Na podlagi 12. člena in 17. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1 Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 2. redni seji 11. 12. 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu stanovanjske zazidave Žmitek v Črešnjevcu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju določb Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Dolgoročnem planu – prostorski del občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000 dopolnjen 1991, 1992, 1994, 1996, 1998 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana – dopolnjen 1996 – 41/97, dopolnjen 1998 – 72/99, dopolnjen 2000 – 59/03) in Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93 in 35/94 in 45/00), sprejme lokacijski načrt stanovanjske zazidave Žmitek v Črešnjevcu, ki ga je pod številko 04/05-LN izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Trg Alfonza Šarha 1, Slovenska Bistrica, v maju 2006 in oktobru 2006.
Sestavni del odloka je projekt, ki vsebuje:
– tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2. člen
Namenska raba
V območju obravnave lokacijskega načrta STANOVANJSKE ZAZIDAVE Žmitek v naselju Črešnjevec je predvidena parcelacija za gradnjo sedmih do osmih individualnih stanovanjskih objektov. Stanovanjska namembnost se lahko dopolni z mirno dejavnostjo, ki nima ne predstavlja vplivov na okolje (intelektualna dejavnost, pisarna …).
Členitev prostora z omejitvami
Območje obravnave leži v skrajnem zahodnem delu ureditvenega območja naselja Črešnjevec. Na severu in vzhodu so stanovanjske hiše, zahodno meji območje na kmetijska zemljišča, južno je pas nezazidanih stavbnih zemljišč. Teren se od severa zlagoma spušča proti jugovzhodu in se na južni meji obravnave skoraj izravna.
Do obravnavanega območja je možen dostop iz ene smeri po cesti parc. št. 69/36 k.o. Črešnjevec, ki je makadamsko utrjena le v vzhodni polovici. Cesta se priključuje na javno pot JP 941 201 Mali–Krajnčič in naprej proti severu na lokalno cesto LC 240020, ki vodi skozi naselje Črešnjevec iz smeri Vrhloge.
III. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
Opis meje topografsko in po parcelah
Opis meje območja poteka po obodu od izhodiščne točke A v jugovzhodnem vogalu na parc. št. 69/32 v smeri urinega kazalca. Meja prečka parc. št. 69/36 – cesto in poteka po njeni južni meji do konca, prehaja na zahodno stranico 69/35 ter po severnih stranicah parc. št. 69/35, 69/34, 69/33 in 69/32 ter vzhodni stranici 69/32 zaključi pot v izhodiščni točki A.
4. člen
Seznam parcel
Ureditveno območje obsega naslednje parcele št:
69/32, 69/33, 69/34, 69/35 in 69/36 vse k.o. Črešnjevec. Lastnik vseh parcel je Martin Žmitek.
5. člen
Velikost obravnavanega območja
Površina ureditvenega območja v obravnavi znaša 5327m2 (4463m2 za gradbene parcele in 864m2 za cesto z obračališčem v celotnem potezu).
Natančna površina območja lokacijskega načrta se bo določila po izvršeni obodni parcelaciji z geodetsko odmero na terenu.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
Predvidena namembnost za stanovanjsko gradnjo je primerna za obrobja naselij in je skladna s plansko opredelitvijo. Lega zazidave na rahlo padajočem južnem pobočju predstavlja ugodne pogoje za lokacijo stanovanjskih objektov.
Vplivi predvidene prostorske ureditve na okolje so v dopustnih mejah.
7. člen
Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
Predvidena je ulična zazidava ob obstoječi dovozni cesti.
Na gradbeni parceli je opredeljeno zazidljivo območje z gradbeno linijo, ob kateri je možna lokacija novega objekta. Ostali del parcele je nezazidljivo območje, ki je namenjeno zasaditvi in ureditvi sadnega oziroma zelenjavnega vrta.
Bodoča javna površina je dovozna cesta parc. št. 69/36 k.o Črešnjevec. Ker je slepa ulica v celotnem potezu v dolžini 160 m, ima urejeno obračališče za avtomobile in tovorna vozila z nosilnostjo do 6 t in 8 m dolžine (smetnjak, gasilsko vozilo …).
8. člen
Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
Lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo
Objekti so na predlagano parcelacijo umeščeni vzporedno s cesto oziroma parcelno mejo. Glavno količbeno črto predstavlja os bodoče dovozne ceste, od katere je na severno stran gradbena linija stanovanjskih objektov odmaknjena 13.85 m. Od sosednjih mej so objekti oddaljeni min. 4.0 m, tako da je zagotovljena razdalja med objekti 8.0 m. Pri razdalji, ki bi bila manjša od 4.0 m do meje je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele.
Dostopi v objekte so iz ceste z dovozom iz južne strani. Uredijo se pravokotni cestni priključki. V primeru objektov 1 in 2 se priključek lahko izvede iz strani obračališča.
9. člen
Lokacijski pogoji, pogoji za oblikovanje in usmeritve za projektiranje objektov z ureditvijo njihove okolice in enostavni objekti
Stanovanjski objekti so zaradi konfiguracije terena predvidoma s tremi etažami: s kletjo vkopano v teren, s pritličjem in izkoriščenim podstrešjem – mansardo. Zunanji gabarit objekta je 10.00 m x 12.00 m, s toleranco v območju zazidljive parcele, z možnostjo gradnje prizidka velikosti do 25% osnovne površine objekta. Objekti so lahko grajeni tudi brez kleti ali le delno podkleteni.
Strehe so simetrične dvokapnice naklona 35° do 40°, s poudarjeno glavno smerjo slemena, ki poteka vzporedno s cesto. Na prizidku oziroma na garaži je lahko smer slemena pravokotna na glavno sleme. Kritina na strehah naj bo opečne barve.
Zaželeno je arhitekturno oblikovanje objektov podolgovatega tlorisa, z osnovno zazidano površino 120 m2 (12 m x 10 m). Dovoljena je izvedba izzidkov znotraj zazidljivega območja oziroma gradbene meje, ki ne sme presegati 30 m2, skupna zazidana površina tako ne sme presegati 150 m2 (12 0m2 + 30 m2), ob upoštevanju gradbene linije.
V kolikor garaže niso v objektu, so kot enostavni pomožni objekti grajene na cestni strani objekta, gabarita do 30 m2, skladno s pozitivno zakonodajo. Prav tako je možna postavitev ostalih enostavnih objektov.
Višinsko so objekti umeščeni na teren ob upoštevanju višine dovozne ceste. Kote pritličja objektov so razvidne v grafičnih prilogah in se od objekta do objekta v vrsti spreminjajo za cca 1.0 m. Zaradi velike višinske razlike na terenu je gradnja kleti na severni strani zazidave smiselna. Objekti v južni vrsti so lahko grajeni tudi brez kleti.
V zaprtih objektih mora biti kota pritličja višja od kote okoliškega urejenega terena za vsaj 10cm.
10. člen
Higienske in zdravstvene zahteve
Na parceli se ob prometnici predvidi prostor za postavitev smetnih posod, velikosti min. 1.0 m x 1.0 m.
11. člen
Geotehnične zahteve
Parcele se nahajajo v blago nagnjenem pobočju, poraslem s travno rušo. V času ogleda na samih parcelah ali njihovi okolici ni bilo opaziti znakov plazenja pobočij. Sestav temeljnih tal v treh izkopanih sondažnih jaških do globine 1.0 m je humus, melj in gline t.g.k.. Osnovna polhribina laporovec ali peščenjak se ne nahaja na velikih globinah.
Dopustna vertikalna obremenitev temeljnih tal pri temeljenju objekta na pasovnih temeljih na globini najmanj 0.8 m pod koto zunanje ureditve je:
Pa = 129.60 kN/m2 za pasovne temelje (nepodkleteno) in
Pa = 218.40 kN/m2 za pasovne temelje (podkleteno)
Geotehniški in hidrološki pogoji za temeljenje objektov so podani v geotehničnem mnenju GEOING d.o.o.
12. člen
Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja
Predvidena je individualna ureditev vsake posamezne parcele s predvrtom in ureditvijo cestnega priključka. Na dvorišču se uredi prostor za parkiranje najmanj enega osebnega vozila, v kolikor je v objektu garaža in dveh parkirnih mest, če garaže ni. Zasaditev je priporočljiva z avtohtonimi drevninami.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
13. člen
Dovozna cesta
Uredi se nova dovozna cesta, ki se priključuje na stanovanjsko ulico v naselju Črešnjevec. Širina obstoječe ceste v vzhodnem delu parc. št. 69/36 je 4.5 m do 5.0 m. Novo projektirana dovozna cesta mora biti v niveleti obstoječe dovozne ceste in širine min. 4.0 m z voziščem širine 2.5 m.
Uredi se obračališče za tovornjake in rezervira se pas širine 1.0 m na severno stran za možno bodočo rekonstrukcijo ceste.
Pravokotno na dovozno cesto se izvedejo stanovanjski priključki šir. 2.5 m–3.0 m, s priključnimi radiji min. 3.0 m. Pri objektih 1 ali 2 je variantno možna izvedba priključkov iz obračališča. Ob priključkih se na lastni parceli uredi prostor za parkiranje osebnih vozil.
14. člen
Vodovod
Predvidena oskrba z vodo bo potekala s priključevanjem na javni vodovod v upravljanju KOMUNALE d.o.o. Slovenska Bistrica, ki prečka parcele št. 69/32, 69/33, 69/34 in 69/35 v severnem delu. Za celotno območje je predvidena cevna mreža enakih dimenzij (DN 63 mm), kar zadošča za potrebe stanovanjske gradnje.
Za potrebe požarne varnosti je potrebno obstoječi vodovod nadomestiti s cevjo PE DN 90mm v dolžini cca 200 m, s čimer se zagotovijo pogoji za postavitev nadzemnega hidranta.
15. člen
Kanalizacijsko omrežje
Na območju obravnave ni urejenega kanalizacijskega sistema oziroma v kraju ni upravljavca kanalizacije. Jugovzhodno parcelo prečka kanalizacijska cev (Ø60, ki se izliva v BC Ø100) in je napeljana v odvodni jarek proti jugu.
V območju zazidave se izdela kanalizacija v ločenem sistemu.
Padavinske vode se iz strešin speljejo direktno v kanalizacijo padavinskih vod, ki je načrtovana z iztokom v obstoječi kanal Ø60. V kolikor zaradi višinskih razlik odvod od hiš 1 ih 2 ne bo možen, bo potrebno izvesti odvodnjo s prečrpavanjem.
Meteorne vode parkirišč, cest in drugih utrjenih površin, kjer lahko pričakujemo povečano onesnaževanje odpadnih vod, se pred izpustom v kanalizacijo spelje na ustrezno dimenzionirane lovilce olj in bencina.
Sanitarne odpadne vode se speljejo v prekatne greznice brez odtoka. Vsebina se občasno prazni v ČN. Greznice so locirane ob interne cestne priključke, tako da so lahko dostopne za komunalna vozila s cisterno.
Za odvajanje komunalnih odpadnih vod je načrtovana vodotesna kanalizacija.
Pri projektiranju kanalizacije za odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod je potrebno upoštevati Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
16. člen
Elektrika
V severnem delu parcel je vzporedno z vodovodom položen elektroenergetski nizko napetostni kabel. Le-ta se odcepi od A droga, ki je lociran ob asfaltirani ulici na vzhodni strani predvidene zazidave.
Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo je potrebno zgraditi nizkonapetostni kabelski priključek iz bližnjega nizkonapetostnega omrežja (A-drog), ki je napajano iz transformatorske postaje TP Črešnjevec 2 (t-140) in nizkonapetostne razvode do prosto stoječih priključnih omar za napajanje posameznih stanovanjskih hiš.
17. člen
Telefonsko omrežje
Za bodeče priključevanje objektov na TK omrežje je potrebno izdelati projekt priključitve na javno TK omrežje.
18. člen
Ogrevanje in priprava sanitarne tople vode
Predvideno je individualno ogrevanje objektov. Ogrevalna medija sta lahko kurilno olje ali zemeljski plin ter bio masa. Zunanji rezervoarji za gorivo morajo biti v podzemni izvedbi.
19. člen
Komunalni odpadki
V skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 35/02) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov.
Ob dovozni cesti na lastni parceli je potrebno zagotoviti zbirno mesto za postavitev zadostnega – potrebnega števila – posod. Ostali odpadki se zbirajo v skladu z veljavno zakonsko regulativo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
20. člen
Varstvo voda
Predvidena zazidava se ne nahaja na vodovarstvenem območju in je izven poplavnega območja.
21. člen
Vpliv na vodni režim in stanje voda
Pri načrtovanju posega so upoštevane smernice:
1. Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda je usklajeno s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
2. Odvod čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je urejen na način, da je odtok zmanjšan z zadrževanjem padavinskih vod pred iztokom v površinski odvodnik v rezervoarju, ki lahko služi za potrebe požarne vode.
3. Predviden je ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne vode iz objektov.
4. Padavinske vode iz streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo direktno v najbližji odvodnik, odvajanje padavinskih vod iz parkirnih in manipulatrivnih površin je urejeno preko peskolovov in lovilcev olj.
5. Za odvajanje komunalnih odpadnih vod je načrtovana vodotesna kanalizacija.
22. člen
Varstvo okolja
III. stopnja varstva je za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti (v nadaljevanju: III. območje).
23. člen
Varstvo kulturne dediščine
Obravnavane parcele se ne nahajajo v območju varstva kulturne dediščine.
24. člen
Varstvo narave
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznolikosti.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
Požarna varnost
V skladu z 22. in 23. členom ZVPoz so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so med objekti zagotovljeni odmiki min. 8.0 m. Na dovozni cesti in dvoriščih so zagotovljene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Omogočen je varen umik ljudi in premoženja po dovozni cesti in nepozidanih površinah.
Oskrba s požarno vodo bo zagotovljena z izgradnjo nadzemnega hidranta v sklopu izgradnje hidrantnega omrežja naselja. V ta namen bo potrebno obstoječi vodovod PE DN Ø 63 nadomestiti oziroma zamenjati s cevjo PE DN 90 mm v dolžini cca 200 m.
26. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri projektiranju objektov znotraj območja lokacijskega načrta je potrebno upoštevati potresno območje VI. do VII. Stopnje po MSK lestvici, s čimer se zagotovi varnost in stabilnost objekta.
Območje ni poplavno ogroženo.
27. člen
Stabilnost terena, mehanska odpornost, stabilnost objektov
Gradnja ne predstavlja vpliva na stabilnost in mehansko odpornost nepremičnin v okolici. Iz geotehničnega mnenja o pogojih temeljenja je razvidno, da je potrebno objekte po njihovi celotni površini temeljiti v glinastih zemljinah težko gnetnih koncistenc. V primeru, da se s podkletitvijo doseže osnovna polhribina laporovec ali peščenjak, je temeljenje prav tako po celotnem tlorisu objektov obvezno izvesti v njej.
Meteorne in fekalne vode je obvezno kontrolirano odvesti s področja parcel in preprečiti dolgotrajno namakanje zemljin pobočij.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
28. člen
Načrt parcelacije je izdelan v državnem koordinatnem sistemu. Parcele v severnem delu območja povzemajo obstoječe stanje parcelacije, ki je bila izvršena že pred časom. Za ureditev obračališča za tovornjake se izdela nova parcelacija.
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| Zap. št. | Parc. |Površina m2| Nova | Namembnost | Skupaj|
| | številka | | površina | | |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| 1 | 69/35 | 1133-29 | 1104 | Stavb. | |
| | | | | zemlj. | |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| 2 | 69/34 | 1124-31 | 1093 | ,, | |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| 3 | 69/33 | 1160 | 1160 | ,, | |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| 4 | 69/32 | 1106 | 1106 | ,, | 4463 |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| 5 | 69/36a | 804-53 | 751 | cesta | |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| 6 | 39/34,35-del | 2257-2197 | 60 |obračališče | |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| 7 | 39/36b | 53 | 53 | rezervat | 864 |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
| Skupaj | | 5327 | | | 5327 |
+----------+--------------+-----------+-------------+------------+-------+
Opomba!
Natančna velikost parcel se določi z geodetsko odmero na terenu in izdajo odločbe o ureditvi meja novih parcel, ki jo izda pristojna Geodetska uprava.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
Izvajanje lokacijskega načrta je predvideno v več fazah oziroma etapah:
– Prva faza zajema ureditev cestne in komunalne infrastrukture, ki vključuje utrditev dovozne ceste v predpisanem profilu in napeljavo elektrike, vodovoda in meteorne kanalizacije do parcelnih mej.
– Druga faza predstavlja gradnjo posameznih stanovanjskih objektov in izvedbo internih komunalnih priključkov na območju posamezne gradbene parcele.
– Tretja faza predstavlja prenos dovozne ceste v javno dobro po petih letih uporabe.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA
30. člen
Funkcija območja se lahko spremeni pod pogojem, da se s spremembo ne povečajo škodljivi vplivi na okolje oziroma ne presegajo predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije. V tem primeru je potrebno opraviti spremembo lokacijskega načrta v skladu z zakonodajo.
XI. TOLERANCE
31. člen
Tolerance pri parcelaciji
Dovoljeno je lastniško združevanje dveh parcel in prilagoditev gabaritov objektov znotraj opredeljenega zazidljivega območja.
Tolerance pri umestitvi objekta na parcelo in gabariti objekta
Objekt je dovoljeno umestiti na parcelo znotraj opredeljenega zazidljivega območja, ob upoštevanju gradbene črte iz grafične priloge. Predpisana tlorisna površina objekta se lahko prekorači za 25%. Horizontalni gabariti imajo toleranco ±1.0 m, vertikalni gabariti ±0.5 m.
Tolerance pri višinski umestitvi objekta
Možna je gradnja kletnih etaž, v kolikor to dopuščajo hidrološki in geološki pogoji. Kletna etaža je lahko nad urejenim terenom dvignjena max. 60 cm. Višinska toleranca za določitev nulte kote objekta je ±0.5 m.
V zaprtih objektih mora biti kota pritličja višja od kote okoliškega urejenega terena za vsaj 10cm.
XII. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV
32. člen
Do realizacije lokacijskega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju z lokacijskim načrtom, niso dovoljeni.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
33. člen
Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo, zagotovijo finančna sredstva za izgradnjo in jo izgradijo, pridobijo uporabno dovoljenje, izvedejo odmero in komunalno infrastrukturo brezplačno prenesejo v javno dobro ter v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.
Investitorji posameznih gradenj v območju lokacijskega načrta si interne priključke za opremo stavbnega zemljišča na parceli zagotavljajo sami. Investitorji posameznih gradenj v območju lokacijskega načrta si priključke za opremo stavbnega zemljišča na parceli (vodovod, elektrika, odvajanje odplak …) zagotavljajo sami.
Poleg navedenega morajo investitorji upoštevati naslednje:
– plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, je obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin,
– sproti odpravljati škodljive posledice, ki nastanejo zaradi gradnje,
– pred začetkom gradnje ugotoviti obstoječe stanje komunalnih naprav,
– morebitne neevidentirane vode v zemlji je potrebno po navodilih upravljavca in v soglasju z lastnikom zemljišča ustrezno zavarovati oziroma prestaviti
– zagotoviti ustrezno varovanje gradbišča.
Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati vse smernice in mnenja, ki so sestavni del lokacijskega načrta.
34. člen
Nadzorstvo nad tem odlokom izvaja pristojna Inšpekcija za okolje in prostor.
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-31/2006-2/8
Slovenska Bistrica, dne 11. december 2006
Županja
Občine Slovenska Bistrica
Irena Majcen l.r.
