Na podlagi tretje alineje 4. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Sloveniji (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

(1) Ta sklep določa:
(a) priznavanje primernosti posameznih vrst bonitetnih ocen zunanje bonitetne institucije ali skupine zunanjih bonitetnih institucij za namen:
– izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu, opredeljenem v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu), in/ali
– izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po standardiziranem pristopu, opredeljenem v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o listinjenju), ali
– izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju po metodi bonitetnih ocen v okviru pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, opredeljenem v sklepu o listinjenju
(v nadaljevanju: za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje);
(b) vzporejanje bonitetnih ocen primerne zunanje bonitetne institucije ali skupine zunanjih bonitetnih institucij s stopnjami kreditne kvalitete (v nadaljevanju: vzporejanje bonitetnih ocen);
(c) razloge za razveljavitev priznanja primernosti zunanje bonitetne institucije ali skupine zunanjih bonitetnih institucij v celoti ali delno;
(d) način objavljanja seznama primernih posameznih zunanjih bonitetnih institucij in skupin zunanjih bonitetnih institucij ter vzporeditve njihovih bonitetnih ocen;
(e) posredovanje informacij in podatkov Banki Slovenije od primernih zunanjih bonitetnih institucij.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a) banka v prvem odstavku 13. člena,
(b) kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
(c) hranilnica v petem odstavku 13. člena,
(d) institucija v tretjem odstavku 14. člena,
(e) država članica v prvem odstavku 18. člena,
(f) tretja država v drugem odstavku 18. člena,
(g) nadzorni organ v drugem odstavku 19. člena,
(h) nadrejena oseba in podrejena družba v 25. členu,
(i) sekuritizacija (v nadaljevanju: listinjenje) v prvem odstavku 120. člena,
(j) finančni instrument v prvem odstavku 121. člena.
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) "zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju: ECAI)" je pravna oseba, ki izdeluje pooblaščene in/ali nepooblaščene bonitetne ocene za namen ovrednotenja kreditnega tveganja;
(b) "pooblaščena bonitetna ocena" je bonitetna ocena, ki je izdelana na zahtevo ocenjevanega subjekta;
(c) "nepooblaščena bonitetna ocena" je bonitetna ocena, ki ni pooblaščena bonitetna ocena;
(d) "skupina zunanjih bonitetnih institucij (v nadaljevanju: skupina ECAI)" vključuje nadrejeno ECAI in tiste podrejene ECAI, ki uporabljajo enako metodologijo in postopke pri izdelavi, pregledu in umiku bonitetnih ocen, kot jih uporablja nadrejena ECAI;
(e) "osnovni tržni segmenti" so:
– segment javnih financ (public finance), ki vključuje osebe javnega prava, ki opravljajo nepridobitno dejavnost, in njihove nestrukturirane finančne instrumente;
– segment oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost (commercial entities), ki vključuje osebe javnega in zasebnega prava, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter njihove nestrukturirane finančne instrumente;
– segment strukturiranih financ (structured finance), ki vključuje strukturirane finančne instrumente, vključno s finančnimi instrumenti v listinjenju;
(f) "tržni segment" je:
– osnovni tržni segment ali
– ožje opredeljen segment oseb in/ali finančnih instrumentov, za katere ECAI uporablja enako metodologijo in postopke pri izdelavi, pregledu in umiku bonitetnih ocen.

(1) Banka Slovenije na zahtevo ECAI ali nadrejene ECAI za skupino ECAI (v nadaljevanju: vlagatelj), ki mora biti podana na obrazcu iz Priloge I tega sklepa, izda priznanje primernosti posameznih vrst bonitetnih ocen vlagatelja za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje (v nadaljevanju: priznanje primernosti ECAI ali skupine ECAI), če je metodologija, ki jo vlagatelj uporablja za ocenjevanje posameznega tržnega segmenta (v nadaljevanju: metodologija), v skladu s standardi objektivnosti, neodvisnosti, neprekinjenega preverjanja in preglednosti iz oddelka 3.1 tega sklepa ter če so bonitetne ocene, ki so rezultat metodologije (v nadaljevanju: bonitetne ocene), v skladu s standardoma verodostojnosti in preglednosti iz oddelka 3.2 tega sklepa.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena vlagatelj dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo priznanja primernosti ECAI ali skupine ECAI (v nadaljevanju: zahteva):
(a) ustrezno dokazilo, da bo bonitetne ocene ECAI, na katero se zahteva nanaša, uporabljala za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje najmanj ena banka s sedežem v Republiki Sloveniji:
– ki ni njena nadrejena družba,
– ki ni njena podrejena družba in
– ki nima posredno ali neposredno več kot 10-odstotnega deleža glasovalnih pravic ali več kot 10-odstotnega deleža v kapitalu zadevne ECAI, če ima skupaj z drugimi bankami s sedežem v Republiki Sloveniji posredno ali neposredno več kot 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali več kot 50-odstotni delež v kapitalu zadevne ECAI.
Kot ustrezno dokazilo velja izjava banke s sedežem v Republiki Sloveniji, da namerava za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporabljati bonitetne ocene vlagatelja, podana na obrazcu iz Priloge II tega sklepa. Ne glede na prejšnji stavek lahko Banka Slovenije na podlagi lastnega poizvedovanja ugotovi, če namerava za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje vsaj ena od bank s sedežem v Republiki Sloveniji uporabljati bonitetne ocene vlagatelja. Banka Slovenije izvede poizvedovanje iz prejšnjega stavka le, če vlagatelj k zahtevi priloži izjavo o dovoljenju za poizvedovanje, podano na obrazcu iz Priloge III tega sklepa;
(b) izjava o skladnosti metodologij in postopkov skupine ECAI, podana na obrazcu iz Priloge IV tega sklepa, če se zahteva nanaša na priznanje primernosti skupine ECAI;
(c) izpolnjen enotni osnovni prijavni paket iz Priloge V tega sklepa, ki mora vključevati dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali metodologija izpolnjuje standarde objektivnosti, neodvisnosti, neprekinjenega preverjanja in preglednosti, ter dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bonitetne ocene izpolnjujejo standarda verodostojnosti in preglednosti. Enotni osnovni prijavni paket in njegove priloge se predložijo v slovenskem jeziku. Ne glede na prejšnji stavek lahko Banka Slovenije v primeru, kadar vlagatelj ne predloži izpolnjenega enotnega osnovnega prijavnega paketa in/ali njegovih prilog v slovenskem jeziku, obravnava zahtevo, če presodi, da slovenskega prevoda izpolnjenega enotnega prijavnega paketa in/ali njegovih prilog ne potrebuje;
(d) fotokopije veljavnih odločb ali drugih listin o priznanju primernosti vlagatelja za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje, ki jih izdajo nadzorni organi držav članic, in pisno dovoljenje vlagatelja, da posamezni nadzorni organi držav članic, ki se v tem dovoljenju imensko navedejo, lahko Banki Slovenije na njeno zahtevo posredujejo pridobljene informacije in njihove ugotovitve v zvezi s priznanjem primernosti vlagatelja za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje. Banka Slovenije lahko od vlagatelja zahteva, da ji naknadno predloži overjene slovenske prevode posameznih listin iz prejšnjega stavka, če presodi, da jih potrebuje;
(e) fotokopije veljavnih odločb ali drugih listin o priznanju primernosti vlagatelja za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje, ki jih izdajo nadzorni organi tretjih držav, in pisno dovoljenje vlagatelja, da posamezni nadzorni organi tretjih držav, ki se v tem dovoljenju imensko navedejo, lahko Banki Slovenije na njeno zahtevo posredujejo pridobljene informacije in njihove ugotovitve v zvezi s priznanjem primernosti vlagatelja za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje. Banka Slovenije lahko od vlagatelja zahteva, da ji naknadno predloži overjene slovenske prevode posameznih listin iz prejšnjega stavka, če presodi, da jih potrebuje.
(3) ECAI ali skupina ECAI mora pogoje iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati redno, vseskozi od dneva izdaje priznanja primernosti zadevne ECAI ali skupine ECAI.
(4) Banka Slovenije v izreku odločbe o izdaji priznanja primernosti ECAI ali skupine ECAI določi, katere vrste bonitetnih ocen zadevne ECAI ali skupine ECAI lahko banke s sedežem v Republiki Sloveniji uporabljajo za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje.

(1) Kadar vlagatelj v zahtevi, ki jo je vložil pri Banki Slovenije, navede, da jo je vložil ali da jo namerava vložiti tudi pri enem ali več drugih nadzornih organih držav članic, Banka Slovenije v roku enega meseca od prejema zahteve sporoči vlagatelju odločitev, kako bo obravnavala zahtevo:
(a) ali bo sama ovrednotila primernost vlagatelja;
(b) ali bo sodelovala v skupnem procesu ocenjevanja iz 8. člena tega sklepa, in bo tako odločala o primernosti vlagatelja na podlagi skupnega mnenja, opredeljenega v drugem odstavku 8. člena tega sklepa, in drugih morebitnih informacij, ki jih bo pridobila od vlagatelja v skladu s četrtim odstavkom 8. člena tega sklepa;
(c) ali bo priznala primernost vlagatelja posredno, kar pomeni, da bo priznala primernost na podlagi listine o priznanju primernosti iz točke (d) drugega odstavka 3. člena tega sklepa ali na podlagi listine, iz katere je razvidno, da je vlagatelja priznal kot primernega vsaj en nadzorni organ države članice, in s katero vlagatelj dopolni svojo zahtevo takoj, ko z njo razpolaga.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporabi tudi, kadar vsaj en nadzorni organ države članice, pri katerem je lahko vlagatelj bodisi institucija bodisi katera koli druga oseba, obvesti Banko Slovenije o prejemu zahteve za priznanje primernosti iste ECAI ali skupine ECAI, za katero je zahtevo prejela tudi Banka Slovenije.

Vzporejanje bonitetnih ocen je postopek, v katerem se povežejo posamezne bonitetne ocene primerne ECAI ali skupine ECAI s stopnjami kreditne kvalitete iz sklepa o standardiziranem pristopu in/ali iz sklepa o listinjenju.

(1) Kadar vlagatelj v zahtevi, ki jo je vložil pri Banki Slovenije, navede, da jo je vložil ali da jo namerava vložiti tudi pri enem ali več drugih nadzornih organih držav članic, Banka Slovenije v roku enega meseca od prejema zahteve sporoči vlagatelju odločitev, kako bo vzporedila bonitetne ocene vlagatelja, če ga bo priznala kot primernega:
(a) ali bo sama vzporedila bonitetne ocene vlagatelja v skladu z določbami četrtega poglavja tega sklepa;
(b) ali bo sodelovala v skupnem procesu ocenjevanja iz 8. člena tega sklepa, in bo tako pri vzporejanju bonitetnih ocen vlagatelja upoštevala vzporeditev iz skupnega mnenja, opredeljenega v drugem odstavku 8. člena tega sklepa, in druge morebitne informacije, ki jih bo pridobila od vlagatelja v skladu s četrtim odstavkom 8. člena tega sklepa;
(c) ali bo vzporedila bonitetne ocene vlagatelja posredno, kar pomeni, da bo bonitetne ocene vlagatelja vzporedila na podlagi vzporeditve bonitetnih ocen vlagatelja, ki jo izdela drug nadzorni organ države članice.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporabi tudi, kadar vsaj en nadzorni organ države članice, pri katerem je lahko vlagatelj bodisi institucija bodisi katera koli druga oseba, obvesti Banko Slovenije o prejemu zahteve za priznanje primernosti iste ECAI ali skupine ECAI, za katero je zahtevo prejela tudi Banka Slovenije.

(1) Ustreznost prvotne ali poznejše vzporeditve bonitetnih ocen primerne ECAI ali skupine ECAI Banka Slovenije redno preverja.
(2) Kadar Banka Slovenije ugotovi, da prvotna ali poznejša vzporeditev bonitetnih ocen primerne ECAI ali skupine ECAI, ki jo objavlja Banka Slovenije, ni več ustrezna, Banka Slovenije ponovno izvede postopek vzporejanja bonitetnih ocen bodisi v sodelovanju z nadzornimi organi držav članic bodisi sama, pri čemer upošteva določbe četrtega poglavja tega sklepa.
(3) Kadar nadzorni organ katere koli države članice vzporedi bonitetne ocene primerne ECAI ali skupine ECAI drugače od vzporeditve, ki jo objavlja Banka Slovenije, lahko Banka Slovenije svojo vzporeditev zamenja z vzporeditvijo, ki jo izdela zadevni nadzorni organ države članice.

(1) Kadar je zahteva za priznanje primernosti iste ECAI ali skupine ECAI vložena pri nadzornih organih različnih držav članic, ki so pristojni za nadzor nad kreditnimi institucijami, v obdobju enega meseca, se slednji lahko odločijo za sodelovanje v skupnem procesu ocenjevanja.
(2) Namen skupnega procesa ocenjevanja iz prvega odstavka tega člena je izdelati skupno mnenje:
(a) o primernosti zadevne ECAI ali skupine ECAI in
(b) o vzporeditvi bonitetnih ocen zadevne ECAI ali skupine ECAI.
(3) V postopku skupnega procesa ocenjevanja se upoštevajo določbe veljavnih smernic za priznavanje zunanjih bonitetnih institucij, ki jih izda Odbor evropskih bančnih nadzornikov.
(4) Sodelovanje Banke Slovenije v skupnem procesu ocenjevanja ne izključuje njene pravice, da od vlagatelja zahteva katere koli dodatne informacije, če oceni, da jih potrebuje za svojo odločitev v postopku priznavanja primernosti vlagatelja.

(1) Ob upoštevanju razlogov iz 10. do 13. člena tega sklepa Banka Slovenije razveljavi priznanje primernosti ECAI ali skupine ECAI v celoti ali delno.
(2) V skladu z veljavnimi smernicami za priznavanje zunanjih bonitetnih institucij, ki jih izda Odbor evropskih bančnih nadzornikov, Banka Slovenije obvesti nadzorne organe drugih držav članic, ki so pristojni za nadzor nad kreditnimi institucijami, o vsaki razveljavitvi iz prvega odstavka tega člena.

(1) Banka Slovenije razveljavi priznanje primernosti ECAI ali skupine ECAI v celoti, kadar:
(a) na podlagi lastne ocene ali ocene, izdelane v sodelovanju z nadzornimi organi držav članic, ugotovi, da zadevna ECAI ali skupina ECAI pri vseh tržnih segmentih ne izpolnjuje več vseh standardov za priznavanje primernosti iz tretjega poglavja tega sklepa;
(b) nadzorni organ države članice – na podlagi njegovega priznanja primernosti je v skladu s točko (c) prvega odstavka 4. člena tega sklepa posredno priznala primernost zadevne ECAI ali skupine ECAI – razveljavi svoje priznanje primernosti zadevne ECAI ali skupine ECAI;
(c) zadevna ECAI ali skupina ECAI huje krši določbe o posredovanju informacij in podatkov Banki Slovenije iz 36. člena tega sklepa.
(2) Banka Slovenije lahko razveljavi priznanje primernosti ECAI ali skupine ECAI, če kateri koli nadzorni organ države članice razveljavi svoje priznanje primernosti zadevne ECAI ali skupine ECAI.
(3) Banka Slovenije lahko razveljavi priznanje primernosti ECAI ali skupine ECAI, če zadevna ECAI ali skupina ECAI uporablja priznanje primernosti v ekonomsko propagandne namene.

(1) Banka Slovenije razveljavi tisti del priznanja primernosti ECAI ali skupine ECAI, ki se nanaša na tržni segment, za katerega:
(a) na podlagi lastne ocene ali ocene, izdelane v sodelovanju z nadzornimi organi držav članic, ugotovi, da zadevna primerna ECAI ali skupina ECAI ne izpolnjuje več vseh standardov za priznavanje primernosti iz tretjega poglavja tega sklepa;
(b) nadzorni organ države članice – na podlagi njegovega priznanja primernosti je v skladu s točko (c) prvega odstavka 4. člena tega sklepa posredno priznala primernost zadevne ECAI ali skupine ECAI – razveljavi svoje priznanje primernosti.
(2) Banka Slovenije lahko razveljavi priznanje primernosti bonitetnih ocen posameznega tržnega segmenta primerne ECAI ali skupine ECAI, če kateri koli nadzorni organ države članice razveljavi svoje priznanje primernosti bonitetnih ocen zadevnega tržnega segmenta ECAI ali skupine ECAI.

Banka Slovenije razveljavi del priznanja primernosti ECAI ali skupine ECAI, ki se nanaša na nepooblaščene bonitetne ocene, kadar ugotovi:
(a) da je kvaliteta teh bonitetnih ocen slabša od kvalitete pooblaščenih bonitetnih ocen ali
(b) da te bonitetne ocene zadevna primerna ECAI ali skupina ECAI uporablja kot orodje za izsiljevanje ocenjevanih subjektov, ki si pri njej za plačilo ne dajo izdelati pooblaščenih bonitetnih ocen.

Ne glede na določbe 10. do 12. člena tega sklepa lahko Banka Slovenije razveljavi le tisti del priznanja primernosti skupine ECAI, ki se nanaša na bonitetne ocene podrejene ECAI:
(a) ki ne uporablja več enake metodologije in postopkov pri izdelavi, pregledu in umiku bonitetnih ocen, kot jih uporablja primerna nadrejena ECAI,
(b) ki uporablja priznanje primernosti v ekonomsko propagandne namene ali
(c) ki uporablja svoje nepooblaščene bonitetne ocene kot orodje za izsiljevanje ocenjevanih subjektov, ki si pri njej za plačilo ne dajo izdelati pooblaščenih bonitetnih ocen.

Skladnost metodologije s standardi objektivnosti, neodvisnosti, neprekinjenega preverjanja in preglednosti ter skladnost bonitetnih ocen s standardoma verodostojnosti in preglednosti se ovrednoti ločeno po posameznih tržnih segmentih.

Metodologija je objektivna, če se uporablja dosledno, sistematično in trajno ter če temelji na preteklih izkušnjah.

Objektivnost metodologije se ovrednoti na podlagi naslednjih meril:
(a) obstoj kvantitativnih listinskih dokazov, ki kažejo na raznolikost bonitetnih ocen v določenem obdobju in potrjujejo veljavnost metodologije, kot so na primer matrike prehodov;
(b) obstoj procesov za ocenjevanje dejavnikov, ki vplivajo na kreditno sposobnost ocenjevanih subjektov in finančnih instrumentov, in procesov za vključevanje teh dejavnikov v zadevno metodologijo;
(c) obstoj postopkov, ki zagotavljajo, da se metodologija uporablja dosledno pri izdelavi vseh bonitetnih ocen znotraj posameznega tržnega segmenta.

Metodologija je neodvisna, če je neodvisna od političnih vplivov ali omejitev ter ekonomskih pritiskov, ki bi lahko vplivali na posamezne bonitetne ocene.

(1) Neodvisnost metodologije se ovrednoti na podlagi naslednjih meril:
(a) lastniška in organizacijska struktura ECAI;
(b) finančni viri ECAI;
(c) struktura zaposlenih in strokovnost ECAI;
(d) korporacijsko upravljanje ECAI.
(2) Glede lastniške in organizacijske strukture ECAI je standard neodvisnosti metodologije izpolnjen, če ima ECAI ustrezne varovalne mehanizme, ki zagotavljajo, da njeni lastniki ne vplivajo na dejavnost izdelovanja bonitetnih ocen, in ki preprečujejo, da bi zunanji politični ali ekonomski pritiski ogrozili objektivnost bonitetnega procesa. Dejavnost izdelave bonitetnih ocen mora biti funkcionalno in organizacijsko ločena od ostalih dejavnosti ECAI, ki lahko negativno vplivajo na objektivnost bonitetnih ocen, kot je na primer dejavnost svetovanja.
(3) Glede finančnih virov ECAI je standard neodvisnosti metodologije izpolnjen, če so ti dolgoročno stabilni in če ima ECAI vzpostavljene ustrezne varovalne mehanizme, ki zagotavljajo, da je ECAI neodvisna od svojih glavnih strank, ki lahko negativno vplivajo na objektivnost bonitetnih ocen.
(4) Glede strukture zaposlenih in strokovnosti ECAI je standard neodvisnosti metodologije izpolnjen, če imajo zaposleni v ECAI znanja in izkušnje, ki so potrebne za izvajanje posameznih nalog, kot na primer, da ima vedno vsaj ena oseba, ki je vključena v bonitetni proces, najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu bonitetnega analitika ali na primerljivem delovnem mestu. Zagotovljeno mora biti zadostno število zaposlenih za dosledno izdelavo bonitetnih ocen in za vzdrževanje rednih stikov z ocenjevanimi subjekti, če slednji predstavljajo enega izmed vhodnih podatkov metodologije.
(5) Glede korporacijskega upravljanja ECAI je standard neodvisnosti metodologije izpolnjen, če je:
(a) zagotovljeno redno notranje revidiranje;
(b) zagotovljena integriteta bonitetnega procesa z ustreznimi pisnimi akti, v katerih so opredeljeni notranji postopki, pravila vodenja, cenovna politika in notranji kodeks ravnanja;
(c) zagotovljeno razkritje okoliščin, v katerih je ali bi lahko prišlo do nasprotij interesov, in obstoj mehanizmov za prepoznavanje dejanskih in potencialnih nasprotij interesov, njihovo preprečevanje, upravljanje in odpravljanje.

Standard neprekinjenega preverjanja metodologije je izpolnjen, če so bonitetne ocene predmet rednih pregledov in se odzivajo na spremembe finančnih pogojev. Pregledi morajo biti izvedeni po vsakem pomembnejšem dogodku, katerega vpliv lahko povzroči spremembo bonitetne ocene že ocenjenega subjekta, in najmanj enkrat na leto.

(1) Standard neprekinjenega preverjanja metodologije se ovrednoti na podlagi naslednjih meril:
(a) testiranje pravilnosti bonitetnih ocen za nazaj;
(b) notranji redni pregledi bonitetnih ocen;
(c) obseg stikov z višjim vodstvom ocenjevanih subjektov;
(d) sprotno informiranje Banke Slovenije o pomembnih spremembah v metodologiji.
(2) Glede testiranja pravilnosti bonitetnih ocen za nazaj je standard neprekinjenega preverjanja metodologije izpolnjen, če se testiranje pravilnosti bonitetnih ocen za nazaj izvaja že najmanj eno leto, in sicer ločeno po posameznih tržnih segmentih.
(3) Glede notranjih rednih pregledov bonitetnih ocen je standard neprekinjenega preverjanja metodologije izpolnjen, če so vzpostavljeni postopki, ki zanesljivo zaznavajo spremembe notranjih in zunanjih dejavnikov vsakega ocenjevanega subjekta, in če se ob vseh večjih spremembah katerega koli dejavnika, ki vpliva na poslovanje ocenjevanega subjekta, ponovno izdela bonitetna ocena zadevnega subjekta. Vsaka bonitetna ocena mora biti pregledana v okviru rednega pregleda, ki se mora izvesti najmanj enkrat na leto, ne glede na to, ali je bila v vmesnem obdobju med rednima pregledoma bonitetna ocena že popravljena zaradi večje spremembe katerega koli dejavnika, ki vpliva na poslovanje ocenjevanega subjekta.
(4) Glede obsega stikov z višjim vodstvom ocenjevanih subjektov je standard neprekinjenega preverjanja metodologije izpolnjen, če je zagotovljeno, da Banka Slovenije kadar koli na zahtevo pridobi informacijo o obsegu stikov z višjim vodstvom ocenjevanih subjektov, vsebovano v poročilu o rednem pregledu, ki mora biti v skladu s tretjim odstavkom tega člena izveden najmanj enkrat na leto.
(5) Glede sprotnega informiranja Banke Slovenije o pomembnih spremembah v metodologiji je standard neprekinjenega preverjanja metodologije izpolnjen, če je zagotovljeno, da je Banka Slovenije obveščena sproti o vsakem dogodku, ki povzroči spremembo podatka, navedenega v izpolnjenem enotnem osnovnem prijavnem paketu iz točke (c) drugega odstavka 3. člena tega sklepa.

Metodologija je pregledna, če so osnovna načela metodologije javno dostopna in je s tem omogočeno, da potencialni uporabniki bonitetnih ocen sami presodijo ustreznost njihove izdelave.

(1) Preglednost metodologije se ovrednoti na podlagi naslednjih meril:
(a) obseg podatkov o metodologiji, ki so dostopni javnosti, in
(b) način objavljanja teh podatkov.
(2) Glede podatkov o metodologiji, ki so dostopni javnosti, je standard preglednosti metodologije izpolnjen, če ti vključujejo najmanj opredelitev posameznih kategorij bonitetnih ocen, podan na razumljiv način, in sprotno razkrivanje vseh pomembnih sprememb v metodologiji, ki so posledica dogodkov iz petega odstavka 20. člena tega sklepa.
(3) Glede načina objavljanja podatkov je standard preglednosti metodologije izpolnjen, če vlagatelj uporablja ustrezne metode razkrivanja podatkov, kot sta na primer objava na javno dostopnih spletnih straneh ECAI ali objava v brezplačnih publikacijah ECAI.

Bonitetne ocene so verodostojne, če so na trgu sprejete kot verodostojne in zanesljive.

(1) Verodostojnost bonitetnih ocen se ovrednoti zlasti na podlagi naslednjih meril:
(a) tržni delež ECAI pri izdelovanju bonitetnih ocen posameznega tržnega segmenta;
(b) delež prihodkov ECAI iz dejavnosti izdelovanja bonitetnih ocen posameznega tržnega segmenta v celotnih prihodkih;
(c) povezava med cenovno politiko ECAI in njenimi bonitetnimi ocenami;
(d) informacija, da vsaj dve kreditni instituciji uporabljata ali nameravata uporabljati bonitetne ocene posameznega tržnega segmenta za namen izdaje dolžniških vrednostnih papirjev in/ali za namen ocenjevanja kreditnega tveganja.
(2) Bonitetne ocene finančnih instrumentov v listinjenju se ovrednotijo kot verodostojne le, če ECAI dokaže svoje sposobnosti na tem področju, ki se lahko utemeljijo na podlagi velikega in stabilnega tržnega deleža.

Bonitetne ocene so pregledne, če so dostopne sproti, in sicer vsem bankam po enakih ekonomskih pogojih za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje.

(1) Preglednost bonitetnih ocen se ovrednoti na podlagi naslednjih meril:
(a) ažurnost dostopa bank do bonitetnih ocen,
(b) uporaba instrumentov cenovne politike.
(2) Glede ažurnosti dostopa bank do bonitetnih ocen je standard preglednosti bonitetnih ocen izpolnjen:
(a) če je vsaka posamezna bonitetna ocena ECAI, ki svojim strankam ne zaračunava dostopa do bonitetnih ocen, dostopna takoj, ko je izdelana ali popravljena, vsem bankam za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje ali
(b) če je vsaka posamezna bonitetna ocena ECAI, ki svojim strankam zaračunava dostop do bonitetnih ocen, dostopna takoj, ko je izdelana ali popravljena, vsem bankam za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje, ki so naročniki dostopa do bonitetnih ocen zadevne ECAI.
(3) Glede uporabe instrumentov cenovne politike je standard preglednosti bonitetnih ocen izpolnjen, če ECAI ne uporablja instrumentov cenovne diskriminacije, kot je na primer instrument dumpinških cen.
(4) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se bonitetne ocene finančnih instrumentov v listinjenju ovrednotijo kot pregledne le, če so dostopne javnosti in če so vključene v matrike prehodov.

Pri vzporejanju osnovnih bonitetnih ocen za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu Banka Slovenije upošteva triletno kumulativno stopnjo neplačila (v nadaljevanju: triletna CDR) in druge informacije, navedene v pododdelkih C.I, C.III in C.IV Priloge V tega sklepa.

(1) Osnovo za vzporejanje dolgoročnih osnovnih bonitetnih ocen predstavljata:
(a) primerjava dejanskega ali pričakovanega desetletnega povprečja triletne CDR vseh ocenjenih oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in/ali njihovih nestrukturiranih finančnih instrumentov, katerim je bila podeljena enaka dolgoročna osnovna bonitetna ocena vlagatelja, z dolgoročno referenčno triletno CDR posamezne stopnje kreditne kvalitete iz Tabele 1 tega odstavka in
(b) primerjava dveh najnovejših triletnih CDR vseh ocenjenih oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in/ali njihovih nestrukturiranih finančnih instrumentov, katerim je bila podeljena enaka dolgoročna osnovna bonitetna ocena vlagatelja, s stopnjo opazovanja in sprožitve posamezne stopnje kreditne kvalitete iz Tabele 2 tega odstavka.

   Tabela 1: Dolgoročna referenčna triletna CDR posamezne stopnje kreditne
kvalitete
+-------------------------------+------+------+------+------+-------+
|Stopnja kreditne kvalitete     |   1  |   2  |   3  |   4  |   5   |
+-------------------------------+------+------+------+------+-------+
|Dolgoročna referenčna triletna | 0,10%| 0,25%| 1,00%| 7,50%| 20,00%|
|CDR                            |      |      |      |      |       |
+-------------------------------+------+------+------+------+-------+
   Tabela 2: Stopnja opazovanja in stopnja sprožitve posamezne stopnje
kreditne kvalitete
+-------------------------+------+-----+-----+------+------+
|Stopnja kreditne         |  1   |  2  |  3  |  4   |  5   |
|kvalitete                |      |     |     |      |      |
+-------------------------+------+-----+-----+------+------+
|Stopnja opazovanja       | 0,8% |1,0% |2,4% |11,0% |28,6% |
+-------------------------+------+-----+-----+------+------+
|Stopnja sprožitve        | 1,2% |1,3% |3,0% |12,4% |35,0% |
+-------------------------+------+-----+-----+------+------+

(2) Banka Slovenije najprej vzporedi dolgoročne osnovne bonitetne ocene na podlagi primerjave dejanskega ali pričakovanega desetletnega povprečja triletne CDR posamezne dolgoročne osnovne bonitetne ocene z dolgoročnimi referenčnimi triletnimi CDR iz Tabele 1 prvega odstavka tega člena. Ustreznost dobljene vzporeditve se nato preveri s stopnjo opazovanja in sprožitve posamezne stopnje kreditne kvalitete iz Tabele 2 prvega odstavka tega člena, in sicer:
(a) če je najnovejša triletna CDR določene dolgoročne osnovne bonitetne ocene nad stopnjo opazovanja, ki v skladu s Tabelo 2 prvega odstavka tega člena pripada stopnji kreditne kvalitete, s katero je vzporejena zadevna dolgoročna osnovna bonitetna ocena, Banka Slovenije prerazporedi zadevno dolgoročno osnovno bonitetno oceno v manj ugodno stopnjo kreditne kvalitete le, če ugotovi, da so višje stopnje neplačil posledica slabše kakovosti bonitetnih ocen vlagatelja glede na bonitetne ocene primerljivih ECAI;
(b) če sta dve najnovejši triletni CDR določene dolgoročne osnovne bonitetne ocene nad stopnjo sprožitve, ki v skladu s Tabelo 2 prvega odstavka tega člena pripada stopnji kreditne kvalitete, s katero je vzporejena zadevna dolgoročna osnovna bonitetna ocena, Banka Slovenije praviloma prerazporedi zadevno dolgoročno osnovno bonitetno oceno v manj ugodno stopnjo kreditne kvalitete.
(3) V končni vzporeditvi dolgoročnih osnovnih bonitetnih ocen Banka Slovenije poleg vzporeditve na podlagi triletne CDR upošteva tudi druge informacije, navedene v pododdelku C.I Priloge V tega sklepa.

Banka Slovenije vzporedi kratkoročne osnovne bonitetne ocene na podlagi končne vzporeditve dolgoročnih osnovnih bonitetnih ocen iz tretjega odstavka 28. člena tega sklepa in informacije vlagatelja o njegovi lastni vzporeditvi kratkoročnih osnovnih bonitetnih ocen z dolgoročnimi osnovnimi bonitetnimi ocenami, ki jo mora podati v skladu s točko C.IV.1 Priloge V tega sklepa.

(1) Banka Slovenije vzporedi primerne bonitetne ocene investicijskih skladov na podlagi končne vzporeditve dolgoročnih osnovnih bonitetnih ocen iz tretjega odstavka 28. člena tega sklepa in informacije vlagatelja o njegovi lastni vzporeditvi primernih bonitetnih ocen investicijskih skladov z dolgoročnimi osnovnimi bonitetnimi ocenami, ki jo mora podati v skladu s točko C.III.8 Priloge V tega sklepa.
(2) Primerne bonitetne ocene investicijskih skladov iz prvega odstavka tega člena so tiste vrste bonitetnih ocen dolžniških investicijskih skladov, ki v glavnem upoštevajo kreditno kvaliteto posameznih naložb investicijskega sklada, medtem ko druge dejavnike, kot so na primer kvaliteta upravljanja sklada, občutljivost sklada za spremembe tržnih pogojev, stopnja razpršenosti naložb sklada, usklajevanje ročnosti naložb in obveznosti sklada, upoštevajo le delno.

Banka Slovenije vzporedi bonitetne ocene za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju v skladu z vzporeditvijo bonitetnih ocen strukturiranih financ iz 32. in 33. člena tega sklepa.

(1) Pri vzporejanju dolgoročnih bonitetnih ocen strukturiranih financ Banka Slovenije upošteva kvantitativne in kvalitativne informacije, navedene v pododdelkih C.II in C.IV Priloge V tega sklepa.
(2) Informacije iz prvega odstavka tega člena, ki jih vlagatelj posreduje v okviru enotnega osnovnega prijavnega paketa iz točke (c) drugega odstavka 3. člena tega sklepa, se primerjajo z zadevnimi podatki vodilnih ECAI na področju ocenjevanja strukturiranih financ (v nadaljevanju: vodilne ECAI).
(3) Na podlagi primerjave iz drugega odstavka tega člena in ob upoštevanju mnenja nadzornih organov različnih držav o vzporeditvi dolgoročnih bonitetnih ocen strukturiranih financ vodilnih ECAI, Banka Slovenije vzporedi dolgoročne bonitetne ocene strukturiranih financ vlagatelja.

Banka Slovenije vzporedi kratkoročne bonitetne ocene strukturiranih financ na podlagi vzporeditve dolgoročnih bonitetnih ocen strukturiranih financ in informacije vlagatelja o njegovi lastni vzporeditvi kratkoročnih bonitetnih ocen strukturiranih financ z dolgoročnimi bonitetnimi ocenami strukturiranih financ, ki jo mora podati v skladu s točko C.IV.2 Priloge V tega sklepa.

(1) Seznam primernih posameznih ECAI in skupin ECAI Banka Slovenije objavlja na svoji spletni strani.
(2) Banka Slovenije primerno ECAI ali skupino ECAI uvrsti na seznam nemudoma po izdaji odločbe o priznanju primernosti.
(3) Banka Slovenije izbriše zadevno ECAI ali skupino ECAI iz seznama nemudoma po izdaji odločbe o razveljavitvi priznanja primernosti. Če Banka Slovenije le delno razveljavi priznanje primernosti, nemudoma po izdaji odločbe o delni razveljavitvi popravi v seznamu le podatke, na katere se delna razveljavitev nanaša.
(4) Banka Slovenije seznam nemudoma ustrezno popravi, če ponovno vzporedi ali zamenja vzporeditev bonitetnih ocen primerne ECAI ali skupine ECAI.

Seznam primernih ECAI iz prvega odstavka 34. člena tega sklepa vsebuje naslednje podatke:
(a) firma primerne ECAI in vseh njenih primernih podrejenih ECAI;
(b) način priznavanja primernosti;
(c) navedba tržnih segmentov, na katere se nanaša priznanje primernosti;
(d) navedba tistih kategorij izpostavljenosti iz 4. člena sklepa o standardiziranem pristopu, pri katerih lahko banke s sedežem v Republiki Sloveniji uporabljajo bonitetne ocene primerne ECAI ali njene skupine ECAI;
(e) navedba oznak primernih bonitetnih ocen in njihove vzporeditve s stopnjami kreditne kvalitete iz sklepa o standardiziranem pristopu in/ali iz sklepa o listinjenju;
(f) navedba, ali banke s sedežem v Republiki Sloveniji lahko uporabljajo nepooblaščene bonitetne ocene primerne ECAI in/ali njene skupine ECAI.

Primerna ECAI ali skupina ECAI mora Banki Slovenije posredovati:
(a) informacije o pomembnih spremembah v metodologiji v skladu s petim odstavkom 20. člena tega sklepa;
(b) podatke o triletni CDR posameznega tržnega segmenta, izračunani za preteklo koledarsko leto, in sicer najpozneje do konca tekočega koledarskega leta;
(c) enotni osnovni prijavni paket iz Priloge V tega sklepa, in sicer vsakih pet let po njegovi prvi predložitvi za namen ponovnega celotnega rednega pregleda primernosti vlagatelja;
(d) druge informacije na zahtevo Banke Slovenije.

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2007.