in pogoji se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncedent lahko koncesijo odvzame, če:
– je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba,
– je koncesionar v javnem razpisu podal neresnične podatke,
– koncesionar ni upošteval določb zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,
– koncesionar ni vodil ločenih računovodskih evidenc in drugih evidenc, ki omogočajo finančni in drug nadzor nad poslovanjem koncesionarja v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesije, ali ni dal podatkov iz teh evidenc pristojnim državnim organom,
– koncesionar ne izpolnjuje več splošnih ali posebnih pogojev, ki so bili določeni za pridobitev koncesije,
– pride do stečaja ali likvidacije koncesionarja,
– koncesionar ne začne z izvajanjem javne službe v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
– če ne sklene koncesijske pogodbe v roku, določenem v drugem odstavku 14. člena te uredbe.
(2) Pri odvzemu koncesije iz prve alinee prejšnjega odstavka je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določi po predpisih o razlastitvi.
(3) Pogoji in medsebojne pravice ter obveznosti zaradi odvzema koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesionar mora najpozneje 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo s trajanjem enega leta. Višino bančne garancije, ki ne sme biti manjša od stroškov izvajanja storitev predelave živalskih stranskih proizvodov v količini, ki je enaka eni desetini letne količine prevzetih živalskih stranskih proizvodov na območju koncesije, določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
(2) Najpozneje 15 dni pred potekom bančne garancije mora koncesionar predložiti koncedentu novo bančno garancijo. Če tega ne stori, sme koncedent unovčiti bančno garancijo. Bančno garancijo sme koncedent unovčiti tudi v primeru, če koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti glede kakovosti in količine ali če preneha izvajati dejavnost.

(1) Izvajanje javne službe mora potekati tako, da se zagotavlja za uporabnike stalna in pravočasna storitev.
(2) Koncesionar mora izvajati javno službo v celotnem obdobju izvajanja koncesije s svojimi kadrovskimi, finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi redno in nemoteno.
(3) Opravljanje storitev javne službe mora potekati tako, da so zagotovljeni za okolje in zdravje ljudi ter živali varni prevzem, prevoz in predelava živalskih stranskih proizvodov in se zagotavlja odstranjevanje predelanih živalskih stranskih proizvodov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(4) Koncesionar je dolžan izdelati informacijo o načinu opravljanja javne službe in z njo seznaniti uporabnike storitev javne službe.
(5) Informacija iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– izvleček vsebine te uredbe,
– spisek prevzemnih mest in zbiralnic za posamezno območje, navedbo zbirnih prog, termine prevzema živalskih stranskih proizvodov po posameznih zbirnih progah, prevzemnih mest in zbiralnicah,
– navodila za uporabo, ureditev, velikost in obliko zabojnikov na prevzemnem mestu in zbiralnici,
– cenik in način obračuna za storitve javne službe ter
– opozorila za kršitelje.
(6) Koncesionar mora pred seznanitvijo uporabnikov storitev javne službe z informacijo iz četrtega odstavka tega člena pridobiti soglasje koncedenta. Po pridobitvi soglasja se cenik in način obračuna storitve javne službe objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Koncesionar mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
(2) Če koncesionar po preteku sedem dni od začetka stavke ne more zagotoviti izvajanja javne službe, koncedent odloči, da:
– za njegove uporabnike storitev javne službe opravlja storitve javne službe drug izvajalec javne službe ali
– mora predati koncedentu za čas trajanja stavke na razpolago opremo, objekte, naprave ter vozila za izvajanje javne službe proti plačilu za njihovo uporabo v skladu s koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki je podeljena na podlagi te uredbe.
(2) Stroški koncesionarja iz prejšnjega odstavka obsegajo predvsem:
– stroške prevzemanja, zbiranja in razvrščanja živalskih stranskih proizvodov,
– stroške predelave živalskih stranskih proizvodov in
– stroške oddaje v odstranjevanje predelanih živalskih stranskih proizvodov.
(3) Koncesionar mora dajati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so povezani z nastajanjem stroškov iz prejšnjega odstavka in so potrebni za primerjalno oceno stroškov storitev javne službe s stroški drugih podobnih oziroma primerljivih storitev.

(1) Koncesionar lahko za opravljanje nekaterih del javne službe najame drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec), če izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje posameznih storitev javne službe.
(2) Ponudnik mora v postopku izbire koncesionarja že v svoji ponudbi navesti ime podizvajalca.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko koncesionar vključi podizvajalca v izvajanje storitev javne službe tudi po podpisu koncesijske pogodbe, če je to predvideno v koncesijski pogodbi in v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je vključitev podizvajalca v izvajanje storitev javne službe možna samo z dovoljenjem koncedenta.

(1) Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na izvajanje javne službe.
(2) Za izvajanje javne službe mora voditi ločene računovodske evidence in druge evidence, ki omogočajo finančni in drug nadzor nad poslovanjem koncesionarja v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesije.
(3) Ključe za razporejanje splošnih stroškov koncesionarja na dejavnosti javne službe in druge dejavnosti določi koncedent praviloma na predlog koncesionarja. Koncedent lahko za primernost predlaganih ključev pridobi mnenje pooblaščenega revizorja in/ali druge strokovne institucije.
(4) Ločeni računovodski izkaz za dejavnost javne službe morajo biti letno revidirani. Revizorja izbere koncedent. Pri reviziji se ugotavlja tudi namenskost, učinkovitost in racionalnost uporabe proračunskih sredstev in sredstev, ki jih za storitve javne službe plačujejo uporabniki.
(5) Koncesionar ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom in načinom izvajanja javne službe.
(6) Podrobnejši pogoji za izvajanje javne službe in način njenega izvajanja se lahko določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2) V razmerjih do koncesionarja in koncedenta imajo uporabniki storitev javne službe naslednje pravice:
– pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev.
(3) Uporabnik storitev javne službe lahko namesto na prevzemnem mestu oddaja živalske stranske proizvode v zbiralnici, ki jo upravlja sam, drug uporabnik storitev javne službe ali koncesionar.

Ne glede na določbe prejšnjega člena uporaba storitev javne službe za uporabnika storitev javne službe ni obvezna, če uporabnik:
1. pridobi dovoljenje pristojne veterinarske službe za izjemno uporabo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov v skladu s 23. in 24. členom Uredbe 1774/2002/ES,
2. ima odobritev pristojne veterinarske službe in okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje lastnega obrata za predelavo živalskih stranskih proizvodov ali obrata oziroma naprave za njihovo uporabo v skladu z Uredbo 1774/2002/ES, razen če gre za trupla živali, ali
3. izpolnjuje pogoje za pošiljanje živalskih stranskih proizvodov v sosednjo državo članico EU v skladu z 8. členom Uredbe 1774/2002/ES.

(1) Koncesionar mora prevzeti živalske stranske proizvode od vsakega uporabnika storitev javne službe, če mu jih ta odda na svojem prevzemnem mestu ali v zbiralnici, ter od vsakega upravljavca posebnega mesta iz 7. člena te uredbe, ki mu odda živalske stranske proizvode, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo.
(2) Koncesionar in uporabnik storitev javne službe ali upravljavec posebnega mesta iz 7. člena te uredbe za oddajo živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo, morata za izvajanje storitev javne službe skleniti pogodbo, v kateri se določijo predvsem način ugotavljanja količine in vrste živalskih stranskih proizvodov ter način in termini prevzemanja živalskih stranskih proizvodov.
(3) Če koncesionar ali druga oseba za potrebe opravljanja javne službe vzpostavi zbiralnico, morajo vsi upravljavci mest za oddajo živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno porabo, zagotoviti sami oddajo stranskih živalskih proizvodov v to zbiralnico, če najkrajša razdalja po javnih cestah od njihovega prevzemnega mesta oziroma od mesta za oddajo živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji živil za lastno rabo, ni daljša od 20 km.
(4) Koncesionar mora zagotoviti prevzem živalskih stranskih proizvodov tudi na kraju pogina, usmrtitve ali na drugem kraju nastanka živalskih stranskih proizvodov, če tako odredi uradni veterinar.

Viri financiranja za pokrivanje stroškov javne službe so:
1. plačila uporabnikov storitev javne službe za opravljene storitve javne službe in
2. sredstva državnega proračuna za prevzem in predelavo živalskih stranskih proizvodov, ki nastanejo:
– v primerih množičnega pogina,
– zaradi odrejene usmrtitve živali zaradi pojava kužnih bolezni,
– ob izvajanju carinskega nadzora potnikov na mejnih prehodih, če gre za živalske stranske proizvode, ki nastajajo v mednarodnem prometu kot kuhinjski odpadki.

(1) Ceno storitev javne službe s sklepom določi vlada v obliki najvišje cene za izvajanje storitev javne službe, pri čemer upošteva, da je cena storitev javne službe odvisna samo od mase prevzetih stranskih živalskih proizvodov.
(2) Najvišjo ceno za izvajanje storitev javne službe iz prejšnjega odstavka vlada določi na podlagi ponudbene cene za izvajanje storitev prevzemanje, zbiranja in prevoza živalskih stranskih proizvodov, cene za njihovo predelavo in cene za odstranjevanje predelanih živalskih stranskih proizvodov izbranega kandidata iz prijave na javni razpis za izbiro koncesionarjev ob upoštevanju pogojev iz 11. člena te uredbe.
(3) Pri oblikovanju najvišje cene izvajanja storitev javne službe se kot odbitna postavka upošteva tržna vrednost predelanih živalskih stranskih proizvodov kot goriva ali drugih surovin.
(4) Če je bilo na istem ali dodatnem javnem razpisu izbranih več koncesionarjev se za ceno posamezne storitve javne službe določi ponudbena cena tistega izbranega kandidata, ki je ponudil najnižjo ceno za izvajanje:
– prevzemanja zbiranja in prevoza živalskih stranskih proizvodov v predelavo,
– začasnega skladiščenja, priprave za predelavo in predelave živalskih stranskih proizvodov in
– odstranjevanja predelanih živalskih stranskih proizvodov.
(5) Koncesionar mora dajati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev cene storitve javne službe.

(1) Vlada s sklepom določi ceno storitev javne službe za prevzem živalskih stranskih proizvodov, ki nastajajo zaradi proizvodnje živil za lastno rabo.
(2) Cena storitev iz prejšnjega odstavka je lahko subvencionirana največ v višini 40 odstotkov dejanskih stroškov.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek opravljajo nadzor nad izvajanjem 24. člena ter prvega, tretjega in četrtega odstavka 25. člena te uredbe uradni veterinarji.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik storitev javne službe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu s 23. členom te uredbe ali ravna v nasprotju z določbami 25. člena te uredbe.
(2) Z globo od 400 eurov do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik storitev javne službe, ki je fizična oseba, če ravna v nasprotju z določbami:
– prvega odstavka 23. člena in
– drugega in tretjega odstavka 25. člena te uredbe.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje koncesionar, če ravna v nasprotju z določbami:
– 6. člena,
– 7. člena,
– 8. člena,
– 17. člena,
– četrtega odstavka 18. člena,
– prvega odstavka 19. člena in
– 25. člena te uredbe.
(4) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega in tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba uporabnika storitev javne službe oziroma koncesionarja.

(1) Do izbire koncesionarjev po tej uredbi opravlja storitve javne službe koncesionar, ki je pridobil koncesijo za opravljanje storitev javne službe v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla (Uradni list RS, št. 13/98, 31/00, 84/01, 41/04 – ZVO-1 in 45/04), predelava živalskih stranskih proizvodov pa se opravlja v predelovalnem obratu, ki jo upravlja ta koncesionar.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki opravlja storitve javne službe do izbire koncesionarjev po tej uredbi, mora najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe prilagoditi opravljanje storitev javne službe določbam te uredbe in za opravljanje storitev javne službe podpisati s koncedentom pogodbo, ki smiselno upošteva vsebino koncesijske pogodbe, določeno s to uredbo.
(3) Do določitve cene za izvajanje storitev javne službe iz prvega odstavka 28. člena te uredbe, se za cene storitev javne službe uporabljajo cene za opravljanje storitev ravnanja ter toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnih materialov živalskega porekla, določene v skladu s predpisoma iz 33. člena te uredbe.
(4) Komisijo iz 12. člena te uredbe imenuje vlada najkasneje dvanajst mesecev po uveljavitvi te uredbe. Postopki za izbor koncesionarja na podlagi javnega razpisa se pričnejo takoj po imenovanju komisije in morajo biti zaključeni v roku desetih mesecev po imenovanju komisije.
(5) Določba četrtega odstavka 22. člena te uredbe se za koncesionarja iz prvega odstavka tega člena uporablja že za poslovno leto 2006. Revizorja za pregled ločenih računovodskih izkazov koncesionarja imenuje vlada na predlog ministrstva za finance v roku 30 dni po uveljavitvi te uredbe.
(6) Tarifo iz 27. člena te uredbe izda vlada v roku 30 dni od uveljavitve uredbe.

Do uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se:
– v prvem odstavku 30. člena te uredbe namesto zneska »4.000 eurov« uporablja znesek »1.000.000 tolarjev« in namesto zneska »40.000 eurov« znesek »10.000.000 tolarjev«,
– v drugem odstavku 30. člena te uredbe namesto zneska »400 eurov« znesek »100.000 tolarjev« in namesto zneska »1.200 eurov« znesek »300.000 tolarjev«,
– v tretjem odstavku 30. člena te uredbe namesto zneska »1.200 eurov« uporablja znesek »300.000 tolarjev« in namesto zneska »4.000 eurov« znesek »1.000.000 tolarjev«.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla (Uradni list RS, št. 13/98, 31/00, 84/01, 41/04 – ZVO-1 in 45/04) in Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla (Uradni list RS, št. 11/01, 58/01, 84/02, 41/04 – ZVO-1 in 45/04).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.