Na podlagi 2. točke 129. člena in 194. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

(1) Ta sklep podrobneje določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve ter odbitne postavke pri izračunu kapitala banke oziroma hranilnice (v nadaljevanju: banke) in opredeljuje minimalni kapital banke.
(2) Podlago za izračun kapitala in minimalnega kapitala banke predstavljajo računovodski izkazi banke, ki so sestavljeni skladno s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 64/05 in 45/06).
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a) zavarovalnica, pozavarovalnica in družba za upravljanje v tretjem odstavku 5. člena,
(b) kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
(c) finančna institucija v prvem odstavku 15. člena,
(d) pokojninska družba v tretjem odstavku 15. člena,
(e) zavarovalni holding v četrtem odstavku 16. člena,
(f) kvalificirani delež v 23. členu,
(g) udeležba v 24. členu.
(2) Za namen tega sklepa "uprava banke" pomeni upravo v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma izvršne direktorje upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke.

(1) Kapital banke se glede na svoje lastnosti in v tem sklepu zahtevane pogoje deli na tri kategorije:
(a) temeljni kapital,
(b) dodatni kapital I,
(c) dodatni kapital II.
(2) Kapital banke se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer je potrebno v skladu s tem sklepom upoštevati:
(a) odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala;
(b) razmerja med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala;
(c) namen posameznih kategorij kapitala.

Kapital banke mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:
(a) zneska 5.000.000 eurov po 42. členu ZBan-1 oziroma v primeru hranilnice 1.000.000 eurov po 382. členu ZBan-1;
(b) seštevka kapitalskih zahtev po prvem odstavku 136. člena ZBan-1.

(1) Temeljni kapital in dodatni kapital I se lahko uporabita za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditna, operativna ter tržna tveganja. Dodatni kapital II se lahko uporabi samo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalskih zahtev za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke.
(2) Banka mora stalno izpolnjevati naslednja razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala:
(a) dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala;
(b) vsota navadnih delnic in kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami, ter postavk rezerv in zadržanih dobičkov iz 8. člena tega sklepa, zmanjšana za odbitne postavke temeljnega kapitala iz 12. člena tega sklepa, mora biti večja od vsote preostalih sestavin temeljnega kapitala;
(c) vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme presegati 50% temeljnega kapitala;
(d) vsota postavk iz točke (a) in (b) 8. člena, zmanjšana za odbitne postavke iz 12. člena tega sklepa, mora vedno zadostovati za pokrivanje najmanj polovice (50%) zneska kapitalskih zahtev iz točke (b) 4. člena tega sklepa;
(e) vsota podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne sme presegati 150% zneska temeljnega kapitala, zmanjšanega za odbitne postavke iz 22. člena tega sklepa, ki ni bil porabljen za pokrivanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, operativno tveganje, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke (v nadaljevanju: prosti temeljni kapital);
(f) banka lahko omejitev iz točke (e) tega odstavka tudi presega, vendar le, če vsota dodatnega kapitala I in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne presega 250% prostega temeljnega kapitala. V tem primeru mora banka predhodno obvestiti Banko Slovenije;
(g) skupni znesek inovativnih instrumentov, ki se lahko vključi med sestavine temeljnega kapitala, nikoli ne sme presegati 15% temeljnega kapitala.
Če se pozneje med trajanjem inovativnih instrumentov pojavi njihov presežek nad omejitvijo iz prvega odstavka te točke, se znesek presežka lahko vključi med sestavine dodatnega kapitala I, vendar morajo biti ob tem izpolnjene vse zahteve oziroma omejitve za vključitev v dodatni kapital I. O vseh premikih inovativnih instrumentov iz temeljnega v dodatni kapital I in obratno mora banka predložiti obvestilo Banki Slovenije skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o poročanju).
(3) Morebitni presežki posameznih sestavin kapitala banke nad omejitvami iz drugega odstavka tega člena se ne smejo upoštevati pri izračunu kapitala, razen če v tem sklepu ni drugače določeno.

(1) Banka lahko omejitve razmerij med posameznimi sestavinami kapitala, ki so predpisane v točkah (a) in (c) drugega odstavka 5. člena tega sklepa, prekorači samo, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) pri banki so podane izjemne okoliščine, ki bodo trajale le začasno;
(b) začasno prekoračenje zadevnega razmerja med posameznimi sestavinami kapitala ne sme vplivati na strategijo upravljanja s kapitalom banke, ki po prenehanju izjemnih okoliščin iz točke (a) tega odstavka in na podlagi realnih predpostavk predvideva izpolnjevanje minimalnega kapitala, brez preseganja predpisanih omejitev razmerij med posameznimi sestavinami kapitala.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) dokazilo o nastanku izjemnih okoliščin iz točke (a) prvega odstavka tega člena;
(b) strategijo upravljanja s kapitalom banke iz točke (b) prvega odstavka tega člena;
(c) izračun kapitala na prvi dan preseganja zadevne omejitve in časovni načrt ponovne uskladitve s predpisanim razmerjem, vključno s simulacijo izračuna kapitala v obdobju usklajevanja.
(3) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za preseganje zadevne omejitve Banka Slovenije določi obdobje, v katerem je preseganje dovoljeno, in najvišje dovoljeno preseganje.
(4) Če banka zahtevo za izdajo dovoljenja vloži nemudoma po prekoračitvi zadevnega predpisanega razmerja, velja, da med postopkom o izdaji tega dovoljenja ne krši predpisanega razmerja.
(5) Ne glede na peti odstavek 377. člena ZBan-1 predhodno obvestilo Banki Slovenije za dovoljenje po prvem odstavku tega člena ni potrebno.

(1) Temeljni kapital banke je vsota postavk iz točke (a) in (b) 8. člena, zmanjšana za znesek odbitnih postavk iz 12. člena tega sklepa ter povečana za znesek inovativnih instrumentov iz točke (c) 8. člena, z upoštevanjem omejitev razmerij iz točke (b), (d) in (g) drugega odstavka 5. člena tega sklepa.
(2) Sestavine temeljnega kapitala banke iz točke (a) in (b) 8. člena tega sklepa morajo imeti najmanj naslednje lastnosti:
(a) stalnost oziroma so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika;
(b) so neomejeno razpoložljivi za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.; v nadaljevanju: ZGD-1);
(c) so podrejeni obveznostim do vseh drugih upnikov, tj. imetnikov instrumentov, ki nimajo lastnosti temeljnega kapitala;
(d) banka ima možnost omejiti izplačilo donosov;
(e) morajo biti prosti vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve.
(3) Inovativni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital banke, morajo izpolnjevati vse pogoje iz 11. člena tega sklepa.

Temeljni kapital banke sestavljajo:
(a) vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 9. člena tega sklepa, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv;
(b) rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz 10. člena tega sklepa;
(c) inovativni instrumenti iz 11. člena tega sklepa.

Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz točke (a) 8. člena tega sklepa sestavljajo:
(a) navadne delnice in prednostne nekumulativne delnice po nominalni vrednosti;
(b) kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.

(1) Rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz točke (b) 8. člena tega sklepa sestavljajo:
(a) rezerve iz dobička, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen;
(b) zadržani dobiček, oblikovan iz čistega dobička preteklih let, ki je neobremenjen z morebitnimi prihodnjimi obveznostmi in je potrjen na skupščini banke, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen;
V okviru te postavke mora banka upoštevati tudi zadržano izgubo z negativnim predznakom.
(c) dobiček med letom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– višino dobička potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem; v enaki višini se dobiček lahko vključi v izračun temeljnega kapitala tudi v naslednjih poročevalskih obdobjih, če je banka realizirala višji dobiček od tistega, ki ga je potrdil pooblaščeni revizor;
– dobiček mora biti zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende, izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček;
– sredstva in obveznosti banke morajo biti vrednotene v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi;
– organi vodenja ali nadzora banke morajo sprejeti odločitev, na podlagi katere se utemeljeno predvideva razporeditev dobička v rezerve ali zadržani dobiček, ki ga ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam;
– vsa zahtevana dokazila, našteta v zgornjih alinejah, mora banka posredovati Banki Slovenije skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del sklepa o poročanju.
Pod pogoji iz te točke lahko banka v obdobju do sklepanja na skupščini pri izračunu temeljnega kapitala upošteva čisti dobiček poslovnega leta.
(2) V okviru postavke rezerve in zadržani dobiček ali izguba se ne upoštevajo presežki iz prevrednotenja (dobički ali izgube), ki izhajajo iz varovanja denarnih tokov finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, ter dobički ali izgube, nastale na podlagi uporabe opcije poštene vrednosti za obveznosti banke in so posledica sprememb v boniteti same banke.
(3) Seštevek postavk iz prvega odstavka tega člena se zmanjša za naslednje postavke:
(a) negativni učinki iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;
(b) kumulativni dobički iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti;
(c) neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti, ki izboljšujejo kreditno kvaliteto teh izpostavljenosti, če je banka v vlogi originatorja listinjenja.

(1) Banka lahko v izračun temeljnega kapitala v okviru omejitev iz drugega odstavka 5. člena tega sklepa vključi tudi inovativne instrumente, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev inovativnih instrumentov v temeljni kapital, če ti izpolnjujejo pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo inovativnih instrumentov;
(b) shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za inovativne instrumente, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega odstavka tega člena s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo) skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da inovativni instrumenti izpolnjujejo vsak posamezni pogoj iz četrtega odstavka tega člena;
(c) opis računovodske obravnave zadevnega inovativnega instrumenta skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja glede njene primernosti;
(d) izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;
(e) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev za obdobje prihodnjih treh let.
(4) Inovativni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo, ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje, izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) izda jih banka, ki jih namerava vključiti v izračun temeljnega kapitala;
(b) so vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(c) izplačila (obresti, dividende idr.) iz naslova teh instrumentov so nekumulativna;
(d) so razpoložljivi za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja;
(e) so podrejeni obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenih dolžniških instrumentov, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju izplačajo šele tik pred nekumulativnimi prednostnimi delnicami in navadnimi delnicami;
(f) so stalni oziroma ne morejo biti odpoklicani na zahtevo imetnika in tudi nimajo kakor koli določene ali nakazane zapadlosti;
(g) niso zavarovani niti pokriti z garancijo banke izdajateljice, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
(h) ne morejo biti unovčeni na zahtevo imetnika;
Odpoklic ali odkup instrumentov je mogoč s strani banke izdajateljice najprej po petih letih od izdaje in če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije. Od dneva odpoklica ali odkupa inovativni instrumenti ne izpolnjujejo več pogojev za vključitev v izračun kapitala.
Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
– banka inovativne instrumente nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
– če banka inovativnih instrumentov ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez inovativnih instrumentov zadošča glede na prevzeta tveganja banke in njeno poslovno strategijo.
Izpolnjevanje pogojev iz drugega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev z upoštevanjem nadomestnih instrumentov za obdobje prihodnjih treh let, če izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega pododstavka te točke;
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev brez upoštevanja inovativnih instrumentov za obdobje prihodnjih treh let ter poslovno strategijo za isto obdobje, če izpolnjuje pogoje iz druge alineje drugega pododstavka te točke.
(i) glavne lastnosti instrumentov morajo biti predstavljene razumljivo in javno razkrite vsaj v letnem poročilu banke;
(j) vplačila na podlagi instrumentov morajo biti brezpogojno razpoložljiva banki izdajateljici;
(k) banka ima možnost, da, če za preteklo poslovno leto nima bilančnega dobička, ne izvrši izplačil po inovativnih instrumentih;
(l) izplačila iz naslova takih instrumentov so mogoča, če za to obstaja podlaga; če je višina izplačila vnaprej določena, sprememba bonitete banke izdajateljice ne sme vplivati na višino izplačil iz naslova teh instrumentov;
(m) kadar ima banka izdajateljica možnost predčasnega izplačila oziroma odkupa inovativnih instrumentov z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana tudi z zmerno klavzulo donosa step-up, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 10 letih od izdaje inovativnih instrumentov in če povečanje izhodiščne osnove ne presega manjše od vrednosti, izračunanih kot:
– 100 bazičnih točk, zmanjšanih za razliko (swap spread) med začetno indeksno osnovo in indeksno osnovo step-up in
– 50% začetnega kreditnega razmika, zmanjšanega za razliko (swap spread) med začetno indeksno osnovo in indeksno osnovo step-up.
Klavzula step-up se lahko izvrši samo enkrat v celotnem obdobju inovativnega instrumenta. Razmik (swap spread) mora biti določen na dan izdaje instrumentov, ko se določi cena instrumenta in mora izražati razliko v ceni na ta dan za referenčni vrednostni papir ali referenčno stopnjo ter tak vrednostni papir ali stopnjo, povečano za klavzulo step-up.
(5) Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti inovativnih instrumentov, katerih izdajateljica je.
(6) Ne glede na peti odstavek 377. člena ZBan-1 predhodno obvestilo Banki Slovenije za dovoljenja po tem členu ni potrebno.

Seštevek postavk iz točke (a) in (b) 8. člena tega sklepa se zmanjša za naslednje postavke:
(a) lastne delnice, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala, po knjigovodski vrednosti;
Upošteva se znesek lastnih delnic in znesek z lastnimi delnicami izenačenih delnic po 251. in 252. členu ZGD-1.
Ne glede na prvi in drugi pododstavek te točke se lastne delnice, pridobljene v zastavo, odštevajo po vrednosti terjatve, za katero so bile zastavljene. Če je vrednost prejetih lastnih delnic večja od zneska terjatve, se odšteva cel znesek terjatve (oziroma znesek terjatve, znižan za morebitne oslabitve oziroma rezervacije), za katero so bile pridobljene v zastavo lastne delnice. Če vrednost terjatve presega vrednost delnic, pridobljenih v zastavo, se odšteva celotna vrednost zastavljenih delnic.
(b) neopredmetena dolgoročna sredstva banke, vključno s presežkom iz prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi;
(c) čista izguba poslovnega leta oziroma izguba med letom;
Pri postavki čista izguba poslovnega leta mora banka v skladu s šestim odstavkom 13. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih) upoštevati tudi ocenjeno višino potrebnih prilagoditev, če imajo te pomemben učinek.
(d) druge postavke;
– Drugi negativni (neto) presežki iz prevrednotenja, ki niso povezani z odbitnimi postavkami temeljnega kapitala in ne štejejo kot sestavina dodatnega kapitala I oziroma se ne upoštevajo v izračun kapitala.
Gre zlasti za negativne (neto) presežke iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem neto naložb v družbe v tujini, v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo, v zvezi z varovanjem denarnih tokov – uspešni del varovanja, v zvezi s pridruženimi družbami in skupaj obvladovanimi družbami, obračunanih po kapitalski metodi, ter drugi presežki iz prevrednotenja.
– Znesek oslabitev finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), če zaradi zamika v knjiženju po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital, še niso izkazane.
– Razlika med izkazanimi oslabitvami finančnih sredstev oziroma rezervacijami za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah na podlagi lastne metodologije po MSRP in zneskom ugotovljenih oslabitev oziroma rezervacij, izračunanih v skladu s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 67/05, 97/05 in 121/06).

(1) Dodatni kapital I banke je vsota postavk iz 14. člena tega sklepa, z upoštevanjem omejitev razmerij med posameznimi sestavinami kapitala iz točk (a), (c) in (f) drugega odstavka 5. člena tega sklepa.
(2) Sestavina dodatnega kapitala I iz točke (a) 14. člena tega sklepa mora imeti najmanj naslednje lastnosti:
(a) je neomejeno razpoložljiva za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja;
(b) mora biti prosta vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upošteva le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve.

Dodatni kapital I banke sestavljajo:
(a) presežki iz prevrednotenja iz 15. člena tega sklepa;
(b) presežek oslabitev in rezervacij nad pričakovanimi izgubami, izračunanimi po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: po pristopu IRB) iz 16. člena tega sklepa;
(c) hibridni instrumenti iz 17. člena tega sklepa;
(d) presežki iz naslova inovativnih instrumentov iz 18. člena tega sklepa;
(e) prednostne kumulativne delnice brez fiksnega donosa iz 19. člena tega sklepa;
(f) podrejeni dolg iz 20. člena tega sklepa;
(g) prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom iz 21. člena tega sklepa.

Med sestavine dodatnega kapitala I se upoštevajo naslednji presežki iz prevrednotenja:
(a) 80% zneska pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;
(b) 80% zneska kumulativnih pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti;
(c) 80% zneska kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti.

Banka, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu IRB, lahko vključi med sestavine dodatnega kapitala I pozitivno razliko med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane skladno z MSRP, in zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB), vendar največ v višini 0,6% zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih po pristopu IRB. Pri tem se v izračunu zneska tveganjem prilagojenih izpostavljenosti ne vključujejo pozicije v listinjenju, ki prejmejo utež tveganja 1250%, skladno s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o listinjenju).

(1) Banka lahko v izračun dodatnega kapitala I vključi tudi hibridne instrumente, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev hibridnih instrumentov v dodatni kapital I, če ti izpolnjujejo pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo hibridnih instrumentov;
(b) shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za hibridne instrumente, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega odstavka tega člena s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo), skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da hibridni instrumenti izpolnjujejo vsak posamezni pogoj iz četrtega odstavka tega člena;
(c) opis računovodske obravnave zadevnega hibridnega instrumenta skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja glede njene primernosti;
(d) izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;
(e) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev za obdobje prihodnjih treh let.
(4) Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v dodatni kapital I, morajo, ne glede na pravno obliko (vrednostni papirji, kredit idr.) ali računovodsko obravnavanje, izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) izda jih banka, ki jih namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala I;
(b) so z nedoločenim rokom zapadlosti;
(c) so vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(d) ne morejo biti unovčeni na zahtevo imetnika;
Odpoklic ali odkup instrumenta s strani banke izdajateljice je mogoč najprej po 5 letih od izdaje in ob dovoljenju Banke Slovenije. Od dneva odpoklica ali odkupa hibridni instrument ne izpolnjuje več pogojev za vključitev v izračun kapitala.
Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
– banka hibridne instrumente nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
– če banka hibridnih instrumentov ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez hibridnih instrumentov zadošča glede na prevzeta tveganja banke in na njeno poslovno strategijo.
Izpolnjevanje pogojev iz drugega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev z upoštevanjem nadomestnih instrumentov za obdobje prihodnjih treh let, če izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega pododstavka te točke;
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev brez upoštevanja hibridnih instrumentov za obdobje prihodnjih treh let ter poslovno strategijo za isto obdobje, če izpolnjuje pogoje iz druge alineje drugega pododstavka te točke;
(e) so podrejeni obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju izplačajo šele tik pred inovativnimi instrumenti in delnicami;
(f) so razpoložljivi za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja;
(g) banka ima možnost, da, če ni izplačala dividend na delnice za preteklo poslovno leto in ni izvršila izplačil iz naslova inovativnih instrumentov, ne izvrši izplačil po hibridnih instrumentih;
(h) niso zavarovani niti pokriti z garancijo banke izdajateljice, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
(i) kadar ima banka izdajateljica možnost predčasnega izplačila oziroma odkupa hibridnih instrumentov z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana s klavzulo donosa step-up, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 5 letih od izdaje hibridnih instrumentov.
(5) Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti hibridnih instrumentov, katerih izdajateljica je.
(6) Ne glede na peti odstavek 377. člena ZBan-1 predhodno obvestilo Banki Slovenije za dovoljenja po tem členu ni potrebno.

Med sestavine dodatnega kapitala I se lahko vključijo tudi inovativni instrumenti, za katere je Banka Slovenije izdala dovoljenje za vključitev v temeljni kapital banke, in sicer v delu, ki presega omejitev za vključevanje v temeljni kapital iz točke (g) drugega odstavka 5. člena tega sklepa.

(1) V dodatni kapital I banke se lahko vključujejo tudi:
(a) prednostne kumulativne delnice po nominalni vrednosti;
(b) kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.
Postavke iz točke (a) in (b) tega odstavka se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I zmanjšajo za lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo enaka pravila, kakor so navedena v točki (a) 12. člena tega sklepa.
(2) Prednostne kumulativne delnice iz prvega odstavka tega člena morajo za vključevanje med sestavine dodatnega kapitala I v celoti izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) stalnost oziroma so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika;
(b) so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom ZGD-1;
(c) so podrejene obveznostim do navadnih upnikov, obveznostim na podlagi podrejenega dolga in obveznostim na podlagi hibridnih instrumentov;
(d) banka lahko omeji izplačilo donosov;
(e) morajo biti proste vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve.

(1) Banka lahko v izračun dodatnega kapitala I vključi tudi podrejeni dolg, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev podrejenega dolga v dodatni kapital I, če ta izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
(3) Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo podrejenega dolga za vključitev v dodatni kapital I;
(b) shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital I, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega odstavka tega člena s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo), skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da podrejeni dolg izpolnjuje vsak posamezni pogoj iz četrtega odstavka tega člena;
(c) izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;
(d) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev za obdobje prihodnjih treh let.
(4) Podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital I, mora, ne glede na pravno obliko (vrednostni papirji idr.), izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) izda ga banka, ki ga namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala I;
(b) je vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(c) pogodbeni rok zapadlosti ni določen ali mora biti najmanj 5 let in en dan;
Če je rok zapadlosti podrejenega dolga določen, pogodba ne sme vsebovati določila, da je lahko ta predčasno izplačan zaradi posebnih okoliščin, razen v primeru prenehanja opravljanja bančnih storitev.
Če rok zapadlosti ni določen, je podrejeni dolg lahko izplačan le, če je podano petletno predhodno obvestilo Banki Slovenije.
Banka lahko podrejeni dolg izplača tudi pred potekom pogodbene zapadlosti ali brez petletnega predhodnega obvestila Banki Slovenije, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
– banka podrejeni dolg nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
– če banka podrejenega dolga ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez podrejenega dolga zadošča glede na prevzeta tveganja banke in njeno poslovno strategijo.
Izpolnjevanje pogojev iz četrtega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev z upoštevanjem nadomestnih instrumentov za obdobje prihodnjih treh let, če izpolnjuje pogoj iz prve alineje četrtega pododstavka te točke;
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev brez upoštevanja podrejenega dolga za obdobje prihodnjih treh let ter poslovno strategijo za isto poslovno obdobje, če izpolnjuje pogoje iz druge alineje četrtega pododstavka te točke;
(d) je podrejen obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II;
(e) ni zavarovan niti pokrit z garancijo banke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
(f) kadar ima banka izdajateljica možnost predčasnega izplačila oziroma odkupa podrejenega dolga z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana s klavzulo donosa step-up, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 5 letih od izdaje podrejenega dolga.
(5) Obseg vključevanja podrejenega dolga v dodatni kapital I se postopoma znižuje z 20-odstotnim kumulativnim diskontom v zadnjih petih letih pred zapadlostjo oziroma odplačilom na naslednji način:
(a) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 20-odstotni diskont;
(b) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je štiri leta ali manj kot štiri in več kot tri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 40-odstotni diskont;
(c) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je tri leta ali manj kot tri in več kot dve leti pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 60-odstotni diskont;
(d) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je dve leti ali manj kot dve in več kot eno leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 80-odstotni diskont;
(e) pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je eno leto ali manj kot eno leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 100-odstotni diskont oziroma se ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.
(6) Pri instrumentih iz točke (f) četrtega odstavka tega člena, ki vključujejo možnost predčasnega izplačila dolga in povečanja obrestne mere ob neuresničitvi možnosti predčasnega izplačila, je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital I praviloma odvisen od višine pogodbeno določenega povečanja obrestne mere (step-up). Če povečanje obrestne mere ne presega 1,50 odstotne točke, se 20-odstotni kumulativni diskont uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbenega dospetja. Kadar je v pogodbi predvideno povečanje obrestne mere večje od 1,50 odstotne točke, je potrebno 20-odstotni kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma mogočega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve nakupne opcije.
Ne glede na določbe prvega pododstavka tega odstavka mora banka uporabljati ustrezen kumulativni diskont pri vključevanju instrumentov iz prvega pododstavka v dodatni kapital I že od takrat, ko postane očitno, da bo možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije uresničena. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz prvega stavka, če uprava banke sprejme odločitev, da bo banka izkoristila možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije.
(7) Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti podrejenega dolga, katerega izdajateljica je.
(8) Ne glede na peti odstavek 377. člena ZBan-1 predhodno obvestilo Banki Slovenije za dovoljenja po tem členu ni potrebno.

(1) V dodatni kapital I banke se lahko vključujejo tudi:
(a) prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom po nominalni vrednosti;
(b) kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.
Postavke iz točke (a) in (b) tega odstavka se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala I zmanjšajo za lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala I, pri čemer se upoštevajo enaka pravila, kakor so navedena v točki (a) 12. člena tega sklepa.
(2) Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom iz prvega odstavka tega člena morajo za vključevanje med sestavine dodatnega kapitala I v celoti izpolnjevati naslednje lastnosti:
(a) stalnost oziroma so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika;
(b) so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom ZGD-1;
(c) so podrejene obveznostim do navadnih upnikov, obveznostim na podlagi podrejenega dolga in obveznostim na podlagi hibridnih instrumentov;
(d) banka lahko omeji izplačilo donosov;
(e) morajo biti proste vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve.

(1) Temeljni kapital banke se zmanjša za polovico vsote vseh odbitnih postavk iz drugega odstavka tega člena, druga polovica te vsote pa se odšteje od dodatnega kapitala I. Ne glede na prvi stavek, se v primeru, da polovica seštevka vseh odbitnih postavk iz drugega odstavka tega člena presega dodatni kapital I, presežek vsote odbitnih postavk odšteje od temeljnega kapitala banke.
(2) Odbitne postavke so:
(a) naložbe v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije;
Upoštevajo se naložbe banke v delnice, poslovne deleže ali druge pravice, na podlagi katerih banka pridobi več kot 10% osnovnega kapitala drugih kreditnih ali finančnih institucij. Za namen ugotavljanja deleža v osnovnem kapitalu se upoštevajo vse neposredne in posredne naložbe banke v osnovni kapital drugih kreditnih ali finančnih institucij. Če neposredne in posredne naložbe presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije, so odbitna postavka vse neposredne naložbe banke, razen če so na podlagi tretjega odstavka 11. člena sklepa o tržnih tveganjih vključene v trgovalno knjigo.
(b) naložbe v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij, v katerih je banka posamično pridobila več kot 10% osnovnega kapitala;
Upoštevajo se naložbe banke v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali finančnih institucij, razen če so na podlagi tretjega odstavka 11. člena sklepa o tržnih tveganjih vključene v trgovalno knjigo.
(c) naložbe banke v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično ne presegajo 10% osnovnega kapitala druge kreditne ali finančne institucije;
Naložbe banke v kapital, inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg v druge kreditne ali finančne institucije, ki ne spadajo v točki (a) in (b) tega odstavka in ki niso vključene v trgovalno knjigo na podlagi tretjega odstavka 11. člena sklepa o tržnih tveganjih, se odštevajo v znesku, ki presega 10% seštevka temeljnega in dodatnega kapitala I banke, izračunanega pred odštetjem postavk iz tega člena.
(d) udeležbe banke v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih;
Upoštevajo se naložbe banke v delnice, poslovne deleže ali druge pravice, na podlagi katerih je banka udeležena v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah ali zavarovalnih holdingih. Za namen ugotavljanja udeležbe se upoštevajo vsa neposredna in posredna imetništva banke v poslovnih deležih, delnicah ali drugih pravicah v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih iz bančne in iz trgovalne knjige. Če te naložbe presegajo delež, ki predstavlja udeležbo v zavarovalnici, pozavarovalnici, pokojninski družbi ali zavarovalnem holdingu, so odbitna postavka le neposredne naložbe banke.
(e) naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je banka udeležena;
Upoštevajo se naložbe v tiste finančne instrumente navedenih oseb, ki se v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja in členom 27(3) Direktive 2002/83/ES z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju lahko upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala (prednostne kumulativne delnice, podrejeni dolg, vrednostni papirji brez zapadlosti ter drugi finančni instrumenti, ki izpolnjujejo v navedenih določbah predpisane pogoje).
(f) primanjkljaj oslabitev in rezervacij po pristopu IRB ter pričakovana izguba iz naslova lastniških instrumentov po pristopu IRB;
Banka, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu IRB, mora upoštevati naslednji odbitni postavki:
– morebitni presežek zneska pričakovanih izgub nad oblikovanimi oslabitvami in rezervacijami, izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena sklepa o pristopu IRB, in
– znesek pričakovane izgube za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, izračunan v skladu s 143. in 144. členom sklepa o pristopu IRB.
(g) zneski izpostavljenosti za pozicije v listinjenju z utežjo 1250%;
Upoštevajo se izpostavljenosti iz naslova pozicij v listinjenju, ki se jim v skladu z 22. in 39. členom sklepa o listinjenju pripiše utež tveganja 1250% in če jih banka ne vključi v izračun tveganjem prilagojenih izpostavljenosti za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje. Zneski teh izpostavljenosti se izračunajo v skladu z določbami navedenega sklepa o listinjenju.
(h) prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga;
Upošteva se prenesena vrednost finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga pri kapitalski obravnavi v primeru časovne neusklajenosti plačila ali izročitve po Tabeli 6 točke (b) prvega odstavka 44. člena sklepa o tržnih tveganjih.
(i) ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige;
Upošteva se ocenjena višina potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige, izdelana v skladu s prvim do petim odstavkom 13. člena sklepa o tržnih tveganjih, če ta nima pomembnega učinka in če banka nima dodatnega kapitala II oziroma ta ne zadostuje za pokrivanje te odbitne postavke.
(j) znesek preseganj omejitev kvalificiranih deležev v osebah nefinančnega sektorja;
Upošteva se znesek preseganj omejitev naložb v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja iz prvega odstavka 5. člena Sklepa o naložbah bank in hranilnic v kvalificirane deleže v osebah nefinančnega sektorja (Uradni list RS, št. 135/06).
(3) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se kapitalske naložbe v druge kreditne institucije, finančne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, pokojninske družbe ali zavarovalne holdinge, ki jih je banka pridobila začasno, namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe, prva tri leta po pridobitvi ne štejejo med odbitne postavke po točkah (a), (b), (c), (d) in (e) drugega odstavka tega člena.

(1) Dodatni kapital II banke predstavlja podrejeni dolg iz 24. člena tega sklepa, ob upoštevanju omejitev razmerij med posameznimi sestavinami kapitala iz točk (e) in (f) drugega odstavka 5. člena tega sklepa ter zmanjšan za odbitno postavko iz 25. člena tega sklepa.
(2) Banka mora najmanj 30 dni pred nameravano vključitvijo podrejenega dolga v dodatni kapital II obvestiti Banko Slovenije. Banka mora omenjenemu obvestilu priložiti:
(a) osnovno dokumentacijo (pogodba, prospekt in drugo), povezano z izdajo podrejenega dolga za vključitev v dodatni kapital II;
(b) shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital II, tj. navedbo posameznih lastnosti iz 24. člena tega sklepa s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo), skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da podrejeni dolg izpolnjuje vsak posamezni pogoj iz 24. člena tega sklepa;
(c) izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca, pred mesecem, v katerem obvesti Banko Slovenije o nameravani vključitvi podrejenega dolga v dodatni kapital II;
(d) projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev za obdobje prihodnjih dveh let.

(1) Podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital II, mora, ne glede na pravno obliko (vrednostni papirji idr.), izpolnjevati vse naslednje pogoje:
(a) izda ga banka, ki ga namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala II;
(b) je vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
(c) pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj 2 leti in en dan;
Pogodba ne sme vsebovati določila, da je podrejeni dolg lahko predčasno izplačan zaradi posebnih okoliščin, razen v primeru prenehanja opravljanja bančnih storitev.
Banka lahko podrejeni dolg izplača tudi pred potekom pogodbene zapadlosti, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
– banka podrejeni dolg nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala;
– če banka podrejenega dolga ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez podrejenega dolga zadošča glede na prevzeta tveganja banke in njeno poslovno strategijo.
Izpolnjevanje pogojev iz tretjega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev z upoštevanjem nadomestnih instrumentov za obdobje prihodnjih dveh let, če izpolnjuje pogoj iz prve alineje tretjega pododstavka te točke;
– projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev brez upoštevanja podrejenega dolga za obdobje prihodnjih dveh let ter poslovno strategijo za isto poslovno obdobje, če izpolnjuje pogoje iz druge alineje tretjega pododstavka te točke.
(d) je podrejen obveznostim do navadnih upnikov;
(e) ni zavarovan niti pokrit za garancijo banke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
(f) pogodba mora vsebovati določilo, da niti glavnica niti obresti iz podrejenega dolga ne moreta biti izplačani, če bi tako izplačilo povzročilo zmanjšanje kapitala banke pod višino njenih predpisanih minimalnih kapitalskih zahtev.
(2) Banka mora nemudoma obvestiti Banko Slovenije o vseh izplačilih iz podrejenega dolga iz tega člena, če njen kapital pade pod 120% minimalnih kapitalskih zahtev.
(3) Banka v zavarovanje za svoje izpostavljenosti ne sme sprejeti podrejenega dolga, katerega izdajateljica je.
(4) Ne glede na peti odstavek 377. člena ZBan-1 predhodno obvestilo Banki Slovenije za dovoljenje po prvem odstavku tega člena ni potrebno.

Banka mora od dodatnega kapitala II po upoštevanju omejitve njegovega razmerja glede na prosti temeljni kapital iz točke (e) oziroma (f) drugega odstavka 5. člena tega sklepa odšteti ocenjeno višino potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige, izdelano v skladu s prvim do petim odstavkom 13. člena sklepa o tržnih tveganjih, če ta nima pomembnega učinka.

(1) Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04, 124/04, 62/05, 67/05 in 74/06).
(2) Banka, ki v izračun kapitala vključuje inovativne instrumente, hibridne instrumente in podrejeni dolg na podlagi Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04, 124/04, 62/05, 67/05 in 74/06), lahko še naprej uporablja določila omenjenega sklepa glede lastnosti teh instrumentov, vendar le do zapadlosti teh instrumentov po prvotno dogovorjenih pogojih.
(3) Banka, ki je za zavarovanje svojih terjatev sprejela podrejene dolžniške instrumente na podlagi Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04, 124/04, 62/05, 67/05 in 74/06), katerih izdajateljica je, lahko uporablja omenjene instrumente za zavarovanje le do izteka pogodbenega razmerja, za katero je bilo uporabljeno omenjeno zavarovanje, vendar se ti ne smejo upoštevati kot sestavina kapitala.

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2007.