Na podlagi prve, druge in četrte alineje 4. točke in 13. točke 129. člena ter tretjega odstavka 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Sloveniji (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep določa pravila o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke), in sicer:
(a) določitev vrednosti izpostavljenosti in opredelitev kategorij izpostavljenosti ter izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti;
(b) pravila za določanje uteži tveganja znotraj posameznih kategorij izpostavljenosti;
(c) način uporabe različnih bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja;
(d) izračun zneska kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
(2) Banka mora za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporabljati standardizirani pristop, razen če ima dovoljenje Banke Slovenije za uporabo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov.
(3) Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna najmanj v višini 8% vsote tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunanih v skladu z določbami 5. člena tega sklepa.
(4) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitev pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
1. družba za upravljanje v 3. točki tretjega odstavka 5. člena,
2. kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
3. banka v četrtem odstavku 13. člena,
4. investicijsko podjetje v prvem odstavku 14. člena,
5. institucija v tretjem odstavku 14. člena,
6. finančna institucija v prvem odstavku 15. člena,
7. finančni holding v prvem odstavku 16. člena,
8. družba za pomožne storitve v tretjem odstavku 17. člena,
9. država članica v prvem odstavku 18. člena,
10. tretja država v drugem odstavku 18. člena,
11. nadzorni organ v drugem in tretjem odstavku 19. člena,
12. nadrejena oseba in podrejena družba v 25. členu,
13. skupina povezanih oseb v prvem odstavku 30. člena,
14. izpostavljenost v prvem odstavku 113. člena,
15. stvarno kreditno zavarovanje v tretjem odstavku 116. člena,
16. posel začasne prodaje oziroma odkupa v 117. členu,
17. posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga v 118. členu,
18. sekuritizacija (v nadaljevanju: listinjenje) v prvem odstavku 120. člena,
19. položaj v sekuritizaciji (v nadaljevanju: pozicija v listinjenju) v petem odstavku 120. člena,
20. finančni instrument v prvem odstavku 121. člena,
21. priznana borza v 123. členu.
(2) Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. "enote centralne ravni države" so institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote centralne ravni države. V Republiki Sloveniji so to institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki državnega proračuna (S.13111) ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana;
2. "enote regionalne ali lokalne ravni države" so institucionalne enote, ki jih nadzorni organ zadevne države opredeli kot enote regionalne ali lokalne ravni države. V Republiki Sloveniji so to institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki proračunov občin (S.13131);
3. "osebe javnega sektorja" so osebe, ki jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, opredeli kot osebe javnega sektorja, oziroma, če jih nadzorni organ države, na območju katere so ustanovljene, ne opredeli, so to:
– upravni organi, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in ki so odgovorni enotam centralne, regionalne ali lokalne ravni države oziroma institucionalnim enotam, ki imajo enake pristojnosti kot enote regionalne ali lokalne ravni države;
– podjetja, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in katerih ustanovitelji so enote centralne ravni države, ki tudi izrecno jamčijo za njihove obveznosti, vključno z osebami javnega prava, ki so pod javnim nadzorom.
V Republiki Sloveniji so to pravne osebe ali institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Javne nefinančne družbe (S.11001), podsektor Javne druge denarne finančne institucije (S.12201), podsektor Javni drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.12301), podsektor Javni izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.12401), podsektor Javne zavarovalniške družbe in pokojninski skladi (S.12501), podsektor Državni skladi (S.13112), podsektor Druge enote centralne države (S.13113), podsektor Skladi lokalne države (S.13132), podsektor Druge enote lokalne države (S.13133) ali podsektor Skladi socialne varnosti (S.13140) in ki izpolnjujejo pogoje iz ene izmed naslednjih dveh alinej:
– so pravne osebe javnega prava oziroma njihove institucionalne enote, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali občinskih proračunov, ki jih Ministrstvo za finance določi v skladu s Pravilnikom o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03), ali ki so odgovorne enotam centralne ravni Republike Slovenije;
– so pravne osebe, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in katerih ustanovitelji so enote centralne ravni države, ki tudi izrecno jamčijo za njihove obveznosti;
4. "multilateralna razvojna banka" je družba, katere družbenice oziroma članice so vsaj tri suverene države in katere osnovna dejavnost je zagotavljanje sredstev za financiranje gospodarskega razvoja vseh držav, ki so članice, ali pa samo izbrane skupine držav. Ne glede na prejšnji stavek se med multilateralne razvojne banke uvrstijo Medameriška investicijska korporacija (Inter-American Investment Corporation), Črnomorska trgovinska in razvojna banka (Black Sea Trade and Development Bank) in Centralnoameriška banka za gospodarsko integracijo (Central American Bank for Economic Integration);
5. "stanovanjske nepremičnine" so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni bivanju, kot so na primer zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše;
6. "poslovne nepremičnine" so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti, kot so na primer zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice in skladišča, ter druga zemljišča;
7. "zapadla postavka" je posamezna izpostavljenost, pri kateri dolžnik zamuja s plačilom celotne izpostavljenosti ali njenega dela, ki presega 100 eurov, za več kakor 90 dni;
8. "nezapadla izpostavljenost" je posamezna izpostavljenost, ki ni zapadla postavka;
9. "regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti" so izpostavljenosti do pravnih oseb v postopku stečaja ali prisilne poravnave in druge izpostavljenosti, za katere objektivni pogoji kažejo, da so zelo tvegane (kot na primer naložbe v podjetja oziroma sklade tveganega kapitala, v kapital nejavnih družb in naložbe v investicijske sklade s posebno visokim tveganjem);
10. "krite obveznice" so obveznice, ki so jih izdale banke na podlagi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (Uradni list RS, št. 17/06) ali kreditne institucije na podlagi ustreznega predpisa druge države članice in katerih kritno premoženje je v oblikah izpostavljenosti, opredeljenih v Prilogi I tega sklepa;
11. "metoda na osnovi uteži tveganja enot centralne ravni države (central government risk weight based method)" je metoda, ki pri določanju uteži tveganja za izpostavljenosti do dolžnikov upošteva stopnjo kreditne kvalitete enot centralne ravni države, v kateri ima posamezni dolžnik sedež;
12. "metoda na osnovi bonitetne ocene (credit assessment based method)" je metoda, ki pri določanju uteži tveganja za izpostavljenosti do dolžnikov upošteva bonitetno oceno posameznega dolžnika oziroma bonitetno oceno njegovih finančnih instrumentov;
13. "ocenjena izpostavljenost" je izpostavljenost iz naslova finančnega instrumenta, ki ga je ocenila vsaj ena od zunanjih bonitetnih institucij, imenovanih za kategorijo izpostavljenosti, v katero je izpostavljenost razvrščena;
14. "neocenjena izpostavljenost" je izpostavljenost iz naslova finančnega instrumenta, ki ga ni ocenila nobena od zunanjih bonitetnih institucij, imenovanih za kategorijo izpostavljenosti, v katero je izpostavljenost razvrščena;
15. "izpostavljenost do institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno" je izpostavljenost iz naslova finančnega instrumenta institucije ali podjetja, ki ga je ocenila s kratkoročno bonitetno oceno vsaj ena od zunanjih bonitetnih institucij, imenovanih za kategorijo izpostavljenosti do institucij ali do podjetij;
16. "zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: ECAI)" je pravna oseba, ki izdeluje pooblaščene in/ali nepooblaščene bonitetne ocene za namen ovrednotenja kreditnega tveganja;
17. "primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: primerna ECAI)" je ECAI, ki jo Banka Slovenije na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o ECAI) uvrsti na seznam primernih zunanjih bonitetnih institucij za posamezno kategorijo izpostavljenosti;
18. "primerna izvozna agencija (v nadaljevanju: primerna ECA)" je:
– OECD;
– izvozna agencija, ki hkrati izpolnjuje naslednja pogoja:
(i) da ima sedež v državi, ki je v veljavnem Sporazumu o smernicah za uradno podprte izvozne kredite (Arrangement on Guidelines for Officially Supported Export Credits) opredeljena kot udeleženka (participant);
(ii) da bonitetne ocene, ki so povezane z osmimi minimalnimi premijami za zavarovanje izvoza (v nadaljevanju: MEIP), izdeluje na podlagi metodologije OECD in jih tudi javno objavlja;
19. "imenovana zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: imenovana ECAI)" je primerna ECAI, ki jo banka izbere za določanje uteži tveganja pri posamezni kategoriji izpostavljenosti;
20. "imenovana izvozna agencija (v nadaljevanju: imenovana ECA)" je primerna ECA, ki jo banka izbere za določanje uteži tveganja pri kategoriji izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank;
21. "pooblaščena bonitetna ocena" je bonitetna ocena, ki je izdelana na zahtevo ocenjevanega subjekta;
22. "nepooblaščena bonitetna ocena" je bonitetna ocena, ki ni pooblaščena bonitetna ocena;
23. "zavarovanje s finančnim premoženjem" je zavarovanje, kot je opredeljeno v 12. do 13. členu Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih);
24. "posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja (margin lending transactions)" so posli, s katerimi kreditna institucija odobri kredit za nakup, prodajo, pokrivanje stroškov financiranja pri posoji in izposoji vrednostnih papirjev ali trgovanje z njimi. Posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja ne vključujejo drugih kreditov, ki so zavarovani z vrednostnimi papirji;
25. "posli z dolgim rokom poravnave (long settlement transactions)" so posli, pri katerih nasprotna stranka prevzame obveznost, da bo izročila vrednostni papir, blago ali tujo valuto za denarna sredstva, druge finančne instrumente oziroma blago ali obratno na datum poravnave ali izročitve, ki je naveden v pogodbi in presega običajni tržni standard za to vrsto posla oziroma največ pet delovnih dni sledi datumu, na katerega je kreditna institucija sklenila posel;
26. "kreditno tveganje nasprotne stranke (counterparty credit risk – v nadaljevanju: CCR)" je tveganje, da bo nasprotna stranka postala neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz tega posla;
27. "centralna nasprotna stranka (central counterparty)" je subjekt, ki pravno posreduje med nasprotnimi strankami v poslih (pogodbah), s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, in ki postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca;
28. "investicijska podjetja iz primernih tretjih držav" so pravne osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– ustrezale bi definiciji investicijskih podjetij, če bi bile ustanovljene v eni od držav članic;
– pridobile so dovoljenje za poslovanje v primerni tretji državi;
– dolžne so upoštevati in tudi dejansko upoštevajo pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki so enakovredna tistim, ki veljajo za investicijska podjetja iz držav članic;
29. "primerne tretje države" so države, navedene v Prilogi V Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih).
3. člen
(Vrednost izpostavljenosti)
(1) Vrednost izpostavljenosti iz posamezne postavke sredstev je enaka njeni knjigovodski vrednosti, vrednost izpostavljenosti iz posamezne zunajbilančne postavke iz Priloge II tega sklepa pa je enaka naslednjemu odstotku njene vrednosti:
(a) 100%, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke z visokim tveganjem;
(b) 50%, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke s srednjim tveganjem;
(c) 20%, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem;
(d) 0%, če je zunajbilančna postavka razvrščena med zunajbilančne postavke z zelo nizkim tveganjem.
(2) Če banka v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem in če je izpostavljenost v obliki vrednostnih papirjev ali blaga nastala v okviru poslov začasne prodaje oziroma odkupa, posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali v okviru poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, se vrednost izpostavljenosti poveča s prilagoditvijo za nestanovitnost, ki se v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih uporablja za vrednostne papirje ali blago, na katere se izpostavljenost nanaša.
(3) Pri izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih se vrednost izpostavljenosti določi v skladu z določbami oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih in z upoštevanjem učinkov novacij in drugih pogodb o pobotu v skladu z navedenimi določbami, medtem ko se lahko vrednost izpostavljenosti iz poslov začasne prodaje oziroma odkupa, posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave in iz poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja določi v skladu z določbami oddelka 5.3 sklepa o tržnih tveganjih ali v skladu s 47. in 52. do 59. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih.
(4) Kadar je izpostavljenost zavarovana s stvarnim kreditnim zavarovanjem, se njena vrednost lahko spremeni v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
(5) Vrednost izpostavljenosti, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena tega sklepa razvrstijo v kategorijo pozicij v listinjenju, se določi v skladu s četrtim poglavjem Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o listinjenju).
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se vrednosti neporavnanih izpostavljenosti do centralne nasprotne stranke določijo v skladu s šestim odstavkom 47. člena sklepa o tržnih tveganjih, vendar samo, če so izpostavljenosti centralne nasprotne stranke iz naslova CCR do vseh udeležencev, s katerimi posluje, dnevno v celoti zavarovane.
4. člen
(Kategorije izpostavljenosti)
(1) Za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti mora banka vsako svojo izpostavljenost, za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja, razvrstiti v eno od naslednjih kategorij izpostavljenosti:
(a) izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank,
(b) izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav,
(c) izpostavljenosti do oseb javnega sektorja,
(d) izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank,
(e) izpostavljenosti do mednarodnih organizacij,
(f) izpostavljenosti do institucij,
(g) izpostavljenosti do podjetij,
(h) izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno,
(i) izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami,
(j) zapadle postavke,
(k) regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti,
(l) izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice,
(m) pozicije v listinjenju,
(n) izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno,
(o) izpostavljenosti iz naslova naložb v odprte kolektivne naložbene podjeme (v nadaljevanju: izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske sklade),
(p) ostale izpostavljenosti.
Pri razvrščanju posameznih izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti iz prejšnjega stavka banka upošteva shematski prikaz postopka razvrščanja iz Priloge V tega sklepa.
(2) Izpostavljenost se lahko razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, če so hkrati izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) je izpostavljenost do ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki se ne razvrščajo med velike družbe iz petega odstavka 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.);
(b) skupni znesek izpostavljenosti iz postavk sredstev banke, njenih nadrejenih družb in njenih podrejenih družb do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, vključno z zapadlimi postavkami, ne presega 1 milijon eurov. V ta znesek se ne prištevajo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami. Banka mora izvesti vse razumne ukrepe za ugotovitev skupne višine izpostavljenosti;
(c) izpostavljenost ne sme biti naložba v vrednostne papirje;
(d) izpostavljenost mora biti ena od velikega števila izpostavljenosti s podobnimi lastnostmi, tako da so tveganja, povezana s takimi izpostavljenostmi, znatno zmanjšana. Šteje se, da je pogoj iz prejšnjega stavka izpolnjen, če skupna izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb pred upoštevanjem učinkov kreditnega zavarovanja ne preseže 0,2% vsote vseh izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (c) tega odstavka.
(3) Sedanja vrednost najmanjše vsote zneskov iz naslova finančnega zakupa, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a) do (d) drugega odstavka tega člena, se lahko razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno.
(4) V kategorijo izpostavljenosti do institucij se razvrsti tudi:
(a) izpostavljenosti do finančnih institucij, ki so pridobile dovoljenje za poslovanje in jih nadzorujejo nadzorni organi in ki so zavezane k izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja, enakovrednih tistim, ki veljajo za kreditne institucije,
(b) izpostavljenosti do investicijskih podjetij iz primernih tretjih držav in
(c) izpostavljenosti do priznanih klirinških hiš ter borz iz Priloge II sklepa o tržnih tveganjih.
5. člen
(Izračun tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti)
(1) Tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti mora banka izračunati za vsako posamezno izpostavljenost, za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja, in sicer kot zmnožek njene vrednosti iz 3. člena tega sklepa in uteži tveganja.
(2) Utež tveganja posamezne izpostavljenosti se določi glede na kategorijo izpostavljenosti, v katero je ta razvrščena, in glede na stopnjo kreditne kvalitete, če se slednja v skladu z določbami 6. do 35. člena tega sklepa ugotavlja za kategorijo izpostavljenosti, v katero je zadevna izpostavljenost razvrščena.
(3) Ob upoštevanju določb 36. do 43. člena tega sklepa in vzporeditve bonitetnih ocen primernih ECAI s stopnjami kreditne kvalitete, ki jo določa in javno objavlja Banka Slovenije v skladu s sklepom o ECAI, se stopnja kreditne kvalitete posamezne izpostavljenosti določi glede na razpoložljive bonitetne ocene dolžnika in/ali njegovih finančnih instrumentov, ki jih izdelajo primerne ECAI, in/ali MEIP primerne ECA, ki jih banka v skladu s prvim in drugim odstavkom 36. člena tega sklepa imenuje za kategorijo izpostavljenosti, v katero se zadevna izpostavljenost razvršča.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko izpostavljenostim, zavarovanim s primernimi oblikami kreditnega zavarovanja, ki se v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih lahko uporabljajo v standardiziranem pristopu, določi utež tveganja v skladu z navedenim sklepom.
(5) Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se za izpostavljenosti do institucij izračunajo po metodi na osnovi bonitetne ocene (credit assessment based method), kakor je določeno v 18. členu tega sklepa.
(6) Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se za pozicije v listinjenju izračunajo, kakor je določeno s sklepom o listinjenju.
(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko banka nezapadli izpostavljenosti, ki ji glede na stopnjo kreditne kvalitete ustreza utež tveganja 150%, dodeli utež tveganja 100%, če je zanjo oblikovala oslabitve ali rezervacije v znesku, ki ni nižji od 20% njene bruto vrednosti.
(8) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko banka za izračun tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti uporabi utež tveganja 0% za svoje izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena družba, njena podrejena družba, podrejena družba njene nadrejene družbe ali družba, s katero je povezana kot je opredeljeno v 29. členu ZBan-1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) nasprotna stranka je institucija ali finančni holding, finančna institucija, družba za upravljanje ali družba za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne zahteve skrbnega in varnega poslovanja;
(b) nasprotna stranka in banka sta vključeni v konsolidacijo iste skupine, in sicer po metodi popolne konsolidacije;
(c) za nasprotno stranko se uporabljajo isti postopki za vrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj kakor za banko;
(d) nasprotna stranka ima sedež v Republiki Sloveniji;
(e) ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala od nasprotne stranke k banki ali za odplačilo obveznosti banke, ki ga poravna nasprotna stranka.
Pravilo iz prejšnjega stavka ne velja za izpostavljenosti, ki predstavljajo sestavine temeljnega kapitala iz 8. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06) in sestavine dodatnega kapitala I iz 14. člena navedenega sklepa.
2. UTEŽI TVEGANJA ZA POSAMEZNE KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI
2.1. Uteži tveganja za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank
6. člen
(Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank)
(1) Izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in do centralnih bank, za katere je na razpolago dolgoročna bonitetna ocena imenovane ECAI oziroma MEIP imenovane ECA, se dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 1 oziroma 2 tega odstavka.
Tabela 1
+-------------------------+--+---+---+----+----+----+
|Stopnja kreditne | 1| 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
|kvalitete | | | | | | |
+-------------------------+--+---+---+----+----+----+
|Utež tveganja |0%|20%|50%|100%|100%|150%|
+-------------------------+--+---+---+----+----+----+
Tabela 2
+-------------+--+--+---+---+----+----+----+----+
|MEIP | 0| 1| 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
+-------------+--+--+---+---+----+----+----+----+
|Utež tveganja|0%|0%|20%|50%|100%|100%|100%|150%|
+-------------+--+--+---+---+----+----+----+----+
(2) Izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in do centralnih bank, za katere ni na razpolago dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI oziroma MEIP imenovane ECA, se dodeli utež tveganja 100%.
7. člen
(Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank v domači valuti dolžnika)
Ne glede na določbe 6. člena tega sklepa se lahko izpostavljenostim do enot centralne ravni posamezne države članice in do njene centralne banke, ki so denominirane in financirane v njeni domači valuti, dodeli utež tveganja 0%.
8. člen
(Izpostavljenosti do Evropske centralne banke)
Ne glede na določbe 6. člena tega sklepa se izpostavljenostim do Evropske centralne banke dodeli utež tveganja 0%.
2.2. Uteži tveganja za izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav
9. člen
(Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav)
(1) Izpostavljenostim do enot regionalne ali lokalne ravni držav, za katere je na razpolago dolgoročna bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 3 tega odstavka.
Tabela 3
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
|Stopnja kreditne | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
|kvalitete | | | | | | |
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
|Utež tveganja | 20% |50% | 50%| 100%| 100%| 150% |
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
(2) Izpostavljenostim do enot regionalne ali lokalne ravni držav, za katere ni na razpolago dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja:
(a) 50%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 0%, 20% ali 50%;
(b) 100%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 100%;
(c) 150%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 150%.
10. člen
(Izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic z nizkim tveganjem)
(1) Ne glede na določbe 9. člena tega sklepa se lahko izpostavljenostim do enot regionalne ali lokalne ravni države članice, katerih tveganost se ne razlikuje od tveganosti enot centralne ravni države, na območju katere so ustanovljene, dodeli enaka utež tveganja kot izpostavljenostim do enot centralne ravni zadevne države članice v skladu s 6. členom tega sklepa.
(2) Banka lahko ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena samo, če je zadevna enota regionalne ali lokalne ravni države članice uvrščena na seznam iz Priloge III tega sklepa ali veljavni seznam nadzornega organa zadevne države članice. Banka Slovenije enote regionalne ali lokalne ravni Republike Slovenije uvrsti na zadevni seznam, če se tveganost teh enot zaradi njihovih pristojnosti pobiranja davkov in drugih javnih prihodkov ter obstoja posebnih institucionalnih mehanizmov, ki zmanjšujejo tveganje njihovega neplačila, ne razlikuje od tveganosti enot centralne ravni Republike Slovenije.
11. člen
(Izpostavljenosti do cerkva ali verskih skupnosti)
Izpostavljenostim do cerkve ali verske skupnosti, ki je pravna oseba javnega prava in ki ima v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo pravico pobirati davke, se dodeli utež tveganja v skladu z določbami 9. člena tega sklepa.
2.3. Uteži tveganja za izpostavljenosti do oseb javnega sektorja
12. člen
(Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja s sedežem
v Republiki Sloveniji)
(1) Izpostavljenostim do oseb javnega sektorja s sedežem v Republiki Sloveniji, za katere je na razpolago dolgoročna bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 4 tega odstavka.
Tabela 4
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
|Stopnja kreditne | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
|kvalitete | | | | | | |
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
|Utež tveganja | 20% |50% | 50%| 100%| 100%| 150% |
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
(2) Izpostavljenostim do oseb javnega sektorja s sedežem v Republiki Sloveniji, za katere ni na razpolago dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja:
(a) 50%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 0%, 20% ali 50%;
(b) 100%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 100%;
(c) 150%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 150%.
13. člen
(Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja s sedežem zunaj Republike Slovenije)
(1) Izpostavljenostim do oseb javnega sektorja s sedežem zunaj Republike Slovenije se dodeli utež tveganja 100%.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se izpostavljenostim do oseb javnega sektorja s sedežem v drugi državi članici, v kateri nadzorni organ svojim kreditnim institucijam dovoli za tehtanje izpostavljenosti do oseb javnega sektorja s sedežem v tej državi članici uporabo metode na osnovi bonitetne ocene (credit assessment based method), dodeli utež tveganja v skladu z določbami 12. člena tega sklepa.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se izpostavljenostim do oseb javnega sektorja s sedežem v drugi državi članici, v kateri nadzorni organ svojim kreditnim institucijam dovoli za tehtanje izpostavljenosti do oseb javnega sektorja s sedežem v tej državi članici uporabo metode na osnovi uteži tveganja enot centralne ravni države (central government risk weight based method), dodeli utež tveganja glede na stopnjo kreditne kvalitete enot centralne ravni države, v kateri ima dolžnik sedež, kot je prikazano v Tabeli 5 tega odstavka.
Tabela 5
+------------------------------------------+----+----+-----+-----+-----+-----+
|Stopnja kreditne kvalitete enot centralne | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
|ravni države | | | | | | |
+------------------------------------------+----+----+-----+-----+-----+-----+
|Utež tveganja | 20%| 50%| 100%| 100%|100% |150% |
+------------------------------------------+----+----+-----+-----+-----+-----+
Izpostavljenostim do oseb javnega sektorja s sedežem v drugi državi članici se dodeli utež tveganja 100%, če enote centralne ravni države, v kateri ima dolžnik sedež, niso ocenjene. Ne glede na prejšnje določbe tega odstavka se lahko izpostavljenostim do oseb javnega sektorja s sedežem v drugi državi članici z originalno efektivno zapadlostjo do 3 mesecev dodeli utež tveganja 20%, vendar samo, če to izjemo dovoljuje nadzorni organ zadevne države članice.
14. člen
(Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja z nizkim tveganjem)
(1) Ne glede na določbe 12. in 13. člena tega sklepa se lahko izpostavljenostim do posamezne osebe javnega sektorja s sedežem v državi članici, katere tveganost se po mnenju nadzornega organa v zadevni državi članici ne razlikuje od tveganosti enot centralne ravni države, na območju katere je ustanovljena, dodeli enaka utež tveganja kot izpostavljenostim do enot centralne ravni zadevne države članice, pri čemer se upoštevajo določbe 6. člena tega sklepa.
(2) Banka lahko ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena samo, če je zadevna oseba javnega sektorja uvrščena na seznam iz Priloge IV tega sklepa ali veljavni seznam nadzornega organa zadevne države članice. Banka Slovenije osebe javnega sektorja s sedežem v Republiki Sloveniji uvrsti na zadevni seznam, če oceni, da se zaradi obstoja ustreznega jamstva enot centralne ravni Republike Slovenije tveganost zadevnih oseb javnega sektorja ne razlikuje od tveganosti enot centralne ravni Republike Slovenije.
2.4. Uteži tveganja za izpostavljenosti
do multilateralnih razvojnih bank
15. člen
(Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank)
(1) Izpostavljenostim do multilateralnih razvojnih bank, za katere je na razpolago dolgoročna bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 6 tega odstavka.
Tabela 6
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
|Stopnja kreditne | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
|kvalitete | | | | | | |
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
|Utež tveganja | 20% |50% | 50%| 100%| 100%| 150% |
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
(2) Izpostavljenostim do multilateralnih razvojnih bank, za katere ni na razpolago dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja:
(a) 50%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 0%, 20% ali 50%;
(b) 100%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 100%;
(c) 150%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 150%.
16. člen
(Izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank z nizkim tveganjem)
(1) Ne glede na določbe 15. člena tega sklepa se izpostavljenostim do naslednjih multilateralnih razvojnih bank dodeli utež tveganja 0%:
(a) Mednarodna banka za obnovo in razvoj (International Bank for Reconstruction and Development),
(b) Mednarodna finančna korporacija (International Finance Corporation),
(c) Medameriška razvojna banka (Inter-American Development Bank),
(d) Azijska razvojna banka (Asian Development Bank),
(e) Afriška razvojna banka (African Development Bank),
(f) Razvojna banka Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank),
(g) Nordijska investicijska banka (Nordic Investment Bank),
(h) Karibska razvojna banka (Caribbean Development Bank),
(i) Evropska banka za obnovo in razvoj (European Bank for Reconstruction and Development);
(j) Evropska investicijska banka (European Investment Bank),
(k) Evropski investicijski sklad (European Investment Fund),
(l) Multilateralna agencija za zavarovanje investicij (Multilateral Investment Guarantee Agency).
(2) Deležu neplačanega kapitala, vpisanega v Evropski investicijski sklad, se dodeli utež tveganja 20%.
2.5. Utež tveganja za izpostavljenosti
do mednarodnih organizacij
17. člen
(Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij)
Izpostavljenostim do naslednjih mednarodnih organizacij se dodeli utež tveganja 0%:
(a) Evropska skupnost,
(b) Mednarodni denarni sklad,
(c) Banka za mednarodne poravnave.
2.6. Uteži tveganja za izpostavljenosti do institucij
18. člen
(Izpostavljenosti do institucij)
(1) Izpostavljenostim do institucij, za katere je na razpolago dolgoročna bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 7 tega odstavka.
Tabela 7
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
|Stopnja kreditne | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
|kvalitete | | | | | | |
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
|Utež tveganja | 20% |50% | 50%| 100%| 100%| 150% |
+-------------------------+-----+----+----+-----+-----+------+
(2) Izpostavljenostim do institucij, za katere ni na razpolago dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja:
(a) 50%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 0%, 20% ali 50%;
(b) 100%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 100%;
(c) 150%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 150%.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se neocenjenim izpostavljenostim do institucij s preostalo efektivno zapadlostjo do vključno 3 mesecev dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 8 tega odstavka, in sicer glede na druge razpoložljive dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI (tj. dolgoročne bonitetne ocene dolžnika oziroma njegovih drugih finančnih instrumentov).
Tabela 8
+---------------------------+----+----+-----+----+----+-----+
|Stopnja kreditne kvalitete | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
+---------------------------+----+----+-----+----+----+-----+
|Utež tveganja | 20%| 20%| 20% |50% | 50%| 150%|
+---------------------------+----+----+-----+----+----+-----+
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se neocenjenim izpostavljenostim do institucij s preostalo efektivno zapadlostjo do 3 mesecev, za katere ni na razpolago nobene dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI (tj. dolgoročne bonitetne ocene dolžnika oziroma njegovih drugih finančnih instrumentov), dodeli utež tveganja:
(a) 20%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 0% ali 20%;
(b) 50%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 50%;
(c) 100%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 100%;
(d) 150%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 150%.
(5) Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena in ob upoštevanju določb tretjega in četrtega odstavka 42. člena tega sklepa:
(a) se vse neocenjene dolgoročne in kratkoročne izpostavljenosti do institucije tehtajo z utežjo tveganja 150%, če se v skladu s Tabelo 11 31. člena tega sklepa izpostavljenosti do iste institucije s kratkoročno bonitetno oceno dodeli utež tveganja 150%;
(b) se vse neocenjene kratkoročne izpostavljenosti do institucije tehtajo z utežjo tveganja, ki ni nižja od 100%, če se v skladu s Tabelo 11 31. člena tega sklepa izpostavljenosti do iste institucije s kratkoročno bonitetno oceno dodeli utež tveganja, ki ni nižja od 50%.
19. člen
(Naložbe v kapital institucij)
Naložbam v lastniške finančne instrumente oziroma druge oblike kapitala, ki jih izdajo institucije in ki niso odbitna postavka od kapitala, se dodeli utež tveganja 100%.
20. člen
(Izpostavljenosti do institucij iz naslova obveznih rezerv pri centralnih bankah držav članic)
Če je izpostavljenost do institucij iz naslova obveznih rezerv, ki jih zahteva ECB ali centralna banka države članice, se tej izpostavljenosti dodeli utež tveganja, ki je enaka uteži tveganja za zadevno centralno banko, pri čemer morata biti izpolnjena naslednja dva pogoja:
(a) da obvezne rezerve banka izračunava in izpolnjuje na podlagi Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv ali naknadno sprejete enakovredne zakonodaje ali na podlagi ustreznega nacionalnega predpisa države članice;
(b) da so sredstva iz naslova obveznih rezerv banke v primeru stečaja institucije izločena iz stečajne mase in se banki povrnejo v celoti.
2.7. Uteži tveganja za izpostavljenosti do podjetij
21. člen
(Izpostavljenosti do podjetij)
(1) Izpostavljenostim do podjetij, za katere je na razpolago dolgoročna bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 9 tega odstavka.
Tabela 9
+-------------------------+-----+----+-----+-----+-----+-----+
|Stopnja kreditne | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
|kvalitete | | | | | | |
+-------------------------+-----+----+-----+-----+-----+-----+
|Utež tveganja | 20% |50% |100% | 100%| 150%| 150%|
+-------------------------+-----+----+-----+-----+-----+-----+
(2) Izpostavljenostim do podjetij, za katere ni na razpolago dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja:
(a) 100%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 0%, 20%, 50% ali 100%;
(b) 150%, če se v skladu z določbami 6. člena tega sklepa enotam centralne ravni dolžnikove države dodeli utež tveganja 150%.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena in ob upoštevanju določb tretjega in četrtega odstavka 42. člena tega sklepa:
(a) se vse neocenjene dolgoročne in kratkoročne izpostavljenosti do podjetja tehtajo z utežjo tveganja 150%, če se v skladu s Tabelo 11 31. člena tega sklepa izpostavljenosti do istega podjetja s kratkoročno bonitetno oceno dodeli utež tveganja 150%;
(b) se vse neocenjene kratkoročne izpostavljenosti do podjetja tehtajo z utežjo tveganja, ki ni nižja od 100%, če se v skladu s Tabelo 11 31. člena tega sklepa izpostavljenosti do istega podjetja s kratkoročno bonitetno oceno dodeli utež tveganja, ki ni nižja od 50%.
2.8. Utež tveganja za izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno
22. člen
(Izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno)
Izpostavljenostim, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega odstavka 4. člena tega sklepa, se dodeli utež tveganja 75%.
2.9. Uteži tveganja za izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami
2.9.1. Uteži tveganja za izpostavljenosti, zavarovane
s stanovanjskimi nepremičninami
23. člen
(Izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami)
(1) Izpostavljenosti se v delu, ki je zavarovan s stanovanjskimi nepremičninami, dodeli:
(a) utež tveganja 100% ali
(b) utež tveganja, ki se dodeli dolžniku oziroma njegovemu finančnemu instrumentu, na katerega se izpostavljenost nanaša.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko izpostavljenosti, ki izpolnjuje vse pogoje iz 24. člena tega sklepa in ki je zavarovana s stanovanjskimi nepremičninami, ki so ali šele bodo v neposredni posesti lastnika, oziroma upravičenca v primeru osebnega investicijskega podjetja (personal investment company), ali v neposredni posesti najemnika, dodeli utež tveganja 35%.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko izpostavljenosti, ki izpolnjuje vse pogoje iz 24. člena tega sklepa in ki je zavarovana z delnicami v finskih stanovanjsko nepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo, nanašajočo se na stanovanjske nepremičnine, katere so ali šele bodo v neposredni posesti lastnika ali najemnika, dodeli utež tveganja 35%.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko izpostavljenostim iz naslova poslov finančnega zakupa stanovanjskih nepremičnin, pri katerih je banka zakupodajalec, v delu, ki je zavarovan z lastninsko pravico na teh nepremičninah, ob izpolnjevanju vseh pogojev iz 24. člena tega sklepa dodeli utež tveganja 35%.
24. člen
(Pogoji za uporabo uteži tveganja 35% za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami)
(1) Da se izpostavljenosti, zavarovani s stanovanjsko nepremičnino, dodeli utež tveganja 35%, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) vrednost nepremičnine ne sme biti bistveno odvisna od kreditne kvalitete dolžnika, razen če izključno makroekonomski dejavniki vplivajo na vrednost nepremičnine in na izpolnjevanje obveznosti dolžnika;
(b) tveganost dolžnika ne sme biti bistveno odvisna od donosnosti zadevne nepremičnine ali projekta, ampak od zmogljivosti dolžnika, da poplača dolg iz drugih virov. Vračilo dolga kot tako ne sme biti bistveno odvisno od katerega koli denarnega pritoka, ki ga ustvarja zadevna nepremičnina, ki služi kot zavarovanje;
(c) izpolnjene morajo biti minimalne zahteve iz 17. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih in pravila za vrednotenje iz 89. do 92. člena navedenega sklepa;
(d) vrednost zavarovane izpostavljenosti ne sme preseči 50% tržne vrednosti niti 60% hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine, če se slednja ugotavlja.
(2) Kadar je izpostavljenost zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, ki je na ozemlju druge države članice, izpolnjevanje pogoja pod (b) iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, vendar samo, če nadzorni organ države članice, v kateri stanovanjska nepremičnina leži, dovoljuje tako izjemo.
2.9.2. Uteži tveganja za izpostavljenosti, zavarovane
s poslovnimi nepremičninami
25. člen
(Izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami)
(1) Izpostavljenosti se v delu, ki je zavarovan s poslovnimi nepremičninami, dodeli:
(a) utež tveganja 100% ali
(b) utež tveganja, ki se dodeli dolžniku oziroma njegovemu finančnemu instrumentu, na katerega se izpostavljenost nanaša.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko izpostavljenosti, ki izpolnjuje vse pogoje iz 26. člena tega sklepa in ki je zavarovana s poslovnimi nepremičninami, dodeli utež tveganja, kot je navedeno v četrtem in petem odstavku tega člena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko izpostavljenosti iz naslova poslov finančnega zakupa poslovnih nepremičnin, pri katerih je banka zakupodajalec, v delu, ki je zavarovan z lastninsko pravico na teh nepremičninah, ob izpolnjevanju vseh pogojev iz 26. člena tega sklepa dodeli utež tveganja, kot je navedeno v četrtem in petem odstavku tega člena.
(4) Utež tveganja 50% se uporabi za del zavarovane izpostavljenosti, ki ne preseže 50% tržne vrednosti niti 60% hipotekarne kreditne vrednosti poslovne nepremičnine, če se slednja ugotavlja. Preostalemu delu zavarovane izpostavljenosti se dodeli utež tveganja 100%.
(5) Banka za izpostavljenost, zavarovano s poslovno nepremičnino, ki leži na ozemlju druge države članice, sme dodeliti utež tveganja, kot je navedeno v četrtem odstavku tega člena samo, če nadzorni organ te države članice svojim kreditnim institucijam dovoli tako uporabo.
26. člen
(Pogoji za uporabo uteži tveganja 50% za izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami)
(1) Da se delu izpostavljenosti iz četrtega odstavka 25. člena tega sklepa dodeli utež tveganja 50%, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) vrednost nepremičnine ne sme biti bistveno odvisna od kreditne kvalitete dolžnika, razen če izključno makroekonomski dejavniki vplivajo tako na vrednost nepremičnine kot tudi na izpolnjevanje obveznosti dolžnika;
(b) tveganost dolžnika ne sme biti bistveno odvisna od donosnosti zadevne nepremičnine ali projekta, ampak od zmogljivosti dolžnika, da poplača dolg iz drugih virov. Vračilo dolga kot tako ne sme biti bistveno odvisno od katerega koli denarnega pritoka, ki ga ustvarja zadevna nepremičnina, ki služi kot zavarovanje;
(c) izpolnjene morajo biti minimalne zahteve iz 17. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih in pravila za vrednotenje iz 89. do 92. člena navedenega sklepa.
(2) Kadar je izpostavljenost zavarovana s poslovno nepremičnino, ki je na ozemlju druge države članice, izpolnjevanje pogoja pod (b) iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, vendar samo, če nadzorni organ države članice, v kateri poslovna nepremičnina leži, dovoljuje tako izjemo.
2.10. Uteži tveganja za zapadle postavke
27. člen
(Zapadle postavke)
Banka mora delu zapadle postavke, ki ni zavarovan s primernimi oblikami kreditnega zavarovanja, ki se v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih lahko uporabljajo v standardiziranem pristopu, dodeliti utež tveganja:
(a) 150%, če so bile zanj oblikovane oslabitve v znesku, ki je nižji od 20% njegove bruto vrednosti;
(b) 100%, če so bile zanj oblikovane oslabitve v znesku, ki ni nižji od 20% njegove bruto vrednosti.
28. člen
(Zapadle postavke, zavarovane z nepremičninami)
Ne glede na določbo 27. člena tega sklepa lahko banka delu zapadle postavke, zavarovanim z nepremičninami, dodeli utež tveganja 100%.
2.11. Utež tveganja za regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
29. člen
(Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti)
Banka mora regulatorno zelo tveganim izpostavljenostim dodeliti utež tveganja 150%.
2.12. Uteži tveganja za izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice
30. člen
(Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice)
Izpostavljenostim iz naslova naložb v krite obveznice se dodeli utež tveganja glede na utež tveganja kreditne institucije, ki jih je izdala, in sicer v skladu s prvim in drugim odstavkom 18. člena tega sklepa in Tabelo 10 tega odstavka.
Tabela 10
+------------------------------------------------------+----+----+-----+-----+
|Utež tveganja kreditne institucije |20% |50% |100% |150% |
+------------------------------------------------------+----+----+-----+-----+
|Utež tveganja izpostavljenosti iz naslova naložb v |10% |20% | 50% |100% |
|krite obveznice | | | | |
+------------------------------------------------------+----+----+-----+-----+
2.13. Uteži tveganja za izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno
31. člen
(Izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno)
Izpostavljenostim do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno imenovane ECAI se dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 11 tega odstavka.
Tabela 11
+---------------------------+----+----+------+-----+-----+-----+
|Stopnja kreditne kvalitete | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
+---------------------------+----+----+------+-----+-----+-----+
|Utež tveganja | 20%| 50%| 100% |150% |150% |150% |
+---------------------------+----+----+------+-----+-----+-----+
2.14. Uteži tveganja za izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske sklade
32. člen
(Izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske sklade)
(1) Izpostavljenostim do investicijskih skladov, za katere je na razpolago dolgoročna bonitetna ocena imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja v skladu s Tabelo 12 tega odstavka.
Tabela 12
+-------------------------+-----+----+-----+-----+-----+-----+
|Stopnja kreditne | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
|kvalitete | | | | | | |
+-------------------------+-----+----+-----+-----+-----+-----+
|Utež tveganja | 20% |50% |100% | 100%| 150%| 150%|
+-------------------------+-----+----+-----+-----+-----+-----+
(2) Izpostavljenostim do investicijskih skladov, za katere ni na razpolago dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI, se dodeli utež tveganja 100%.
33. člen
(Obravnava naložb v investicijske sklade na podlagi njihovih osnovnih izpostavljenosti)
(1) Banka lahko določi utež tveganja za izpostavljenosti do investicijskega sklada v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) investicijski sklad upravlja družba, ki je predmet nadzora v državi članici; če pa ga upravlja družba s sedežem zunaj države članice, morata biti izpolnjena naslednja dva pogoja:
– da je družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, predmet nadzora, ki je enakovreden nadzoru, določenemu v zakonodaji EU;
– da je zagotovljeno sodelovanje med Banko Slovenije in organom, pristojnim za nadzor zadevne družbe za upravljanje.
Ne glede na prejšnji stavek se lahko kot primeren investicijski sklad z družbo za upravljanje zunaj EU šteje tudi tisti investicijski sklad, ki ga je priznal kot primernega nadzorni organ druge države članice;
(b) prospekt investicijskega sklada ali enakovreden dokument vsebuje:
– navedbo kategorij sredstev, v katere lahko investicijski sklad vlaga;
– navedbo morebitnih omejitev naložb in metodologijo za njihov izračun;
(c) investicijski sklad poroča o svojem poslovanju najmanj enkrat letno, kar omogoča oceno sredstev, obveznosti, rezultata poslovanja in aktivnosti investicijskega sklada v obdobju, za katerega se poroča.
(2) Če banka pozna naložbe investicijskega sklada, lahko uteži tveganja teh naložb uporabi za izračun tehtane povprečne uteži tveganja za investicijski sklad.
(3) Če banka ne pozna naložb investicijskega sklada, lahko izračuna tehtano povprečno utež tveganja za investicijski sklad tako, da upošteva pravilo, v skladu s katerim investicijski sklad nalaga najprej, v največjem dovoljenem obsegu v okviru svoje naložbene politike, v kategorije izpostavljenosti, ki imajo najvišje uteži tveganja, nato pa v padajočem vrstnem redu še v naložbe z nižjimi utežmi tveganja, dokler ne doseže skupnega investicijskega limita.
(4) Banki lahko izračun uteži tveganja za investicijski sklad in poročilo o izračunu pripravi tretja oseba v skladu z metodami iz drugega in tretjega odstavka tega člena pod pogojem, da banka zagotovi pravilnost izračuna in poročila.
2.15 Uteži tveganja za ostale izpostavljenosti
34. člen
(Določene ostale izpostavljenosti)
(1) Opredmetenim osnovnim sredstvom se dodeli utež tveganja 100%.
(2) Aktivnim časovnim razmejitvam se dodeli utež tveganja 100%.
(3) Denarju na poti se dodeli utež tveganja 20%. Denarju v blagajni in enakovrednim denarnim postavkam se dodeli utež tveganja 0%.
(4) Odbitnim postavkam od kapitala se dodeli utež tveganja 0%.
(5) Naložbam v lastniške finančne instrumente oziroma v druge oblike kapitala, razen če so odbitne postavke od kapitala, se dodeli utež tveganja najmanj 100%.
(6) Zlatu v lastnem trezorju ali zlatu na posebni lokaciji, če je krito z obveznostmi v zlatu, se dodeli utež tveganja 0%.
(7) Pri pogodbah o prodaji in ponovnem nakupu sredstev (assest sale and repurchase agreements) ali pri dogovorih o nestandardiziranem terminskem nakupu sredstev (outright forward purchases) se uporabi utež tveganja, ki velja za instrumente, na katere se pogodbe ali dogovori nanašajo, in ne utež tveganja nasprotnih strank.
(8) Če banka zagotavlja kreditno zavarovanje za skupino izpostavljenosti pod pogojem, da n-to neplačilo med izpostavljenostmi povzroči plačilo iz naslova kreditnega zavarovanja ter prenehanje pogodbe, in:
(a) če je za produkt na razpolago bonitetna ocena primerne ECAI, ki jo je na podlagi prvega odstavka 10. člena sklepa o listinjenju banka imenovala za kategorijo pozicij v listinjenju, se mora določiti utež tveganja v skladu s sklepom o listinjenju;
(b) če za produkt ni na razpolago bonitetne ocene primerne ECAI, ki jo je na podlagi prvega odstavka 10. člena sklepa o listinjenju banka imenovala za kategorijo pozicij v listinjenju, se utež tveganja določi tako, da se uteži tveganja vseh izpostavljenosti v skupini, razen (n-1) izpostavljenosti, seštejejo, vendar največ do 1250%. Izpostavljenosti, ki se izključijo iz seštevka, so izpostavljenosti, ki posamično povzročajo nižji tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti, kakor je tveganjem prilagojen znesek izpostavljenosti katere koli druge izpostavljenosti, ki je vključena v seštevek.
35. člen
(Druge ostale izpostavljenosti)
Vsem izpostavljenostim, ki niso obravnavane v 6. do 34. členu tega sklepa in ki niso pozicije v listinjenju, se dodeli utež tveganja 100%.
3. UPORABA BONITETNIH OCEN ZA DOLOČANJE
UTEŽI TVEGANJA
36. člen
(Imenovanje ECAI oziroma ECA)
(1) Banka lahko imenuje eno ali več primernih ECAI za vsako izmed naslednjih kategorij izpostavljenosti:
(a) izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank;
(b) izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav;
(c) izpostavljenosti do oseb javnega sektorja;
(d) izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank;
(e) izpostavljenosti do institucij, vključno z izpostavljenostmi do institucij s kratkoročno bonitetno oceno;
(f) izpostavljenosti do podjetij, vključno z izpostavljenostmi do podjetij s kratkoročno bonitetno oceno;
(g) izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske sklade.
(2) Banka lahko za kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank imenuje tudi eno ali več primernih ECA.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena banka ne more za primerno ECAI imenovati tiste ECAI:
(a) ki je njena podrejena družba,
(b) ki je njena nadrejena družba ali
(c) v kateri ima posredno ali neposredno več kot 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali več kot 10-odstotni delež v kapitalu, če ima skupaj z drugimi bankami posredno oziroma neposredno več kot 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali več kot 50-odstotni delež v kapitalu.
(4) Banka, ki za posamezno kategorijo izpostavljenosti imenuje primerno ECAI oziroma primerno ECA, mora bonitetne ocene te ECAI oziroma MEIP te ECA uporabljati trajno in dosledno za vse izpostavljenosti iz zadevne kategorije.
37. člen
(Veljavnost bonitetnih ocen)
Banka mora uporabljati samo tiste bonitetne ocene imenovane ECAI oziroma tiste MEIP imenovane ECA, ki jih zadevna ECAI oziroma ECA objavlja kot veljavne na dan, za katerega se v skladu s Sklepom o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06) poroča o kapitalski zahtevi za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu.
38. člen
(Uporaba pooblaščenih in nepooblaščenih bonitetnih ocen)
(1) Banka mora uporabljati pooblaščene in nepooblaščene bonitetne ocene imenovane ECAI.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena banka ne sme uporabljati nepooblaščenih bonitetnih ocen imenovane ECAI, če Banka Slovenije v skladu z 12. členom sklepa o ECAI razveljavi del priznanja primernosti zadevne ECAI, ki se nanaša na njene nepooblaščene bonitetne ocene, in tako na seznamu primernih ECAI iz prvega odstavka 34. člena sklepa o ECAI dovoli le uporabo pooblaščenih bonitetnih ocen.
39. člen
(Uporaba celotnih in delnih bonitetnih ocen)
Banka mora uporabljati samo tiste bonitetne ocene imenovane ECAI, ki upoštevajo dolgovano glavnico in dolgovane obresti.
40. člen
(Ena ali več bonitetnih ocen za isti finančni instrument ali za istega dolžnika)
(1) Če je finančni instrument ali dolžnika ocenila le ena imenovana ECAI oziroma ECA, se za določanje uteži tveganja uporabi ta bonitetna ocena oziroma MEIP.
(2) Če sta finančni instrument ali dolžnika ocenili dve imenovani ECAI oziroma ECA in če bonitetnima ocenama oziroma MEIP ustrezata različni uteži tveganja, se uporabi višja utež tveganja.
(3) Če je finančni instrument ali dolžnika ocenilo več imenovanih ECAI oziroma ECA, se upoštevata dve bonitetni oceni oziroma MEIP z najnižjima utežema tveganja. Če sta najnižji uteži tveganja enaki, se uporabi ta utež tveganja. Če se najnižji uteži tveganja razlikujeta, se uporabi višja utež tveganja.
41. člen
(Uporaba bonitetnih ocen dolžnika in finančnih instrumentov)
(1) Če je finančni instrument, na katerega se nanaša izpostavljenost do dolžnika, ocenjen, mora banka to bonitetno oceno uporabiti za določanje uteži tveganja izpostavljenosti.
(2) Če finančni instrument, na katerega se nanaša izpostavljenost do dolžnika, ni ocenjen, mora banka za določanje uteži tveganja izpostavljenosti uporabiti višjo izmed naslednjih dveh uteži tveganja:
(a) najvišja utež tveganja med utežmi tveganja, ki ustrezajo dolgoročnim bonitetnim ocenam dolžnika oziroma bonitetnim ocenam njegovih drugih finančnih instrumentov, ki so nadrejeni neocenjenemu finančnemu instrumentu, na katerega se nanaša izpostavljenost;
(b) utež tveganja, ki se v skladu z določbami 6. do 21. in 32. člena tega sklepa dodeli zadevni kategoriji izpostavljenosti, iz katere izhaja dolžnik, če na razpolago ni nobene dolgoročne bonitetne ocene imenovane ECAI.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko banka izpostavljenosti, ki se nanaša na neocenjeni finančni instrument, dodeli utež tveganja, ki ustreza bonitetni oceni finančnega instrumenta, ki je neocenjenemu instrumentu enakovreden ali podrejen. Za namen prejšnjega stavka se šteje, da je dolgoročna bonitetna ocena dolžnika dolgoročna bonitetna ocena njegovih najbolj nadrejenih nezavarovanih obveznosti (the most senior unsecured obligations).
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko banka za izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice uporabi pravila o določanju uteži tveganja iz 30. člena tega sklepa.
(5) Banka bonitetne ocene enega podjetja v skupini ne sme uporabiti za določanje uteži tveganja izpostavljenosti do drugega podjetja iz iste skupine.
42. člen
(Uporaba kratkoročnih bonitetnih ocen)
(1) Banka lahko uporablja kratkoročne bonitetne ocene le za določanje uteži tveganja izpostavljenosti do institucij in do podjetij.
(2) Banka lahko kratkoročno bonitetno oceno finančnega instrumenta uporabi le za določanje uteži tveganja izpostavljenosti iz naslova ocenjenega finančnega instrumenta.
(3) Če se izpostavljenosti do institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno dodeli utež tveganja 150%, mora banka ne glede na določbo drugega odstavka tega člena vse neocenjene dolgoročne in neocenjene kratkoročne izpostavljenosti do istega dolžnika tehtati z utežjo tveganja 150%.
(4) Če se izpostavljenosti do institucije ali podjetja s kratkoročno bonitetno oceno dodeli utež tveganja, ki ni nižja od 50%, mora banka ne glede na določbo drugega odstavka tega člena vse neocenjene kratkoročne izpostavljenosti do iste institucije ali podjetja tehtati z utežjo tveganja, ki ni nižja od 100%.
43. člen
(Uporaba bonitetne ocene finančnega instrumenta, denominiranega v domači valuti dolžnika)
(1) Bonitetne ocene finančnega instrumenta, denominiranega v domači valuti dolžnika, banka ne sme uporabiti za določanje uteži tveganja neocenjene izpostavljenosti do istega dolžnika, denominirane v tuji valuti.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko banka bonitetno oceno finančnega instrumenta, denominiranega v domači valuti dolžnika, uporabi za določanje uteži tveganja neocenjene izpostavljenosti do istega dolžnika, denominirane v tuji valuti, če je izpostavljenost banke nastala na podlagi soudeležbe multilateralne razvojne banke, navedene v prvem odstavku 16. člena tega sklepa.
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
(Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav članic in njihovih centralnih bank, denominiranih in financiranih v domači valuti katere koli države članice)
Do 31. decembra 2012 se lahko ne glede na določbe 6. člena tega sklepa izpostavljenostim do enot centralne ravni posamezne države članice in do njene centralne banke, ki so denominirane in financirane v domači valuti katere koli države članice, dodeli utež tveganja 0%.
45. člen
(Krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007)
Pri kritih obveznicah, izdanih pred 31. decembrom 2007, ni potrebno, da je kritno premoženje v eni izmed oblik iz Priloge I tega sklepa.
46. člen
(Odlog začetka uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje)
(1) Banka, ki v skladu s prvim odstavkom 405. člena ZBan-1 odloži začetek uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje do 1. januarja 2008, uporablja do tega datuma namesto določb 1. do 45. člena tega sklepa smiselno določbe V. in XIV. poglavja Sklepa o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04, 124/04, 62/05, 67/05 in 74/06).
(2) Banka, ki začne uporabljati standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje tekom leta 2007, mora z dnem začetka uporabe omenjenega pristopa začeti uporabljati tudi določbe 1. do 45. člena tega sklepa.
47. člen
(Začetek veljavnosti sklepa)
Ta sklep začne veljati 1. januarja 2007.
Ljubljana, dne 6. decembra 2006
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Mitja Gaspari l.r.
Priloga I
OBLIKE IZPOSTAVLJENOSTI, PRIMERNE ZA KRITNO PREMOŽENJE
(1) Pri kritih obveznicah mora biti kritno premoženje v kateri koli izmed
naslednjih oblik izpostavljenosti:
(a) izpostavljenosti do enot centralne, regionalne ali lokalne ravni držav
članic, njihovih centralnih bank in njihovih oseb javnega sektorja ali
izpostavljenosti, zavarovane z njihovimi jamstvi;
(b) izpostavljenosti do enot centralne, regionalne ali lokalne ravni
tretjih držav, njihovih centralnih bank in njihovih oseb javnega sektorja,
multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij, ki v skladu z
določbami tega sklepa ustrezajo stopnji kreditne kvalitete 1, ali
izpostavljenosti, zavarovane z njihovimi jamstvi;
(c) izpostavljenosti do enot centralne, regionalne ali lokalne ravni
tretjih držav, njihovih centralnih bank in njihovih oseb javnega sektorja,
multilateralnih razvojnih bank in mednarodnih organizacij, ki v skladu z
določbami tega sklepa ustrezajo stopnji kreditne kvalitete 2, ali
izpostavljenosti, zavarovane z njihovimi jamstvi, pri čemer vsota takih
izpostavljenosti ne sme presegati 20% nominalnega zneska obveznosti iz naslova
izdanih kritih obveznic;
(d) izpostavljenosti do institucij, ki se v skladu z določbami tega sklepa
uvrstijo v stopnjo kreditne kvalitete 1, pri čemer vsota takih
izpostavljenosti ne sme presegati 15% nominalnega zneska obveznosti iz naslova
izdanih kritih obveznic. Izpostavljenosti, ki nastanejo z začetkom stečajnega
postopka oziroma s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova
kreditov, zavarovanih z nepremičninami, na imetnike kritih obveznic, se ne
upoštevajo pri izračunu omejitve v višini 15%. Kot primerno kritno premoženje
se štejejo tudi izpostavljenosti do institucij iz držav članic z zapadlostjo
do 100 dni, ki ustrezajo stopnji kreditne kvalitete 2;
(e) krediti ali deli kreditov, zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami
ali z delnicami v finskih stanovanjsko nepremičninskih družbah, pri čemer
posamezni kredit ali zavarovani del kredita ne sme presegati 80% vrednosti
stanovanjskih nepremičnin, danih v zavarovanje, ali skupnega zneska pravic do
poplačila iz vrednosti stanovanjskih nepremičnin, danih v zavarovanje, če je
ta nižji;
(f) krediti ali deli kreditov, zavarovani z nadrejenimi enotami (senior
units), ki so bile izdane na podlagi predpisov držav članic o listinjenju
kreditov, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, in od subjekta,
katerega najmanj 90% celotnega zneska sredstev predstavljajo izpostavljenosti,
zavarovane s hipotekami, in pri katerem posamezna izpostavljenost, zavarovana
s hipotekami, ne presega 80% vrednosti stanovanjskih nepremičnin, danih v
zavarovanje, ali skupnega zneska pravic do poplačila iz vrednosti
stanovanjskih nepremičnin, danih v zavarovanje, če je ta nižji. Enote morajo v
skladu z določbami tega sklepa ustrezati stopnji kreditne kvalitete 1. Do 31.
decembra 2010 je vsota takšnih izpostavljenosti neomejena, po tem datumu pa ne
sme presegati 20% nominalnega zneska obveznosti iz naslova izdanih kritih
obveznic. Izpostavljenosti, ki nastanejo z začetkom stečajnega postopka
oziroma s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, ki so
zavarovani z nepremičninami nadrejenih enot ali vrednostnih papirjev, se ne
upoštevajo pri izračunu omejitve v višini 90%;
(g) krediti ali deli kreditov, zavarovani s poslovnimi nepremičninami, pri
čemer posamezni kredit ali zavarovani del kredita ne sme presegati 60%
vrednosti poslovnih nepremičnin, danih v zavarovanje, ali skupnega zneska
pravic do poplačila iz vrednosti poslovnih nepremičnin, danih v zavarovanje,
če je ta nižji. Omejitev iz prejšnjega stavka se lahko zviša do višine 70%, če
vsota takih kreditov presega 10% nominalnega zneska obveznosti iz naslova
izdanih kritih obveznic in če terjatve imetnikov kritih obveznic izpolnjujejo
minimalne zahteve glede pravne gotovosti iz sklepa, ki ureja kreditna
zavarovanja;
(h) krediti ali deli kreditov, zavarovani z nadrejenimi enotami (senior
units), ki so bile izdane na podlagi predpisov držav članic o listinjenju
kreditov, zavarovanih s poslovnimi nepremičninami, in od subjekta, katerega
najmanj 90% celotnega zneska sredstev predstavljajo izpostavljenosti,
zavarovane s hipotekami, in pri katerem posamezna izpostavljenost, zavarovana
s hipotekami, ne presega 60% vrednosti poslovnih nepremičnin, danih v
zavarovanje, ali skupnega zneska pravic do poplačila iz vrednosti poslovnih
nepremičnin, danih v zavarovanje, če je ta nižji. Enote morajo v skladu z
določbami tega sklepa ustrezati stopnji kreditne kvalitete 1. Do 31. decembra
2010 je vsota takih izpostavljenosti neomejena, po tem datumu pa ne sme
presegati 20% nominalnega zneska obveznosti iz naslova izdanih kritih
obveznic. Izpostavljenosti, ki nastanejo z začetkom stečajnega postopka
oziroma s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, ki so
zavarovani z nepremičninami nadrejenih enot ali vrednostnih papirjev, se ne
upoštevajo pri izračunu omejitve v višini 90%;
(i) krediti ali deli kreditov, zavarovani z ladjami, pri čemer posamezni
kredit ali zavarovani del kredita ne sme presegati 60% vrednosti ladij, danih
v zavarovanje.
(2) Če so krite obveznice izdane na podlagi nepremičnin, morajo biti
izpolnjene zahteve iz 17. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih in pravila za
vrednotenje iz 89. do 92. člena navedenega sklepa.
Priloga II
RAZVRSTITEV ZUNAJBILANČNIH POSTAVK
(1) ZUNAJBILANČNE POSTAVKE Z ZELO NIZKIM TVEGANJEM:
(a) prevzete kreditne obveznosti (iz naslova pogodb o kreditiranju, nakupu
vrednostnih papirjev, zagotavljanju osebnih jamstev ali o akceptiranju menic),
ki se lahko kadar koli brezpogojno prekličejo brez predhodnega obvestila
oziroma pri katerih pride do samodejnega preklica, vezanega na poslabšanje
kreditne kvalitete dolžnika. Limiti iz kategorije izpostavljenosti iz naslova
bančništva na drobno se lahko štejejo kot preklicni, če zakonodaja o varstvu
potrošnikov ali druga sorodna zakonodaja kreditni instituciji dovoljuje, da v
pogodbah dogovori brezpogojni preklic;
(2) ZUNAJBILANČNE POSTAVKE Z NIZKIM TVEGANJEM:
(a) pogojne obveznosti iz naslova odprtih ali potrjenih dokumentarnih
akreditivov, za katere obstaja možnost samoporavnave oziroma pri katerih
blago, ki je predmet akreditiva, služi kot zavarovanje;
(b) prevzete kreditne obveznosti (iz naslova pogodb o kreditiranju, nakupu
vrednostnih papirjev, zagotavljanju osebnih jamstev ali o akceptiranju menic)
z originalno zapadlostjo do 1 leta, ki jih ni mogoče kadar koli brezpogojno
preklicati brez predhodnega obvestila oziroma pri katerih ne pride do
samodejnega preklica, vezanega na poslabšanje kreditne kvalitete;
(3) ZUNAJBILANČNE POSTAVKE S SREDNJIM TVEGANJEM:
(a) pogojne obveznosti iz naslova odprtih ali potrjenih dokumentarnih
akreditivov, za katere ne obstaja možnost samoporavnave oziroma pri katerih
blago, ki je predmet akreditiva, ne služi kot zavarovanje;
(b) pogojne obveznosti iz naslova izdanih ali potrjenih garancij za
resnost ponudbe, garancij za dobro izvršitev posla, garancij za odpravo napak
v garancijski dobi, garancij za vračilo zadržanih zneskov, garancij za plačilo
carinskega dolga, garancij za plačilo davkov in drugih osebnih jamstev, ki
nimajo lastnosti kreditnih nadomestkov;
(c) pogojne obveznosti iz naslova odprtih ali potrjenih nepreklicnih
standby akreditivov, ki nimajo lastnosti kreditnih nadomestkov;
(d) prevzete kreditne obveznosti (iz naslova pogodb o kreditiranju, nakupu
vrednostnih papirjev, zagotavljanju osebnih jamstev ali o akceptiranju menic)
z originalno zapadlostjo nad 1 letom;
(e) prevzete obveznosti iz naslova odkupa neprodanih kratkoročnih in
srednjeročnih evrozapisov (Note Issuance Facilities – NIFs) in obnavljajoče se
prevzete obveznosti iz naslova kreditiranja poslovanja na trgu kratkoročnih in
srednjeročnih evrozapisov (Revolving Underwriting Facilities – RUFs);
(4) ZUNAJBILANČNE POSTAVKE Z VISOKIM TVEGANJEM:
(a) pogojne obveznosti iz naslova izdanih ali potrjenih osebnih jamstev,
ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov (garancija za zavarovanje plačila,
garancija za vračilo avansa ipd.);
(b) pogojne obveznosti iz naslova kreditnih izvedenih finančnih
instrumentov;
(c) pogojne obveznosti iz naslova akceptov in indosamentov menic;
(d) pogojne obveznosti iz naslova poslov z regresom;
(e) pogojne obveznosti iz naslova odprtih ali potrjenih nepreklicnih
standby akreditivov, ki imajo lastnosti kreditnih nadomestkov;
(f) prevzete obveznosti iz naslova dogovorov o terminskem nakupu sredstev
(assets purchased under outright forward purchase agreements);
(g) prevzete obveznosti iz naslova terminskih dogovorov o obrestni meri
depozita (forward forward deposits);
(h) prevzete obveznosti iz naslova neplačanega dela vrednostnih papirjev
oziroma deleža v kapitalu;
(i) prevzete obveznosti iz naslova pogodb o prodaji in ponovnem nakupu
sredstev (asset sale and repurchase agreements);
(j) druge pogojne in prevzete obveznosti.
Priloga III
ENOTE LOKALNE ALI REGIONALNE RAVNI REPUBLIKE SLOVENIJE,
KATERIH TVEGANOST SE NE RAZLIKUJE OD TVEGANOSTI ENOT CENTRALNE
RAVNI REPUBLIKE SLOVENIJE
Ni takih enot lokalne ali regionalne ravni Republike Slovenije.
Priloga IV
OSEBE JAVNEGA SEKTORJA S SEDEŽEM V REPUBLIKI SLOVENIJI,
KATERIH TVEGANOST SE NE RAZLIKUJE OD TVEGANOSTI ENOT
CENTRALNE RAVNI REPUBLIKE SLOVENIJE
Javne agencije, ki so usklajene z Zakonom o javnih agencijah (Uradni list
RS, št. 52/02).
