Na podlagi 129. in 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

(1) Ta sklep določa pravila o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank) pri listinjenju, in sicer:
(a) minimalne zahteve za priznanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja pri listinjenih izpostavljenostih bank;
(b) uporabo bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za listinjene izpostavljenosti bank;
(c) izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti bank;
(d) izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje listinjenih izpostavljenosti bank.
(2) Listinjenje in izpeljanke iz te besede imajo po tem sklepu enak pomen kot sekuritizacija in izpeljanke iz te besede v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1).
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-1, kot na primer:
(a) nadzorni organ v drugem odstavku 19. člena,
(b) tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev v 110. členu,
(c) nadzorni organ v drugem odstavku 19. člena,
(d) tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev v 110. členu,
(e) verjetnost neplačila v prvem odstavku 115. člena,
(f) neplačilo v drugem odstavku 115. člena,
(g) izguba v tretjem odstavku 115. člena,
(h) izguba ob neplačilu (LGD) v četrtem odstavku 115. člena,
(i) konverzijski količnik (CF) v petem odstavku 115. člena,
(j) pričakovana izguba (EL) v šestem odstavku 115. člena,
(k) kreditno zavarovanje v prvem in drugem odstavku 116. člena,
(l) stvarno kreditno zavarovanje v tretjem odstavku 116. člena,
(m) osebno kreditno zavarovanje v četrtem odstavku 116. člena,
(n) sekuritizacija (v nadaljevanju: listinjenje) v prvem odstavku 120. člena,
(o) tradicionalna sekuritizacija (v nadaljevanju: tradicionalno listinjenje) v drugem odstavku 120. člena,
(p) sintetična sekuritizacija (v nadaljevanju: sintetično listinjenje) v tretjem odstavku 120. člena,
(q) segment kreditnega tveganja (v nadaljevanju: tranša) v četrtem odstavku 120. člena,
(r) položaj v sekuritizaciji (v nadaljevanju: pozicija v listinjenju) v petem odstavku 120. člena,
(s) izvorna banka v šestem odstavku 120. člena,
(t) sponzor v sedmem odstavku 120. člena,
(u) kreditna izboljšava v osmem odstavku 120. člena,
(v) pravna oseba s posebnim namenom sekuritizacije (v nadaljevanju: SSPE) v devetem odstavku 120. člena,
(w) standardizirani pristop v 1. točki 138. člena,
(x) pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov (v nadaljevanju: pristop IRB) v 2. točki 138. člena.

Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) "stopnja neplačila" je razmerje med številom neplačnikov in številom vseh dolžnikov v določeni populaciji dolžnikov;
(2) "stopnja izgube" je razmerje med vsoto izgub ter vsoto vseh vrednosti izpostavljenosti v določeni populaciji izpostavljenosti;
(3) "dejanski LGD" je za nazaj ugotovljeni LGD na izpostavljenosti, ki je bila opredeljena kot neplačana;
(4) "dejanski CF" je za nazaj ugotovljeni CF na izpostavljenosti, ki je bila opredeljena kot neplačana;
(5) "izpostavljenost" je sredstvo ali zunajbilančna postavka, ki se ne upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja;
(6) "bonitetni sistem" obsega vse metode, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme, ki podpirajo ocenjevanje kreditnega tveganja, razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine in določitev ocen parametrov tveganja;
(7) "bonitetni razred dolžnikov" pomeni kategorijo tveganja v okviru bonitetne lestvice dolžnikov v bonitetnem sistemu, v katero se razvrstijo dolžniki na podlagi posebnih in jasnih bonitetnih meril, iz katerih so izpeljane ocene PD;
(8) "bonitetni razred izpostavljenosti" pomeni kategorijo tveganja v okviru bonitetne lestvice izpostavljenosti v bonitetnem sistemu, v katero se razvrstijo izpostavljenosti na podlagi posebnih in jasnih bonitetnih meril, iz katerih so izpeljane lastne ocene LGD za te izpostavljenosti;
(9) "stopnja kreditne kvalitete" je stopnja, s katero Banka Slovenije vzporedi posamezno bonitetno oceno primerne ECAI;
(10) "zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: ECAI)" je pravna oseba, ki izdeluje pooblaščene in/ali nepooblaščene bonitetne ocene za namen ovrednotenja kreditnega tveganja;
(11) "primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: primerna ECAI)" je ECAI, ki jo Banka Slovenije na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o ECAI), uvrsti na seznam primernih zunanjih bonitetnih institucij za posamezno kategorijo izpostavljenosti;
(12) "imenovana zunanja bonitetna institucija" (v nadaljevanju: imenovana ECAI) je primerna ECAI, ki jo banka izbere za določanje uteži tveganja;
(13) "kreditno tveganje nasprotne stranke (Counterparty Credit Risk – v nadaljevanju: CCR)" je tveganje, da bo nasprotna stranka postala neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz tega posla;
(14) "investitor" je oseba, ki ni izvorna banka, sponzor ali serviser in nase prevzema kreditno tveganje listinjenih izpostavljenosti;
(15) "serviser" je banka, ki upravlja skupino izpostavljenosti v listinjenju, v smislu izterjave glavnice, obresti in drugih prilivov iz skupine izpostavljenosti, ki jih nato posreduje investitorjem in drugim upnikom v listinjenju;
(16) "presežni razmik" je razlika med prejetimi obrestmi iz skupine izpostavljenosti in plačanimi obrestmi imetnikom pozicij v listinjenju ter drugimi izdatki listinjenja;
(17) "skupina izpostavljenosti" vključuje eno ali več osnovnih izpostavljenosti iz katerih se oblikujejo tranše, ki odražajo različno stopnjo kreditnega tveganja;
(18) "vgrajena nakupna opcija" pomeni pogodbeno možnost, da izvorna banka začasno odkupi ali poplača pozicije v listinjenju pred odplačilom vseh osnovnih izpostavljenosti, če znesek še neodplačanih osnovnih izpostavljenosti pade pod določeno raven;
(19) "okvirni likvidnostni kredit" pomeni pozicijo v listinjenju, ki izhaja iz pogodbenega sporazuma o zagotavljanju pravočasne poravnave obveznosti do investitorjev;
(20) "Kirb" pomeni 8% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki bi bili v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov izračunani za listinjene izpostavljenosti (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB), če slednje ne bi bile listinjene, čemur se prišteje znesek pričakovanih izgub, povezan z zadevnimi izpostavljenostmi, izračunan v skladu z navedenim sklepom;
(21) "Kirbr" je razmerje med Kirb in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja;
(22) "metoda nadzorniške formule" pomeni metodo izračunavanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju v skladu s 27., 28., 37. in 38. členom tega sklepa;
(23) "neocenjena pozicija" pomeni pozicijo v listinjenju, ki nima bonitetne ocene od primerne ECAI v skladu z 9. členom tega sklepa;
(24) "ocenjena pozicija" pomeni pozicijo v listinjenju, ki ima bonitetno oceno od primerne ECAI v skladu z 9. členom tega sklepa;
(25) "program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem (v nadaljevanju: program ABCP)" pomeni program listinjenja, pri katerem se vrednostni papirji izdajo pretežno v obliki komercialnih zapisov z originalno zapadlostjo do enega leta ali manj;
(26) "metoda bonitetnih ocen" pomeni metodo izračunavanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju v skladu s 26. členom tega sklepa;
(27) "relistinjenje" je listinjenje listinjene izpostavljenosti;
(28) "splošna tržna motnja" je situacija, ko skozi različne posle več kot en SSPE ne zmore poravnati zapadlih obveznosti in ta nezmožnost ni posledica poslabšanja kreditne kvalitete te osebe ali kreditne kvalitete listinjenih izpostavljenosti;
(29) "obnavljajoča izpostavljenost" je izpostavljenost, pri kateri lahko dolgovani zneski dolžnika nihajo glede na njegovo odločitev o črpanju in odplačevanju kredita v dogovorjenih okvirih;
(30) "predčasno odplačilo" je pogodbeno določilo, po katerem se ob nastopu določenih dogodkov pozicije v listinjenju izplačajo investitorjem pred originalno zapadlostjo izdanih vrednostnih papirjev;
(31) "naložbeni razred" (investment grade) so bonitetne ocene, katerim je v skladu s sklepom o ECAI dodeljena:
– v okviru standardiziranega pristopa stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 3,
– v okviru metode bonitetnih ocen pri pristopu IRB stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 8, če gre za dolgoročne bonitetne ocene, oziroma stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 3, če gre za kratkoročne bonitetne ocene;
(32) "izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno", kakor je opredeljena v 89. členu sklepa o pristopu IRB.

(1) Če izvorna banka prenese pomemben delež kreditnega tveganja v zvezi s listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe v skladu s pogoji iz tega poglavja, lahko:
(a) v primeru tradicionalnega listinjenja, listinjene izpostavljenosti izključi iz svojega izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub;
(b) v primeru sintetičnega listinjenja, za listinjene izpostavljenosti izračuna tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z oddelkom 4.2. tega sklepa oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu z oddelkom 4.3. tega sklepa.
(2) Če izvorna banka ne prenese pomembnega deleža kreditnega tveganja v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe, ne sme izračunavati tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti skladno z določili oddelka 4.2. tega sklepa oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu z oddelkom 4.3. tega sklepa za nobeno pozicijo v zadevnem listinjenju, temveč jo mora obravnavati kot da ta ne bi bila listinjena.
(3) Izvorna banka ocenjuje prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na podlagi interne metode, ki mora ustrezati posebnostim zadevnega listinjenja in izvorne banke.
(4) Ne glede na ugotovitev izvorne banke na podlagi izračunov iz tretjega odstavka tega člena, da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja, lahko Banka Slovenije odloči, da do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja v konkretnem primeru listinjenja ni prišlo.
(5) Izvorna banka, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s prvim odstavkom tega člena ali banka v vlogi sponzorja ne sme zagotavljati večje podpore investitorjem v smislu zmanjšanja potencialnih ali dejanskih izgub glede na pogodbeno določene.
(6) Če izvorna banka ali banka v vlogi sponzorja deluje v nasprotju s petim odstavkom tega člena, mora izračunavati kapitalsko zahtevo za listinjene izpostavljenosti kot da te ne bi bile listinjene. Banka mora javno razkriti podporo investitorjem, ki presega pogodbeno določeno, in njen vpliv na kapital banke.

Izvorna banka v tradicionalnem listinjenju lahko izključi iz izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub listinjene izpostavljenosti, če je bil prenesen na tretje osebe pomemben delež kreditnega tveganja, pri čemer mora ta prenos izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla;
(b) listinjene izpostavljenosti so zunaj dosega izvorne banke in njenih upnikov, kar velja tudi v primeru likvidacije ali stečaja. Navedeno izvorna banka dokazuje z neodvisnim pravnim mnenjem;
(c) izdani vrednostni papirji ne predstavljajo plačilnih obveznosti izvorne banke;
(d) prevzemnik listinjenih izpostavljenosti je SSPE;
(e) izvorna banka nima dejanske ali posredne kontrole nad prenesenimi izpostavljenostmi. Izvorna banka ima dejansko kontrolo nad prenesenimi izpostavljenostmi, če ima pravico, da od prevzemnika ponovno odkupi predhodno prenesene izpostavljenosti z namenom pridobitve določenih koristi, ali če je dolžna ponovno prevzeti tveganje prenesenih izpostavljenosti. Ohranitev servisiranja pravic ali obveznosti, ki se nanašajo na zadevne izpostavljenosti, sama po sebi ne predstavlja posrednega nadzora izvorne banke nad izpostavljenostmi;
(f) če obstaja vgrajena nakupna opcija, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vgrajena nakupna opcija je uresničljiva po presoji izvorne banke,
– vgrajena nakupna opcija se lahko uveljavi samo, če 10% ali manj prvotne vrednosti listinjenih izpostavljenosti ostane neodplačane,
– vgrajena nakupna opcija ni strukturirana tako, da bi preprečevala dodeljevanje izgub pozicijam kreditne izboljšave investitorjev ali drugim pozicijam investitorjev, in tudi drugače ni strukturirana na način, ki bi zagotavljal povečanje kreditne izboljšave;
(g) dokumentacija o listinjenju ne vsebuje klavzul, ki
– zahtevajo, da izvorna banka izboljša pozicije v listinjenju, kar med drugim vključuje spremembo skupine izpostavljenosti ali povečanje donosa, ki se izplača investitorjem zaradi poslabšanja kreditne kvalitete listinjenih izpostavljenosti, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu, ali
– povečujejo donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti.

Izvorna banka v sintetičnem listinjenju lahko izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti v skladu z oddelkom 2.4. in poglavjem 4. tega sklepa, če je bil s stvarnim ali z osebnim kreditnim zavarovanjem na tretje osebe prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, pri čemer mora ta prenos izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla;
(b) kreditno zavarovanje, s katerim se prenese kreditno tveganje, izpolnjuje merila primernosti in minimalne zahteve za priznanje kreditnih zavarovanj iz poglavja 2. Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih), pri čemer se SSPE ne prizna za primernega dajalca osebnih kreditnih zavarovanj;
(c) instrumenti, ki se uporabljajo za prenos kreditnega tveganja, ne smejo vsebovati zahtev ali pogojev, ki:
– nalagajo izvorni banki pomemben prag, ki mora biti dosežen, da se kreditno zavarovanje v primeru kreditnega dogodka sploh sproži,
– dopuščajo prenehanje kreditnega zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti,
– zahtevajo, da izvorna banka izboljša kreditno kvaliteto pozicij v listinjenju, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu,
– povečujejo stroške izvorne banke za kreditno zavarovanje ali povečujejo donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti;
(d) neodvisno pravno mnenje potrjuje izterljivost kreditnega zavarovanja v vseh relevantnih pravnih redih.

(1) Izvorna banka mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz oddelka 2.3. tega sklepa, in sicer za celotno skupino izpostavljenosti v skladu s poglavjem 4. tega sklepa in ne v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za standardizirani pristop (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu) ali sklepom o pristopu IRB, pri čemer mora upoštevati pododdelek 2.4.1. tega sklepa.
(2) Izvorna banka mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za vse tranše v listinjenju, vključno s tistimi, ki jim je bilo priznano zmanjšanje kreditnega tveganja v skladu s 4. poglavjem tega sklepa, ob upoštevanju pododdelka 2.4.1. tega sklepa. Če se na primer tranša prenese na tretjo osebo z osebnim kreditnim zavarovanjem, se utež tveganja te tretje osebe uporabi za tranšo pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti izvorne banke.
(3) Za izvorno banko, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti po pristopu IRB, je znesek pričakovanih izgub iz naslova teh izpostavljenosti enak nič.

(1) Izvorna banka mora ob upoštevanju prvega odstavka 7. člena pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti upoštevati morebitno neusklajenost zapadlosti med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje, in listinjenimi izpostavljenostmi v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(2) Za zapadlost listinjenih izpostavljenosti se upošteva najdaljša zapadlost izpostavljenosti, ki ne sme biti daljša od petih let. Zapadlost kreditnega zavarovanja se določi v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
(3) Izvorna banka ne sme upoštevati morebitne neusklajenosti zapadlosti pri izračunavanju tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za tranše ali dele tranš, ki jim v skladu s poglavjem 4. tega sklepa pripada utež tveganja v višini 1250%. Za vse druge tranše ali dele tranš se obravnava neusklajenost zapadlosti v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih po naslednji formuli:
 
RW* = [RW(SP) x (t-t*)/(T-t*)] + [RW(Ass) x (T-t)/(T-t*)]
 
(4) Simboli v formuli iz tretjega odstavka tega člena pomenijo:
RW* = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti za izračun kapitalske zahteve v skladu s točko b) 4. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o kapitalu);
RW(SP) = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti, izračunani v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega sklepa, če ne bi bilo nobene neusklajenosti zapadlosti;
t = preostala zapadlost kreditnega zavarovanja, izražena v letih, ali vrednost T, odvisno od tega, katera vrednost je nižja;
t* = 0,25;
T = preostala zapadlost osnovnih izpostavljenosti, izražena v letih, ali 5 let, odvisno od tega, katera vrednost je nižja;
RW(Ass) = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti, izračunani za listinjene izpostavljenosti, kot da ne bi bile listinjene.

V skladu s sklepom o ECAI morajo bonitetne ocene primerne ECAI, ki jih banka uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju, izpolnjevati standarde verodostojnosti in preglednosti, in sicer:
(a) ne sme biti nobene neskladnosti med vrstami plačil, ki se odražajo v bonitetni oceni, in vrstami plačil, do katerih je banka upravičena v skladu s pogodbo, iz katere izhaja zadevna pozicija v listinjenju in
(b) bonitetne ocene so javno dostopne na trgu. Bonitetne ocene so javno dostopne, če so objavljene na javno dostopnem mediju in vključene v matriko prehodov ECAI. Bonitetne ocene niso javno dostopne, če so dostopne samo omejenemu številu oseb.

(1) Banka lahko za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporablja bonitetne ocene ene ali več primernih ECAI.
(2) Banka ne sme za svoje pozicije v nekaterih tranšah uporabljati bonitetnih ocen ene primerne ECAI, za pozicije v drugih tranšah v okviru istega listinjenja pa bonitetnih ocen druge primerne ECAI.
(3) Kadar ima pozicija dve bonitetni oceni imenovanih ECAI, mora banka uporabiti manj ugodno bonitetno oceno.
(4) Kadar ima pozicija v listinjenju več kot dve bonitetni oceni imenovanih ECAI, mora banka uporabiti dve najugodnejši bonitetni oceni. Če sta dve najugodnejši bonitetni oceni različni, banka uporabi manj ugodno bonitetno oceno.
(5) Če je kreditno zavarovanje, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja 2. sklepa o kreditnih zavarovanjih, zagotovljeno neposredno SSPE in se istočasno odraža v bonitetni oceni imenovane ECAI za pozicijo v listinjenju, banka uporabi utež tveganja, povezano s to bonitetno oceno. Če kreditno zavarovanje ne izpolnjuje zahtev iz poglavja 2. sklepa o kreditnih zavarovanjih, se bonitetna ocena ne prizna. Če se kreditno zavarovanje ne zagotovi SSPE, temveč neposredno poziciji v listinjenju, se taka bonitetna ocena ne prizna.
(6) Uporaba bonitetnih ocen imenovane ECAI za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju mora biti dosledna in ne sme biti selektivna.

Kapitalska zahteva za kreditno tveganje pozicij v listinjenju znaša 8% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.

(1) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporabiti uteži tveganja iz oddelka 4.2. in 4.3. tega sklepa.
(2) Če se izpostavljenost nanaša na različne tranše, se izpostavljenost do vsake tranše obravnava kot posamezna pozicija v listinjenju. Dajalci kreditnega zavarovanja za pozicije v listinjenju se obravnavajo kot imetniki pozicij v listinjenju. Pozicije v listinjenju vključujejo tudi izpostavljenosti, ki nastanejo na osnovi obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov.
(3) Če je pozicija v listinjenju zavarovana s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem, se lahko utež tveganja za to pozicijo prilagodi v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, v povezavi s tem sklepom.
(4) Ob upoštevanju določil prvega odstavka in točke (g) drugega odstavka 22. člena sklepa o kapitalu se mora tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicije v listinjenju vključiti v skupne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti banke za namen točke b) 4. člena istega sklepa.

(1) Pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju je:
(a) vrednost bilančne pozicije enaka njeni knjigovodski vrednosti, če banka uporablja za izračun standardizirani pristop;
(b) vrednost bilančne pozicije enaka njeni knjigovodski vrednosti, povečani za oblikovane oslabitve, če banka uporablja za izračun pristop IRB; in
(c) vrednost zunajbilančne pozicije v listinjenju enaka njeni nominalni vrednosti, pomnoženi s konverzijskim količnikom. Konverzijski količnik znaša 100%, razen če ni drugače določeno.
(2) Vrednost pozicije v listinjenju, ki izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta, navedenega v Prilogi I Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o tržnih tveganjih), se določi v skladu z oddelkom 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
(3) Če je pozicija v listinjenju zavarovana s stvarnim ali osebnim kreditnim zavarovanjem, se vrednost te pozicije prilagodi v skladu z zahtevami sklepa o kreditnih zavarovanjih, v povezavi s tem sklepom.
(4) Če ima banka dve ali več prekrivajočih se pozicij v listinjenju, mora v obsegu prekrivanja v svoj izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vključiti zgolj pozicijo ali del pozicije, ki prispeva k višjim tveganjem prilagojenim zneskom izpostavljenosti. Za namen tega odstavka "prekrivanje" pomeni, da pozicije v celoti ali delno predstavljajo izpostavljenost do istega tveganja, tako kot da v obsegu prekrivanja obstaja ena sama izpostavljenost.

(1) Ob upoštevanju 15. člena tega sklepa se ocenjenim pozicijam v listinjenju dodeli utež tveganja v skladu s tabelo 1 in 2.

   Tabela 1: Pozicije v listinjenju brez kratkoročnih bonitetnih ocen
+-------------------------+----+---+-----+----+---------+
|Stopnja kreditne         |  1 | 2 |  3  | 4  |Več kot 4|
|kvalitete                |    |   |     |    |         |
+-------------------------+----+---+-----+----+---------+
|Utež tveganja v %        | 20 | 50| 100 |350 |   1250  |
+-------------------------+----+---+-----+----+---------+
   Tabela 2: Pozicije v listinjenju s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
+-------------------------+----+---+-----+---------+
|Stopnja kreditne         |  1 | 2 |  3  |Več kot 3|
|kvalitete                |    |   |     |         |
+-------------------------+----+---+-----+---------+
|Utež tveganja v %        | 20 | 50| 100 |  1250   |
+-------------------------+----+---+-----+---------+

(2) Banka neocenjenim pozicijam v listinjenju dodeli utež tveganja 1250%, razen če ni s tem sklepom drugače določeno.

Izvorna banka ali sponzor lahko upošteva tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicije v listinjenju največ v višini tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki bi jih izračunala za listinjene izpostavljenosti, kot če te ne bi bile listinjene. Pri tem se za vse zapadle postavke iz 27. in 28. člena sklepa o standardiziranem pristopu ter regulatorno zelo tvegane postavke iz 29. člena navedenega sklepa uporabi utež tveganja 150%.

(1) Banka, ki ima neocenjene pozicije v listinjenju, lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za te pozicije ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, vendar le pod pogojem, da je sestava skupine izpostavljenosti v listinjenju vseskozi znana.
(2) Banka lahko uporabi tehtano povprečje uteži tveganja, katere bi za listinjene izpostavljenosti po sklepu o standardiziranem pristopu uporabila banka, ki je imetnik izpostavljenosti, pomnoženo z razmerjem koncentracije. Razmerje koncentracije je enako vsoti nominalnih zneskov vseh tranš, deljeni z vsoto nominalnih zneskov tranš, podrejenih ali enakovrednih tranši, v kateri je pozicija, vključno s to tranšo. Tako izračunana utež tveganja ne sme biti višja od 1250% ali nižja od katere koli uteži tveganja, ki se uporablja za ocenjeno nadrejeno tranšo. Če banka ne more določiti uteži tveganja za listinjene izpostavljenosti v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, mora uporabiti za pozicijo v listinjenju utež tveganja v višini 1250%.

(1) Če banka lahko ravna v skladu 18. do 20. člena tega sklepa, lahko za pozicije v listinjenju, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka tega člena, uporabi utež tveganja, ki je večja izmed dveh:
(a) 100%; ali
(b) najvišja med utežmi tveganja, ki bi jo za katero koli od listinjenih izpostavljenosti, v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, uporabila banka, če te ne bi bile listinjene.
(2) Banka lahko ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, če je pozicija v listinjenju:
(a) v tranši druge izgube ali boljši tranši, pri čemer mora tranša prve izgube zagotavljati pomembno kreditno izboljšavo tranši druge izgube;
(b) takšne kvalitete, ki je enakovredna naložbenemu razredu ali boljša;
(c) v lasti banke, ki ni imetnik pozicije v tranši prve izgube v istem listinjenju.

(1) Za namen določitve vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije v listinjenju v obliki okvirnega likvidnostnega kredita mora pozicija v listinjenju izpolnjevati naslednje pogoje, da se lahko šteje za primeren okvirni likvidnostni kredit:
(a) dokumentacija o okvirnem likvidnostnem kreditu mora jasno določati in opredeljevati okoliščine, pod katerimi se lahko črpa okvirni likvidnostni kredit;
(b) okvirnega likvidnostnega kredita ni mogoče črpati za kritje izgub, ki so nastale že v času črpanja;
(c) okvirni likvidnostni kredit se uporablja izključno za pokrivanje občasnih razlik med prilivi in odlivi v listinjenju in ne sme biti trajen ali reden vir financiranja listinjenja;
(d) odplačilo črpanih zneskov iz okvirnega likvidnostnega kredita ne sme biti podrejeno terjatvam investitorjev, razen terjatvam izhajajočih iz obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov, provizij ali podobnih drugih plačil, niti ne sme priti do odloga plačila ali opustitve;
(e) okvirnega likvidnostnega kredita ni mogoče črpati potem, ko so bile uporabljene vse kreditne izboljšave;
(f) pogodba o okvirnem likvidnostnem kreditu mora vsebovati določbo:
– ki sproži samodejno zmanjšanje zneska, ki je lahko črpan, za znesek neplačil; ali
– ki sproži prekinitev pogodbe o okvirnem likvidnostnem kreditu, če povprečna kvaliteta skupine izpostavljenosti, ki je sestavljena iz ocenjenih instrumentov, pade pod naložbeni razred.
(2) Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, lahko banka za določitev vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije v listinjenju v obliki primernega okvirnega likvidnostnega kredita:
(a) uporabi konverzijski količnik v višini 20% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita z originalno zapadlostjo enega leta ali manj;
(b) uporabi konverzijski količnik v višini 50% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita z originalno zapadlostjo več kot eno leto.
(3) Banka mora za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za neocenjene pozicije v listinjenju v obliki primernega okvirnega likvidnostnega kredita uporabiti najvišjo utež tveganja v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, kot če te ne bi bile listinjene.

Banka lahko uporabi konverzijski količnik 0% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita pri določitvi vrednosti izpostavljenosti tistega okvirnega likvidnostnega kredita:
(a) ki je lahko črpan samo v primeru splošne tržne motnje in
(b) pri katerem so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 18. člena tega sklepa.

Banka lahko uporabi konverzijski količnik 0% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita pri določitvi vrednosti izpostavljenosti tistega okvirnega likvidnostnega kredita:
(a) ki je brezpogojno preklicen,
(b) pri katerem so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 18. člena tega sklepa,
(c) je odplačilo črpanih zneskov iz okvirnega likvidnostnega kredita nadrejeno katerim koli drugim terjatvam iz denarnih tokov, izhajajočih iz listinjenih izpostavljenosti.

Če banka za pozicijo v listinjenju pridobi kreditno zavarovanje, lahko izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti prilagodi v skladu s 3. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.

(1) Banka lahko v skladu s prvim odstavkom 22. člena sklepa o kapitalu vrednost pozicije v listinjenju, kateri je dodelila utež tveganja 1250%, odšteje od kapitala, namesto da take pozicije vključi v izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti. Če so pozicije v listinjenju zavarovane s stvarnim kreditnim zavarovanjem, se od kapitala odšteje vrednost pozicij, ki je prilagojena v skladu s 3. poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.
(2) Če banka ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, se za namen 15. člena tega sklepa 12,5-kratnik odštetega zneska iz prvega odstavka tega člena odšteje od zneska, ki je v 15. členu določen kot največji tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti.

(1) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za ocenjene pozicije v listinjenju ali pozicije v listinjenju, pri katerih se lahko uporabi povzeta bonitetna ocena, ki je opredeljena v 25. členu tega sklepa, uporabiti metodo bonitetnih ocen iz odseka 4.3.2.1. tega sklepa.
(2) Banka mora pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za neocenjene pozicije, katerim se povzeta bonitetna ocena ne more dodeliti, uporabiti metodo notranjega ocenjevanja iz 4.3.4. pododdelka tega sklepa, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za uporabo metode notranjega ocenjevanja v okviru dovoljenja za izračun kapitalske zahteve na podlagi pristopa IRB. Če banka dovoljenja iz prejšnjega stavka ni pridobila oziroma metode notranjega ocenjevanja ne more uporabiti, uporabi metodo nadzorniške formule iz pododdelka 4.3.3. tega sklepa.
(3) Banka, ki ni izvorna banka ali sponzor, mora za uporabo metode nadzorniške formule za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju pridobiti dovoljenje Banke Slovenije v okviru dovoljenja za izračun kapitalske zahteve na podlagi pristopa IRB.
(4) Za pozicije v listinjenju, ki so neocenjene in pri katerih se ne more uporabiti povzeta bonitetna ocena, se uporabi utež tveganja 1250% v primeru:
(a) da izvorna banka ali sponzor ne more izračunati Kirb in nima dovoljenja Banke Slovenije za uporabo pristopa notranjega ocenjevanja za pozicije v programu ABCP;
(b) da banka, ki ni izvorna banka ali sponzor, ni pridobila dovoljenja za uporabo metode nadzorniške formule ali dovoljenja za uporabo pristopa notranjega ocenjevanja za pozicije v programu ABCP.

Izvorna banka, banka v vlogi sponzorja ali druga banka, ki izračunava Kirb, lahko upošteva kot najvišje tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za pozicije v listinjenju tiste zneske, ki dajo kapitalsko zahtevo enako vsoti:
(a) 8% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, izračunanih kot če izpostavljenosti ne bi bile listinjene in bi bile v bilanci stanja te banke; in
(b) zneskov pričakovanih izgub pri teh izpostavljenostih.

Banka mora neocenjeni poziciji v listinjenju dodeliti bonitetno oceno tiste ocenjene pozicije (v nadaljevanju: referenčne pozicije), ki je najbolj nadrejena vendar hkrati podrejena zadevni neocenjeni poziciji v listinjenju (v nadaljevanju: povzeto bonitetno oceno), pri čemer morata biti izpolnjeni še naslednji minimalni zahtevi:
(a) zapadlost referenčnih pozicij mora biti enaka ali daljša od zapadlosti zadevne neocenjene pozicije;
(b) vse povzete bonitetne ocene se morajo redno posodabljati, tako da odražajo vse morebitne spremembe bonitetne ocene referenčnih pozicij.

(1) Če banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za ocenjene pozicije v listinjenju uporablja metodo bonitetnih ocen, izpostavljenostim dodeli utež tveganja v skladu tabelama 3 in 4. Ustrezna utež tveganja se pomnoži z 1,06.

   Tabela 3: Pozicije v listinjenju brez kratkoročnih bonitetnih ocen
+-------------------------+-------------------+
|     Stopnja kreditne    | Utež tveganja v   |
|        kvalitete        |        %          |
+-------------------------+------+-----+------+
|                         |   A  |  B  |  C   |
+-------------------------+------+-----+------+
|1                        |   7  | 12  |  20  |
+-------------------------+------+-----+------+
|2                        |   8  | 15  |  25  |
+-------------------------+------+-----+------+
|3                        |  10  | 18  |  35  |
+-------------------------+------+-----+------+
|4                        |  12  | 20  |  35  |
+-------------------------+------+-----+------+
|5                        |  20  | 35  |  35  |
+-------------------------+------+-----+------+
|6                        |  35  | 50  |  50  |
+-------------------------+------+-----+------+
|7                        |  60  | 75  |  75  |
+-------------------------+------+-----+------+
|8                        |  100 | 100 | 100  |
+-------------------------+------+-----+------+
|9                        |  250 | 250 | 250  |
+-------------------------+------+-----+------+
|10                       |  425 | 425 | 425  |
+-------------------------+------+-----+------+
|11                       |  650 | 650 | 650  |
+-------------------------+------+-----+------+
|Več kot 11               | 1250 |1250 | 1250 |
+-------------------------+------+-----+------+
   Tabela 4: Pozicije v listinjenju s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami
+-------------------------+-------------------+
|     Stopnja kreditne    | Utež tveganja v   |
|        kvalitete        |        %          |
+-------------------------+------+-----+------+
|                         |   A  |  B  |  C   |
+-------------------------+------+-----+------+
|1                        |   7  | 12  |  20  |
+-------------------------+------+-----+------+
|2                        |  12  | 20  |  35  |
+-------------------------+------+-----+------+
|3                        |  60  | 75  |  75  |
+-------------------------+------+-----+------+
|Več kot 3                | 1250 |1250 | 1250 |
+-------------------------+------+-----+------+

(2) Ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka tega člena se uteži tveganja iz stolpca A tabele 3 in 4 lahko uporabijo le za pozicije v listinjenju v najbolj nadrejeni tranši. Pri določitvi najbolj nadrejene tranše ni treba upoštevati zneskov, ki so nastali na osnovi obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov, provizij ali podobnih drugih plačil.
(3) Banka lahko uporabi utež tveganja 6% za pozicijo v listinjenju, ki je v najbolj nadrejeni tranši v listinjenju, če je ta tranša v vseh pogledih nadrejena drugi tranši, katere pozicije bi v skladu s tabelo 3 oziroma 4 dobile utež tveganja 7%, ob predpostavki, da:
(a) banka zagotovi, da je taka uporaba upravičena glede na zmožnost pokrivanja izgub podrejenih tranš v listinjenju; in
(b) ima pozicija bonitetno oceno, ki ustreza stopnji kreditne kvalitete 1 v tabeli 3 oziroma 4, ali, če je neocenjena, izpolnjuje zahteve 25. člena tega sklepa, pri čemer so referenčne pozicije v podrejeni tranši, ki bi jim bila v skladu s tabelo 3 oziroma 4 dodeljena utež tveganja 7%.
(4) Uteži tveganja iz stolpca C tabele 3 in 4 se uporabijo za pozicijo v listinjenju, kjer je efektivno število listinjenih izpostavljenosti manjše od šest. Pri izračunu efektivnega števila listinjenih izpostavljenosti se morajo vse izpostavljenosti do istega dolžnika obravnavati kot ena izpostavljenost. Efektivno število listinjenih izpostavljenosti se izračuna na naslednji način:

kjer EADi predstavlja vsoto vrednosti vseh izpostavljenosti do i-tega dolžnika. V primeru relistinjenja mora banka upoštevati število listinjenih izpostavljenosti v skupini izpostavljenosti, ne pa tudi števila osnovnih izpostavljenosti v prvotnih skupinah izpostavljenosti iz katerih izhajajo listinjene izpostavljenosti, ki so predmet relistinjenja. Če je na razpolago podatek o deležu portfelja, ki predstavlja največjo listinjeno izpostavljenost – C1, lahko banka izračuna N kot 1/C1.
(5) Uteži tveganja iz stolpca B tabele 3 in 4 se uporabijo za vse preostale pozicije v listinjenju, ki niso zajete v drugem do četrtem odstavku tega člena.
(6) Banka lahko v skladu s 34. do 36. členom tega sklepa pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju upošteva kreditno zavarovanje.

(1) Če banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti uporablja metodo nadzorniške formule, mora, ob upoštevanju 33. člena tega sklepa, za pozicijo v listinjenju uporabiti večjo izmed dveh uteži:
(a) 7%; ali
(b) utež tveganja iz drugega odstavka tega člena.
(2) Ob upoštevanju 33. člena tega sklepa je utež tveganja enaka:
12.5 x (S[L+T] – S[L]) / T

V zgoraj navedenih formulah se Beta [x; a, b] nanaša na kumulativno beta distribucijo s parametroma a in b, ovrednotenima pri vrednosti x.
T je velikost tranše, v kateri je pozicija, in se izračuna kot razmerje med nominalnim zneskom tranše in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja. Za namen izračuna T je vrednost izpostavljenosti izvedenega finančnega instrumenta iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, pri katerem nadomestitveni stroški niso pozitivna vrednost, enaka potencialni bodoči kreditni izpostavljenosti, izračunani v skladu z oddelkom 5.3. sklepa o tržnih tveganjih.
Kirbr je razmerje med Kirb in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja (na primer, če je Kirbr enak 15%, se v formuli uporabi 0,15).
L je stopnja kreditne izboljšave in se izračuna kot razmerje med nominalnim zneskom vseh tranš, ki so podrejene tranši, v kateri je pozicija v listinjenju, in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja. Kapitalizirani bodoči prihodki se ne smejo vključiti v izračun L. Za namen izračuna L se zneski, ki jih nasprotne stranke dolgujejo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih in ki predstavljajo tranše, podrejene zadevni tranši, lahko izračunajo po nadomestitvenih stroških (brez potencialnih bodočih kreditnih izpostavljenosti).
N je efektivno število izpostavljenosti, izračunano v skladu s četrtim odstavkom 26. člena tega sklepa.
ELGD, z izpostavljenostjo tehtano povprečje izgube ob neplačilu, se izračuna:

kjer LGDi predstavlja povprečni LGD, povezan z vsemi izpostavljenostmi do i-tega dolžnika, pri čemer se LGD izračuna v skladu s sklepom o pristopu IRB. V primeru relistinjenja je za listinjene pozicije LGD 100%. Če se kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev obravnavata znotraj listinjenja skupaj (npr. za kritje izgub iz obeh navedenih tveganj je na razpolago skupna rezerva ali skupno presežno zavarovanje), se LGD, ki se upošteva, izračuna kot tehtano povprečje LGD za kreditno tveganje in 75% LGD za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev. Uteži morajo ločene za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev.

(1) Če vrednost največje listinjene izpostavljenosti C(1) ni večja od 3% celotne vsote vrednosti listinjenih izpostavljenosti, potem lahko banka pri uporabi metode nadzorniške formule določi, da je LGD 50%, N pa enak bodisi:
(a)

ali
(b) N=1/ C(1),
kjer je C(m) razmerje med vsoto vrednosti največjih m listinjenih izpostavljenosti in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja. Banka lahko sama določi katere izpostavljenosti šteje med največje m izpostavljenosti.
(2) Pri listinjenju iz naslova bančništva na drobno lahko banka, ki uporablja metodo nadzorniške formule, upošteva v višini 0 spremenljivki h in v.
(3) Banka lahko v skladu s 34. in 35. ter 37. in 38. členom tega sklepa upošteva kreditno zavarovanje pri pozicijah v listinjenju.

Banka lahko za neocenjene pozicije v programu ABCP uporabi izvedeno bonitetno oceno iz tretjega odstavka tega člena, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za uporabo metode notranjega ocenjevanja v okviru dovoljenja za uporabo pristopa IRB in če so istočasno izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) pozicije v komercialnem zapisu, izdanem v okviru programa ABCP, so ocenjene;
(b) notranja metodologija ocenjevanja kreditne kvalitete pozicije v programu ABCP je skladna z javno dostopno metodologijo ocenjevanja ene ali več primernih ECAI za ocenjevanje vrednostnih papirjev, ki so kriti s listinjenimi izpostavljenostmi. Za primerne ECAI se štejejo tiste, ki so izdelale oceno za komercialni zapis, izdan v programu ABCP;
(c) kvantitativni dejavniki, kot so dejavniki izjemnih situacij, ki se uporabljajo pri oceni pozicije, morajo biti vsaj toliko konzervativni kot tisti, ki se uporabljajo v okviru ustrezne metodologije ocenjevanja primernih ECAI;
(d) pri razvoju metodologije notranjega ocenjevanja mora banka upoštevati ustrezne javno objavljene metodologije primernih ECAI in to ustrezno dokumentirati. Metodologijo mora redno posodabljati, tako kot je določeno v točki (h) tega odstavka;
(e) metodologija za notranje ocenjevanje mora vsebovati bonitetne razrede. Razredi bonitetnih ocen morajo biti skladni z bonitetnimi ocenami primernih ECAI, kar mora biti dokumentirano;
(f) metodologija notranjega ocenjevanja se mora uporabljati v sistemu upravljanja s tveganji, vključno s procesi odločanja, zagotavljanja upravljavskih informacij in razporejanja kapitala;
(g) proces notranjega ocenjevanja in kvaliteta bonitetnih ocen za izpostavljenosti v programu ABCP morata biti predmet rednega neodvisnega pregleda, ki ga izvaja služba notranje revizije ali zunanjerevizijska družba ali ECAI ali druga neodvisna služba banke. Če navedeno funkcijo opravlja služba notranje revizije ali druga neodvisna služba banke, ta ne sme imeti odnosov s strankami, povezanimi s programom ABCP;
(h) banka mora redno spremljati kvaliteto svojih notranjih bonitetnih ocen z namenom ovrednotenja metodologije notranjega ocenjevanja, ki jo mora redno prilagajati glede na spremembo kvalitete izpostavljenosti;
(i) program ABCP vključuje standarde v obliki kreditnih in investicijskih smernic. Pri odločanju o nakupu izpostavljenosti mora upravitelj programa ABCP upoštevati vrsto izpostavljenosti, vrsto in vrednost izpostavljenosti iz naslova zagotovitve okvirnih likvidnostnih kreditov in kreditnih izboljšav, porazdelitve izgub ter pravno in ekonomsko izločitev prenesenih izpostavljenosti od prodajalca. Opraviti mora analizo kreditne tveganosti prodajalca izpostavljenosti, ki vključuje analizo pretekle in pričakovane bodoče finančne uspešnosti, trenutni tržni položaj, pričakovano bodočo konkurenčnost, stopnjo finančnega vzvoda, denarni tok, pokritost obresti in bonitetno oceno dolga. Poleg tega mora opraviti pregled prodajalčevih standardov za izdajo komercialnih zapisov, sposobnosti servisiranja in procesov izterjave;
(j) standardi programa ABCP morajo vsebovati minimalna merila primernosti izpostavljenosti, predvsem pa:
– izključevati nakup izpostavljenosti, ki so zapadle ali neplačane;
– omejevati presežno koncentracijo do posameznega dolžnika ali do geografskega območja;
– omejevati ročnost izpostavljenosti, ki se kupujejo;
(k) program ABCP mora vsebovati politike in procese izterjave, ki upoštevajo operativno sposobnost in kreditno kvaliteto serviserja. Program ABCP mora z različnimi metodami zmanjševati tveganje za prodajalca/serviserja;
(l) skupna ocena izgube skupine izpostavljenosti, ki je predmet nakupa v okviru programa ABCP, mora upoštevati vsa možna tveganja, kot sta kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev. Če je obseg kreditne izboljšave, ki jo zagotovi prodajalec, zasnovan samo na izgubah iz kreditnega tveganja, se mora vzpostaviti ločena rezerva za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, če je slednje pomembno za določeno skupino izpostavljenosti. Poleg tega se mora v okviru programa ABCP pri določanju obsega zahtevane stopnje kreditne izboljšave upoštevati obdobje opazovanja podatkov vsaj dveh zadnjih let, pri čemer morajo biti med podatke vključene izgube, neredna plačila, zmanjšanje vrednosti odkupljenih denarnih terjatev in stopnja obračanja denarnih terjatev; in
(m) program ABCP mora v procesu nakupa izpostavljenosti vsebovati posebne pokazatelje za namen zmanjšanja tveganja morebitnega poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti.
(2) Ne glede na točko b) prvega odstavka tega člena banka ni dolžna zagotavljati skladnosti metodologije notranjega ocenjevanja z ustrezno javno objavljeno metodologijo primernih ECAI, če gre za posebne oblike listinjenja, za katere še ne obstaja javno dostopna metodologija ocenjevanja ECAI.
(3) Banka mora razvrstiti neocenjeno pozicijo v enega od bonitetnih razredov. Za neocenjeno pozicijo se uporabi izvedena bonitetna ocena, to je tista, ki je enaka bonitetni oceni primerne ECAI za zadevni bonitetni razred. Če je ta izvedena bonitetna ocena ob začetku listinjenja enaka naložbenemu razredu ali boljša, se šteje za enakovredno bonitetni oceni primerne ECAI za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.

Določbe tega poglavja se uporabljajo za določanje vrednosti izpostavljenosti neocenjene pozicije v listinjenju v obliki določenih vrst okvirnih likvidnostnih kreditov.

Banka lahko uporabi konverzijski količnik 20% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita pri določitvi vrednosti izpostavljenosti tistega okvirnega likvidnostnega kredita:
(a) ki je lahko črpan samo v primeru splošne tržne motnje in
(b) pri katerem so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 18. člena tega sklepa.

Banka lahko uporabi konverzijski količnik 0% na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita pri določitvi vrednosti izpostavljenosti tistega okvirnega likvidnostnega kredita, ki izpolnjuje pogoje, določene v 20. členu tega sklepa.

(1) Če izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene, za banko ni smiseln, ji Banka Slovenije lahko izjemoma dovoli začasno uporabo metode iz drugega odstavka tega člena za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za neocenjeno pozicijo v listinjenju v obliki okvirnega likvidnostnega kredita, ki izpolnjuje pogoje za primeren okvirni likvidnostni kredit, določene v 18. členu tega sklepa, ali okvirnega likvidnostnega kredita, ki ustreza pogojem iz 31. člena tega sklepa.
(2) Banka lahko največjo utež tveganja, ki bi jo v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu uporabila za katero koli od listinjenih izpostavljenosti, če slednje ne bi bile listinjene, uporabi za pozicijo v listinjenju v obliki okvirnega likvidnostnega kredita. Banka lahko pri izračunu vrednosti izpostavljenosti pri okvirnih likvidnostnih kreditih z originalno zapadlostjo eno leto ali manj, na nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita uporabi konverzijski količnik 50%. Če okvirni likvidnostni kredit ustreza pogojem iz 31. člena tega sklepa, lahko banka uporabi konverzijski količnik 20%. V vseh drugih primerih mora uporabiti konverzijski količnik 100%.

Če banka za pozicijo v listinjenju pridobi stvarno kreditno zavarovanje, ga lahko upošteva v obsegu, ki je določen pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti po standardiziranem pristopu v oddelku 2.1. sklepa o kreditnih zavarovanjih, če slednje izpolnjuje minimalne zahteve iz istega oddelka navedenega sklepa.

Banka lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju upošteva kot primerne dajalce osebnih kreditnih zavarovanj tiste, ki so opredeljeni v pododdelku 2.2.1. sklepa o kreditnih zavarovanjih, in kot osebna kreditna zavarovanja tista, ki ustrezajo določbam oddelka 2.2. navedenega sklepa.

Če banka pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporablja metodo bonitetnih ocen, lahko vrednost izpostavljenosti in/ali tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju, za katero pridobi kreditno zavarovanje, izračuna v skladu s poglavjem 3. sklepa o kreditnih zavarovanjih, v delu, ki se nanaša na standardizirani pristop.

(1) Če banka pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporablja metodo nadzorniške formule, mora določiti efektivno utež tveganja pozicije, in sicer tako, da tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti pozicije deli z vrednostjo izpostavljenosti pozicije in rezultat pomnoži s 100.
(2) Pri stvarnem kreditnem zavarovanju banka tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti pozicije v listinjenju izračuna tako, da polno prilagojeno vrednost izpostavljenosti te pozicije E* pomnoži z efektivno utežjo tveganja iz prvega odstavka tega člena. E* se izračuna v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih, pri čemer je E znesek pozicije v listinjenju.
(3) Pri osebnem kreditnem zavarovanju banka tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti pozicije v listinjenju izračuna tako, da vrednost osebnega kreditnega zavarovanja G(A) pomnoži z utežjo tveganja dajalca zavarovanja, rezultat pa prišteje znesku, ki je enak razliki med vrednostjo pozicije v listinjenju in G(A), pomnoženi z efektivno utežjo tveganja iz prvega odstavka tega člena. Banka kot G(A) upošteva vrednost osebnega kreditnega zavarovanja, ki je prilagojena za morebitno valutno neusklajenost in neusklajenost zapadlosti, kot je določeno v oddelku 3.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih.

(1) Banka lahko ravna v skladu s 37. členom tega sklepa, če se kreditno zavarovanje nanaša na tranšo prve izgube ali če je namenjeno sorazmernemu pokrivanju izgub iz pozicije v listinjenju.
(2) V vseh drugih primerih banka pozicijo v listinjenju obravnava kot dve ali več pozicij, pri čemer je pozicija brez zavarovanja pozicija z nižjo kreditno kvaliteto. Banka tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za to pozicijo izračuna v skladu s pododdelkom 4.3.4. tega sklepa, pri čemer upošteva naslednje prilagoditve:
(a) pri stvarnem kreditnem zavarovanju se T spremeni v e*;
(b) pri osebnem kreditnem zavarovanju se T spremeni v T – g.
(3) Simboli iz drugega odstavka tega člena pomenijo:
T kot je opredeljen v drugem odstavku 27. člena tega sklepa,
e* je razmerje med E* in skupnim hipotetičnim zneskom skupine izpostavljenosti,
E* je polno prilagojena vrednost izpostavljenosti pozicije v listinjenju, ki se izračuna v skladu z 69. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih, pri čemer je E znesek pozicije v listinjenju,
g je razmerje med nominalnim zneskom osebnega kreditnega zavarovanja, prilagojenim za valutno neusklajenost ali neusklajenost zapadlosti v skladu z oddelkom 3.2. sklepa o kreditnih zavarovanjih, in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja.
Pri osebnem kreditnem zavarovanju se utež dajalca zavarovanja dodeli tistemu deležu pozicije, ki ni zajet v prilagojenem T, ki je opredeljen v drugem odstavku tega člena.

(1) Banka lahko tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicije v listinjenju z utežjo tveganja 1250% zmanjša za 12,5-kratnik zneska oslabitev in rezervacij, ki jih je oblikovala za listinjene izpostavljenosti. Banka mora oblikovane oslabitve in rezervacije iz prejšnjega stavka izključiti iz izračuna v zvezi z zneski pričakovanih izgub iz petega odstavka 18. člena sklepa o pristopu IRB.
(2) Banka lahko tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicije v listinjenju zmanjša za 12,5-kratnik zneska oslabitev in rezervacij, ki jih je oblikovala za te pozicije.
(3) Banka lahko v skladu s prvim odstavkom 22. člena sklepa o kapitalu vrednost pozicije v listinjenju, ki ji pripada utež tveganja 1250%, odšteje od kapitala, namesto da tako pozicijo vključi v izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti.
(4) Za namen tretjega odstavka tega člena:
(a) se lahko vrednost izpostavljenosti pozicije v listinjenju določi na podlagi tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ob upoštevanju zmanjšanj iz prvega in drugega odstavka tega člena;
(b) izračun vrednosti izpostavljenosti pozicije v listinjenju lahko odraža stvarno kreditno zavarovanje na način, kot je določen v IV.3.6. tega sklepa;
(c) če banka za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju uporablja metodo nadzorniške formule in je pri tem L < ali enak Kirbr in [L+T] > Kirbr, lahko pozicijo v listinjenju obravnava kot dve poziciji, pri čemer je za nadrejeno pozicijo L enak Kirbr.
(5) Če banka ravna v skladu s tretjim odstavkom tega člena, mora 12,5-kratnik odštetega zneska iz navedenega odstavka odšteti od maksimalnega tveganjem prilagojenega zneska izpostavljenosti za pozicije v listinjenju, ki ga banka izračuna v skladu s 24. členom tega sklepa.

(1) Če izvorna banka obnavljajoče se izpostavljenosti, ki se lahko predčasno odplačajo, listini, mora zaradi možnosti povečanja kreditnega tveganja iz naslova predčasnega odplačila izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s tem poglavjem.
(2) Banka izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za vsoto udeležbe izvorne banke in udeležbe investitorjev.
(3) Pri listinjenjih, ki zajemajo obnavljajoče in neobnavljajoče se izpostavljenosti, izvorna banka izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti v skladu s tem poglavjem za tisti del skupine izpostavljenosti, ki vsebuje obnavljajoče se izpostavljenosti.

(1) Udeležba izvorne banke je vrednost izpostavljenosti tistega hipotetičnega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, katerega delež v razmerju do zneska celotne skupine izpostavljenosti določa delež denarnih tokov iz glavnice in obresti ter drugih povezanih zneskov, ki niso razpoložljivi za izplačila imetnikom pozicij v listinjenju. Udeležba izvorne banke ne sme biti podrejena udeležbi investitorjev.
(2) Udeležba investitorjev je vrednost izpostavljenosti preostalega hipotetičnega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, ki ni zajet v udeležbi izvorne banke.
(3) Izpostavljenost izvorne banke iz njenih pravic v zvezi z udeležbo izvorne banke se ne upošteva kot pozicija v listinjenju, ampak kot sorazmerna (pro-rata) izpostavljenost do listinjenih izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene.

(1) Udeležba izvorne banke se izračuna kot vsota:
(a) vrednosti izpostavljenosti tistega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, katerega delež v razmerju do zneska celotne skupine izpostavljenosti določa delež denarnih tokov iz glavnice in zbranih obresti ter drugih povezanih zneskov, ki niso razpoložljivi za izplačila imetnikom pozicij v listinjenju; in
(b) vrednosti izpostavljenosti tistega dela nečrpanih zneskov kreditnih linij, katerih delež v razmerju do celotne vrednosti takih nečrpanih zneskov je enak deležu vrednosti izpostavljenosti iz točke (a) do celotne vrednosti črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti.
(2) Udeležba izvorne banke ne sme biti podrejena udeležbi investitorjev.
(3) Udeležba investitorjev je vsota vrednosti izpostavljenosti tistega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, ki ni zajet v točki a) prvega odstavka tega člena, in vrednosti izpostavljenosti tistega dela nečrpanih zneskov kreditnih linij, ki ni zajet v točki (b) prvega odstavka tega člena.
(4) Izpostavljenost izvorne banke iz njenih pravic v zvezi z delom udeležbe izvorne banke iz točke (a) prvega odstavka tega člena se ne upošteva kot pozicija v listinjenju, ampak kot sorazmerna (pro-rata) izpostavljenost do listinjenih izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene, v vrednosti iz navedene točke. Upošteva se, da ima izvorna banka sorazmerno (pro-rata) izpostavljenost do nečrpanih zneskov kreditnih linij v vrednosti iz točke (b) prvega odstavka tega člena.

Iz izračuna kapitalske zahteve za listinjenje obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila so izvzete izvorne banke v takih listinjenjih, pri katerih:
(a) investitorji ostanejo polno izpostavljeni do vseh bodočih črpanj kreditojemalcev, tako da se niti v primeru dogodka predčasnega odplačila tveganje iz osnovne izpostavljenosti ne prenese nazaj na izvorno banko, in
(b) predčasno odplačilo sprožijo izključno dogodki, ki niso povezani z donosnostjo listinjenih izpostavljenosti ali poslovanjem izvorne banke, kot so spremembe v davčni zakonodaji ali predpisih.

(1) Skupna vsota tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v udeležbi investitorjev in tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju iz prvega odstavka 40. člena tega sklepa, ki jo izračuna izvorna banka, ne sme presegati večje izmed dveh:
(a) tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v udeležbi investitorjev in
(b) tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, kot da te ne bi bile listinjene v znesku, ki je enak udeležbi investitorjev.
(2) Neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov, ki se v skladu z drugim odstavkom 10. člena sklepa o kapitalu ne upoštevajo v okviru postavke rezerv in zadržanega dobička ali izgube, se izvzamejo iz izračuna maksimalnega zneska, določenega v prvem odstavku tega člena.

(1) Banka izračuna tveganjem prilagojeni znesek izpostavljenosti za pozicije v listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila tako, da znesek udeležbe investitorjev pomnoži z zmnožkom ustreznega konverzijskega količnika, kot je določeno v petem, šestem in sedmem odstavku tega člena, in tehtanim povprečjem uteži tveganja, ki bi jih banka dodelila listinjenim izpostavljenostim, če te ne bi bile listinjene.
(2) Pogodbeno določeno predčasno odplačilo se šteje kot kontrolirano, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) izvorna banka ima ustrezen načrt upravljanja kapitala zaradi zagotavljanja zadostnega obsega kapitala in likvidnostni načrt zaradi zagotavljanja likvidnosti v primeru predčasnega odplačila;
(b) skozi celotno trajanje posla se izvaja sorazmerna (pro-rata) delitev med udeležbo izvorne banke in udeležbo investitorjev za plačila obresti in glavnice, stroškov, izgub in izterjanih zneskov na podlagi stanja neodplačanih denarnih terjatev na enega ali več referenčnih datumov v posameznem mesecu;
(c) obdobje odplačila je dovolj dolgo, kar pomeni, da je ob nastopu predčasnega odplačila vsaj 90% celotnega dolga (udeležba izvorne osebe in udeležba investitorjev) odplačanega ali se šteje za neplačanega;
(d) hitrost odplačevanja ni večja od premočrtnega odplačila skozi obdobje, ki je določeno v točki (c) tega odstavka.
(3) Pri listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila iz naslova bančništva na drobno, ki niso zavezujoče in so brezpogojno preklicne brez predhodnega obvestila in kjer se predčasno odplačilo sproži s padcem stopnje presežnega razmika pod določeno raven, banka primerja trimesečno povprečno stopnjo presežnega razmika s stopnjami presežnega razmika, pri katerih se zahteva zajemanje presežnega razmika.
(4) Pri listinjenjih brez izrecne zahteve po zajemanju presežnega razmika se upošteva, da je stopnja presežnega razmika, pri kateri se določi zajemanje, za 4,5 odstotne točke višja od stopnje presežnega razmika, pri kateri se sproži predčasno odplačilo.
(5) Konverzijski količnik, ki izhaja iz tabele 5, se določi glede na dejansko trimesečno povprečno stopnjo presežnega razmika.

   Tabela 5: Konverzijski količniki glede na dejansko povprečno stopnjo
presežnega razmika
+-------------------+-----------------------+-----------------------+
|                   |Listinjenja,           |Listinjenja, pri       |
|                   |pri katerih je         |katerih                |
|                   |predčasno              |predčasno odplačilo    |
|                   |odplačilo              |ni kontrolirano        |
|                   |kontrolirano           |                       |
+-------------------+-----------------------+-----------------------+
|Dejanska trimesečna|Konverzijski količnik  |Konverzijski količnik  |
|povprečna stopnja  |v %                    |v %                    |
|presežnega razmika |                       |                       |
+-------------------+-----------------------+-----------------------+
|Nad stopnjo A      |           0           |           0           |
+-------------------+-----------------------+-----------------------+
|Stopnja A          |           1           |           5           |
+-------------------+-----------------------+-----------------------+
|Stopnja B          |           2           |          15           |
+-------------------+-----------------------+-----------------------+
|Stopnja C          |           10          |          50           |
+-------------------+-----------------------+-----------------------+
|Stopnja D          |           20          |          100          |
+-------------------+-----------------------+-----------------------+
|Stopnja E          |           40          |          100          |
+-------------------+-----------------------+-----------------------+

pri čemer je pomen dejanskih trimesečnih povprečnih stopenj presežnega razmika naslednji:
(a) stopnja A pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 133,33% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje, vendar ne manjše od 100% te stopnje;
(b) stopnja B pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 100% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje, vendar ne manjše od 75% te stopnje;
(c) stopnja C pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 75% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje, vendar ne manjše od 50% te stopnje;
(d) stopnja D pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 50% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje, vendar ne manjše od 25% te stopnje;
(e) stopnja E pomeni stopnje presežnega razmika, ki so manjše od 25%% stopnje presežnega razmika, pri katerih se določi zajemanje.
(6) Za vse druga listinjenja, pri katerih je predčasno odplačilo kontrolirano, se uporabi konverzijski količnik 90%.
(7) Za vse druge listinjenja, pri katerih predčasno odplačilo ni kontrolirano, se uporabi konverzijski količnik 100%.

(1) Banka, ki v skladu s 405. členom ZBan-1 odloži začetek uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje do 1. januarja 2008, določbe tega sklepa ne uporablja do omenjenega datuma.
(2) Banka, ki začne uporabljati standardizirani pristop ali pristop IRB za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje med letom 2007, mora z dnem začetka uporabe omenjenega pristopa začeti uporabljati tudi določbe tega sklepa.

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2007.