Na podlagi 6. točke 129. člena in 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za banke in hranilnice
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina sklepa in opredelitve pojmov
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep podrobneje določa pristope za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje ter splošne in posebne pogoje za njihovo uporabo v bankah in hranilnicah (v nadaljevanju: bankah). Ti pogoji so tesno povezani s stopnjevano zahtevnostjo izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje in pripadajočo stopnjo doseženega razvoja upravljanja z operativnim tveganjem.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitve pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a) nadrejena banka v prvem odstavku 26. člena,
(b) EU nadrejena banka v tretjem odstavku 26. člena,
(c) EU nadrejen finančni holding v četrtem odstavku 26. člena,
(d) operativno tveganje v 112. členu.
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) "uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke;
(b) "višje vodstvo" je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi banke in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem banke, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava banke.
2. METODOLOGIJE
2.1. Pristopi za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje in dovoljenja
3. člen
(Metodologije)
(1) Kapitalska zahteva za operativno tveganje banke je znesek, izračunan po:
(a) enostavnem pristopu ali
(b) standardiziranem pristopu ali
(c) naprednem pristopu.
(2) Banka mora uporabljati enostavni pristop, če ne uporablja ali ne sme uporabljati drugega pristopa za izračun kapitalske zahteve.
(3) Banka mora pred začetkom uporabe naprednega pristopa pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Pogoji za pridobitev dovoljenja za uporabo naprednega pristopa pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje so navedeni v pododdelku 2.5.2. tega sklepa, natančnejša navodila za sestavo zahteve za pridobitev tega dovoljenja pa v prilogi I tega sklepa.
(4) Banka lahko, če pridobi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije, tudi kombinira uporabo različnih pristopov: naprednega in standardiziranega ali naprednega in enostavnega pristopa, izjemoma pa tudi standardiziranega in enostavnega pristopa. Pogoji za izdajo ustreznih dovoljenj Banke Slovenije so navedeni v 27. in 29. členu tega sklepa, natančnejša navodila za sestavo zahtev za izdajo teh dovoljenj pa v prilogah III, IV in V tega sklepa.
2.2. Omejitve pri spremembi pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
4. člen
(Prehod na nižje razvit pristop)
(1) Banka, ki za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja standardizirani pristop, lahko preide na enostavni pristop samo ob predhodni pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije.
(2) Banka, ki za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja napredni pristop, lahko preide na enostavni ali standardizirani pristop samo ob predhodni pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije. Z izdajo tega dovoljenja preneha dovoljenje Banke Slovenije za uporabo naprednega pristopa.
(3) Banka Slovenije izda dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, če banka izkaže utemeljen razlog za spremembo pristopa. Banka Slovenije v izreku odločbe o izdaji teh dovoljenj določi datum prehoda na nižje razvit pristop.
(4) Navodilo za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja iz prvega in drugega odstavka tega člena je navedeno v prilogi II tega sklepa.
2.3. Enostavni pristop
2.3.1. Kapitalska zahteva za operativno tveganje,
izračunana po enostavnem pristopu
5. člen
(Splošno)
Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po enostavnem pristopu, je enaka 15% osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje iz 6. člena tega sklepa.
2.3.2. Osnova za izračun kapitalske zahteve
za operativno tveganje
6. člen
(Metodologija izračuna)
(1) Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunana po enostavnem pristopu, je triletno povprečje vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.
(2) Triletno povprečje iz prvega odstavka tega člena se izračuna na podlagi zadnjih treh let pred letom, za katerega se izračuna kapitalska zahteva za operativno tveganje. Če revidirani podatki o čistih prihodkih iz prvega odstavka tega člena niso na voljo, se uporabijo nerevidirani podatki.
(3) Če je v danem obdobju opazovanja iz drugega odstavka tega člena vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov negativna ali enaka nič, se mora ta podatek pri izračunu triletnega povprečja izvzeti. Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje se izračuna kot vsota pozitivnih rezultatov vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po posameznih letih deljeno s številom pozitivnih opazovanj.
7. člen
(Upoštevanje postavk)
Pri izračunu vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po prvem odstavku 6. člena tega sklepa mora banka uporabiti naslednje postavke (v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 64/05 in 45/06; v nadaljevanju: sklep o poslovnih knjigah):
(a) Prihodki iz obresti
(b) Odhodki iz obresti
(c) Prihodki iz dividend
(d) Prihodki iz opravnin (provizij)
(e) Odhodki za opravnine (provizije)
(f) Čisti dobički/izgube iz finančnega poslovanja, ki vključujejo:
– Čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
– Čiste realizirane dobičke/izgube od finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če izhajajo iz postavk trgovalne knjige
– Čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če izhajajo iz postavk trgovalne knjige
– Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji
– Čiste dobičke/izgube iz tečajnih razlik, če izhajajo iz postavk trgovalne knjige in če niso vključeni v eno izmed predhodno naštetih alinej točke (f) tega člena
(g) Drugi čisti poslovni dobički.
8. člen
(Izključitve)
Pri izračunu vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov iz 7. člena tega sklepa se izključijo postavke, ki vsebinsko ustrezajo prihodkom iz izrednih ali nerednih postavk oziroma prihodkom iz naslova zavarovalnih zahtevkov, kot jih določa Direktiva 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih bank in drugih finančnih institucij.
9. člen
(Obravnava zunanjih izvajalcev)
Odhodki za opravnine (provizije) zunanjim izvajalcem vključujejo opravnine (provizije), plačane nadrejeni ali podrejeni družbi banke ali podrejeni družbi nadrejene družbe, ki je hkrati nadrejena tudi banki, medtem ko se odhodki za opravnine drugim zunanjim izvajalcem ne vključujejo v odhodke za opravnine (provizije). Odhodki za opravnine (provizije) zunanjim izvajalcem se vključijo v osnovo za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (se vključujejo v odhodke za opravnine (provizije)), če gre za plačilo osebi, ki je subjekt nadzora v skladu z določili Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij oziroma je nadzor te osebe po vsebini enakovreden nadzoru, kot ga zahteva navedena direktiva.
2.3.3. Upravljanje z operativnim tveganjem
10. člen
(Splošni standardi upravljanja z operativnim tveganjem)
Banka, ki uporablja enostavni pristop, mora izpolnjevati splošne standarde upravljanja s tveganji v skladu s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o upravljanju s tveganji).
2.4. Standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
2.4.1. Kapitalska zahteva, izračunana
po standardiziranem pristopu
11. člen
(Poslovna področja)
(1) Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po standardiziranem pristopu, je povprečje letnih kapitalskih zahtev za zadnja tri poslovna leta pred letom, za katerega se izračuna kapitalska zahteva za operativno tveganje. Če je posamezna letna kapitalska zahteva negativna, se ji za namene izračuna triletnega povprečja dodeli vrednost nič.
(2) Letna kapitalska zahteva se izračuna kot vsota kapitalskih zahtev za vsa poslovna področja, našteta v četrtem odstavku tega člena. Kapitalska zahteva za posamezno poslovno področje se v vsoto (letno kapitalsko zahtevo) vključuje s svojim pozitivnim in negativnim predznakom.
(3) Kapitalska zahteva za posamezno poslovno področje je enaka zmnožku odstotka, določenega za to poslovno področje, in njegove osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(4) Poslovna področja s pripadajočimi odstotki za izračun posamične kapitalske zahteve so določena v tabeli 1.
Tabela 1: Kapitalska zahteva po poslovnih področjih
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|Zap. |Poslovno področje |Vrste dejavnosti |Kapitalska |
|št. | | |zahteva |
| | | |v |
| | | |odstotkih |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|1. |Podjetniško financiranje in |Prva prodaja finančnih |18 % |
| |finančno svetovanje |instrumentov in/ali ponudba| |
| | |finančnih instrumentov z | |
| | |obveznostjo odkupa | |
| | | | |
| | |Storitve, povezane z | |
| | |izvedbo prvih prodaj | |
| | |vrednostnih papirjev | |
| | | | |
| | |Investicijsko svetovanje | |
| | | | |
| | |Svetovanje podjetjem na | |
| | |področju strukture | |
| | |kapitala, poslovne | |
| | |strategije in sorodnih | |
| | |zadev ter svetovanje in | |
| | |storitve, povezane z | |
| | |združitvami in nakupi | |
| | |podjetij | |
| | | | |
| | |Raziskave na področju | |
| | |investicij in finančna | |
| | |analiza ter druge oblike | |
| | |splošnih priporočil v zvezi| |
| | |s posli s finančnimi | |
| | |instrumenti | |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|2. |Trgovanje in prodaja na |Trgovanje za svoj račun |18 % |
| |veliko | | |
| | |Posli posredovanja na | |
| | |denarnem trgu | |
| | | | |
| | |Sprejemanje in prenos | |
| | |naročil v zvezi z enim ali | |
| | |več finančnimi instrumenti | |
| | | | |
| | |Izvrševanje naročil za | |
| | |stranke | |
| | | | |
| | |Ponudba finančnih | |
| | |instrumentov brez | |
| | |obveznosti odkupa | |
| | | | |
| | |Upravljanje večstranskega | |
| | |sistema trgovanja | |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|3. |Posli z vrednostnimi papirji |Sprejemanje in prenos |12 % |
| |na drobno |naročil v zvezi z enim ali | |
| | |več finančnimi instrumenti | |
| |(Posli s posameznimi | | |
| |fizičnimi osebami ali s |Izvrševanje naročil za | |
| |pravnimi osebami, ki ne |stranke | |
| |ustrezajo merilom za velike | | |
| |gospodarske družbe iz petega |Ponudba finančnih | |
| |odstavka 55. člena Zakona o |instrumentov brez | |
| |gospodarskih družbah (Uradni |obveznosti odkupa | |
| |list RS, št. 42/06 in 60/06 –| | |
| |popr.; v nadaljevanju ZGD-1) | | |
| |in ki jih je v skladu s 4. | | |
| |členom Sklepa o izračunu| | |
| |kapitalske zahteve za | | |
| |kreditno tveganje po | | |
| |standardiziranem pristopu | | |
| |(Uradni list RS, št. 135/06; | | |
| |v nadaljevanju: sklep o | | |
| |standardiziranem pristopu) | | |
| |mogoče uvrstiti v kategorijo | | |
| |izpostavljenosti iz naslova | | |
| |bančništva na drobno.) | | |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|4. |Komercialno bančništvo |Zbiranje depozitov in |15 % |
| | |drugih vračljivih sredstev | |
| | | | |
| | |Kreditiranje | |
| | | | |
| | |Finančni zakup | |
| | | | |
| | |Osebna jamstva in prevzete | |
| | |obveznosti | |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|5. |Bančništvo na drobno |Zbiranje depozitov in |12 % |
| | |drugih vračljivih sredstev | |
| |(Posli s posameznimi | | |
| |fizičnimi osebami ali s |Kreditiranje | |
| |pravnimi osebami, ki ne | | |
| |ustrezajo merilom za velike |Finančni zakup | |
| |gospodarske družbe iz petega | | |
| |odstavka 55. člena ZGD-1 in |Osebna jamstva in prevzete | |
| |ki jih je v skladu s 4.|obveznosti | |
| |členom sklepa o | | |
| |standardiziranem pristopu | | |
| |mogoče uvrstiti v kategorijo | | |
| |izpostavljenosti iz naslova | | |
| |bančništva na drobno.) | | |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|6. |Plačila in poravnava |Storitve plačilnega prometa|18 % |
| | | | |
| | |Izdajanje in upravljanje | |
| | |plačilnih instrumentov | |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|7. |Agentske storitve |Hramba in administrativne |15 % |
| | |storitve povezane s | |
| | |finančnimi instrumenti za | |
| | |račun strank, vključno s | |
| | |skrbništvom in sorodnimi | |
| | |storitvami, kot je | |
| | |upravljanje denarnih | |
| | |sredstev/zavarovanja | |
| | | | |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
|8. |Upravljanje premoženja |Upravljanje portfeljev |12 % |
| | | | |
| | |Storitve upravljanja | |
| | |investicijskih skladov | |
| | |(UCITS) | |
| | | | |
| | |Druge oblike upravljanja | |
| | |premoženja | |
+------+-----------------------------+---------------------------+-----------+
2.4.2. Osnova za izračun kapitalske zahteve
za operativno tveganje
12. člen
(Metodologija izračuna)
(1) Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunana po standardiziranem pristopu, se izračuna za vsako poslovno področje posebej in za vsako leto, ki se upošteva pri izračunu povprečja iz prvega odstavka 11. člena tega sklepa, posebej.
(2) Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, za posamezno poslovno področje, izračunana po standardiziranem pristopu, je vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.
(3) Če revidirani podatki o čistih prihodkih iz drugega odstavka tega člena niso na voljo, se uporabijo nerevidirani podatki.
(4) Za izračun vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po drugem odstavku tega člena se uporablja metodologija iz 7. do 9. člena tega sklepa.
2.4.3. Načela za oblikovanje poslovnih področij
13. člen
(Politike in kriteriji za oblikovanje poslovnih področij)
Banka mora razviti in dokumentirati posebne politike in kriterije za oblikovanje poslovnih področij. Kriteriji za oblikovanje morajo biti ustrezno pregledovani ter se prilagajati novim ali spreminjajočim se poslovnim dejavnostim in tveganjem. Načela za oblikovanje poslovnih področij so:
(a) vse dejavnosti morajo biti razporejene v poslovna področja na način, ki ne omogoča njihovega podvajanja ali izpuščanja;
(b) dejavnost, ki ne more biti brez težav razporejena v posamezno poslovno področje, vendar pa predstavlja pomožno funkcijo dejavnosti, mora biti dodeljena poslovnemu področju, ki ga podpira. Če pomožna dejavnost podpira več kakor eno poslovno področje, je treba uporabiti objektivne kriterije razporejanja (npr. sorazmerna razporeditev po interni metodologiji);
(c) če dejavnost ne more biti razporejena v določeno poslovno področje, jo je treba razporediti v poslovno področje z najvišjim odstotkom kapitalske zahteve. V isto poslovno področje se razporedijo tudi vse povezane pomožne dejavnosti;
(d) banka lahko za določitev osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po posameznih poslovnih področjih uporabi tudi lastne metode oblikovanja cen. Stroški, ki nastanejo na enem poslovnem področju, gredo pa v breme drugega poslovnega področja, se lahko prerazporedijo poslovnemu področju, kateremu pripadajo, na primer z uporabo načina, ki temelji na notranjih transfernih cenah med obema poslovnima področjema;
(e) razporejanje dejavnosti v poslovna področja za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje mora biti skladno z opredelitvami poslovnih področij, ki jih banka uporablja za namen tržnega in kreditnega tveganja;
(f) za politiko oblikovanja poslovnih področij je odgovorno višje vodstvo pod nadzorom uprave;
(g) proces oblikovanja poslovnih področij mora biti predmet neodvisnega pregleda, ki ga izvaja služba notranje revizije in/ali zunanja revizijska družba.
2.4.4. Pogoji za uporabo standardiziranega pristopa
14. člen
(Kvalifikacijski kriteriji)
(1) Banka mora poleg splošnih standardov upravljanja z operativnim tveganjem v skladu s sklepom o upravljanju s tveganji izpolnjevati tudi naslednje kvalifikacijske kriterije:
(a) imeti mora dobro dokumentiran sistem upravljanja z operativnim tveganjem ter jasno določene odgovornosti v okviru tega sistema. S sistemom se ugotovijo izpostavljenosti banke operativnemu tveganju ter sledijo ustrezni podatki o operativnem tveganju vključno s podatki o pomembni izgubi;
(b) sistem upravljanja z operativnim tveganjem mora biti predmet rednih in neodvisnih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije in/ali zunanja revizijska družba;
(c) sistem ocenjevanja operativnega tveganja mora biti tesno vključen v procese upravljanja s tveganji. Njegov rezultat mora biti sestavni del procesa spremljanja in kontroliranja profila operativne tveganosti banke;
(d) vzpostaviti mora sistem vodstvenega poročanja, s katerim se ustreznim strukturam v banki zagotavljajo poročila o operativnem tveganju. Vzpostavljeni morajo biti postopki za ustrezno ukrepanje glede na informacije, vsebovane v teh poročilih.
(2) Izpolnjevanje kvalifikacijskih kriterijev iz prvega odstavka tega člena mora biti sorazmerno značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja banka.
(3) Banka mora imeti dokumentacijo o izpolnjevanju kvalifikacijskih kriterijev iz prvega odstavka tega člena ter jo na zahtevo predložiti Banki Slovenije.
2.5. Napredni pristop
2.5.1. Kapitalska zahteva, izračunana po naprednem pristopu
15. člen
(Sistem merjenja operativnega tveganja)
Kapitalska zahteva za operativno tveganje po naprednem pristopu temelji na lastnem sistemu merjenja operativnega tveganja.
2.5.2. Pogoji za uporabo naprednega pristopa
2.5.2.1. Kvalitativni kvalifikacijski kriteriji
16. člen
(Splošno)
Banka mora poleg splošnih standardov upravljanja z operativnim tveganjem v skladu s sklepom o upravljanju s tveganji izpolnjevati tudi naslednje kvalitativne kvalifikacijske kriterije:
(a) sistem merjenja operativnega tveganja mora tesno vključiti v vsakodnevne procese upravljanja s tveganji;
(b) imeti mora neodvisno funkcijo upravljanja z operativnim tveganjem;
(c) vzpostaviti mora redno poročanje vodstvenim strukturam o izpostavljenostih operativnemu tveganju ter o preteklih izgubah. Vzpostavljeni morajo biti postopki za sprejemanje ustreznih korektivnih ukrepov;
(d) imeti mora dobro dokumentiran sistem upravljanja s tveganji. Banka mora imeti vzpostavljene tudi redne postopke za zagotavljanje skladnosti s tem sistemom ter izdelane politike za obravnavo neskladnosti;
(e) procesi upravljanja z operativnim tveganjem in sistem merjenja operativnega tveganja morajo biti predmet rednih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije in/ali zunanja revizijska družba;
(f) pri potrditvi primernosti (validaciji) sistema merjenja operativnega tveganja se ugotavlja, ali je:
– banka sama zadovoljivo potrdila primernost sistem merjenja operativnega tveganja,
– zagotovljena preglednost in dostopnost podatkovnih tokov in procesov, povezanih s sistemom merjenja operativnega tveganja.
2.5.2.2. Kvantitativni kvalifikacijski kriteriji
17. člen
(Proces)
(1) Banka mora pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje upoštevati pričakovane in nepričakovane izgube, razen če lahko dokaže, da je pričakovana izguba obvladovana na drug ustrezen način. Merjenje operativnega tveganja mora zajeti vse potencialno resne dogodke z repa statistične distribucije izgube, pri čemer mora doseči standard stabilnosti, primerljiv z 99,9 odstotnim intervalom zaupanja skozi obdobje enega leta.
(2) Sistem merjenja operativnega tveganja mora imeti nekatere ključne elemente, da izpolni standard stabilnosti iz prvega odstavka tega člena. Ti elementi so: notranji podatki, zunanji podatki, analize scenarijev in dejavniki, ki odražajo poslovno okolje in notranje kontrolne sisteme, kot je določeno od 18. do 21. člena tega sklepa. Banka mora imeti dobro dokumentiran pristop za določanje ustreznega razmerja med temi štirimi elementi v sistemu merjenja operativnega tveganja.
(3) Sistem merjenja operativnega tveganja banke mora zajemati vse glavne dejavnike tveganja, ki vplivajo na obliko repa statistične distribucije ocenjenih izgub.
(4) Korelacije pri izgubah iz operativnega tveganja po posameznih ocenah operativnega tveganja se lahko priznajo samo, če banka dokaže, da so njihovi sistemi merjenja korelacij stabilni, da se izvajajo celovito in da upoštevajo negotovost, ki obkroža vse take ocene korelacij, zlasti v obdobjih izjemnih okoliščin. Banka mora ovrednotiti svoje predpostavke o korelacijah z uporabo ustreznih kvantitativnih in kvalitativnih tehnik.
(5) Sistem merjenja operativnega tveganja mora biti notranje konsistenten. Sistem merjenja operativnega tveganja ne sme večkrat zajemati kvalitativnih ocen ali zavarovanj, priznanih na drugih področjih okvira kapitalske ustreznosti.
18. člen
(Notranji podatki)
(1) Dolžina predhodnega opazovanega obdobja za merjenje operativnega tveganja mora znašati najmanj pet let. Ko banka prvič preide na napredni pristop, je lahko dolžina predhodnega opazovanega obdobja tri leta.
(2) Banka mora razporediti svoje pretekle notranje podatke o izgubi po poslovnih področjih, opredeljenih v četrtem odstavku 11. člena tega sklepa, in po različnih vrstah škodnih dogodkov. Vrste in opredelitve škodnih dogodkov so:
(a) "notranja goljufija" je dejanje, ki povzroči izgubo zaradi poneverbe, odtujitve lastnine ali izogibanja predpisom ali internim aktom banke ter v katerega je vpletena vsaj ena notranja oseba. Kot notranja oseba se za namene tega sklepa šteje vsaka oseba, ki na podlagi pogodbenega razmerja opravlja posamezne naloge za banko;
(b) "zunanja goljufija" je dejanje, ki povzroči izgubo zaradi poneverbe, odtujitve lastnine ali izogibanja predpisom in ki ga je povzročila tretja oseba. Kot tretja oseba se za namene tega sklepa šteje vsaka oseba, ki ni notranja oseba iz točke (a) tega člena;
(c) "ravnanje v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu" je dejanje, ki povzroči izgubo zaradi neskladnosti s predpisi ali pogodbami, ki urejajo zaposlovanje, zdravje ali varnost pri delu ter zaradi izplačil odškodninskih zahtevkov v zvezi z osebnimi poškodbami. V opredelitev so vključena tudi dejanja prepovedane diskriminacije;
(d) "stranke, produkti in poslovna praksa" vključujejo dejanja, ki povzročijo izgubo zaradi nenamernega neizpolnjevanja ali malomarnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do določenih strank (vključno z neizpolnjevanjem zahtev v zvezi z zaupnostjo in ustreznostjo poslovanja) ter izgube iz naslova narave ali sestave produkta;
(e) "škoda na premičnem in nepremičnem premoženju" vključuje dejanja oziroma dogodke, ki povzročijo izgubo zaradi uničenja, poškodb ali izgube premičnega in nepremičnega premoženja zaradi naravnih nesreč in drugih dogodkov;
(f) "poslovne motnje in izpadi sistemov" vključujejo dejanja oziroma dogodke, ki povzročijo izgubo zaradi poslovnih motenj ali izpada sistemov;
(g) "izvedba, dostava in upravljanje procesov" vključujejo dejanja oziroma dogodke, ki povzročijo izgubo zaradi neuspele obdelave poslov ali upravljanja s postopki v razmerjih z nasprotnimi strankami in prodajalci.
(3) Banka mora izdelati objektivne kriterije za razporejanje izgub iz operativnega tveganja po določenih poslovnih področjih in vrstah škodnih dogodkov. Izgube iz operativnega tveganja, ki so povezane s kreditnim tveganjem in so bile v preteklosti vključene v notranje zbirke podatkov o kreditnem tveganju, morajo biti evidentirane v zbirkah podatkov o operativnem tveganju in ločeno označene. Takšne izgube niso predmet kapitalske zahteve za operativno tveganje, dokler se za namene izračuna kapitalske zahteve obravnavajo v okviru kreditnega tveganja. Izgube iz operativnega tveganja, ki so povezane s tržnimi tveganji, se vključujejo v izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(4) Notranji podatki o izgubah banke morajo biti celoviti v tem smislu, da zajemajo vse bistvene dejavnosti ter izpostavljenosti in geografske lokacije. Banka mora biti sposobna utemeljiti, da katere koli izključene dejavnosti ali izpostavljenosti, posamezno in v kombinaciji, nimajo materialno pomembnega vpliva na celotne ocene operativnega tveganja. Prav tako mora banka opredeliti ustrezne spodnje meje izgub za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah.
(5) Banka mora zbirati tako podatke o bruto zneskih izgube, o datumih dogodkov, morebitnih povračilih od bruto zneskov izgube in določene opisne informacije o dejavnikih ali vzrokih škodnega dogodka. Bruto izguba je znesek prvotne izgube brez upoštevanja kakršnih koli povračil iz naslova pripadajočega dogodka.
(6) Banka mora izdelati natančne kriterije za razporejanje podatkov o izgubi iz naslova dogodka v centralizirani funkciji ali dejavnosti, ko vpliva izguba na več kot eno poslovno področje oziroma ko nastane iz naslova več povezanih dogodkov skozi čas.
(7) Banka mora imeti dokumentirane postopke za ocenjevanje ustreznosti preteklih podatkov o izgubi vključno s situacijami, pri katerih se lahko uporabijo popravki teh podatkov zaradi spremenjenih pogojev za nastanek škode iz naslova operativnega tveganja. Določeno mora biti tudi, do katerega obsega se lahko zadevni popravki uporabijo in kdo je pooblaščen za sprejemanje takih odločitev.
19. člen
(Zunanji podatki)
Banka mora pri merjenju operativnega tveganja uporabljati ustrezne zunanje podatke, zlasti če je utemeljeno pričakovati, da je izpostavljena sicer ne tako pogostim, vendar potencialno velikim izgubam. Banka mora imeti sistematičen proces za določanje situacij, za katere je treba v sistemu merjenja operativnega tveganja uporabljati zunanje podatke in metodologije za uporabo teh podatkov. Pogoji in prakse za uporabo zunanjih podatkov se morajo redno preverjati, prav tako pa morajo biti tudi dokumentirani in predmet rednih in neodvisnih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije in/ali zunanja revizijska družba.
20. člen
(Analiza scenarijev)
Banka mora uporabljati analize scenarijev na podlagi strokovnih mnenj v povezavi z zunanjimi podatki z namenom ovrednotenja svoje izpostavljenosti do zelo resnih dogodkov. Te ocene je treba zaradi zagotavljanja njihove utemeljenosti v ustreznih časovnih presledkih ponovno oceniti na podlagi primerjave s preteklimi podatki o dejanski izgubi.
21. člen
(Dejavniki poslovnega okolja in dejavniki sistema
notranjih kontrol)
(1) Sistem merjenja operativnega tveganja mora na ravni celotne banke zajeti ključne dejavnike poslovnega okolja in dejavnike sistema notranjih kontrol, ki lahko spremenijo profil operativne tveganosti.
(2) Banka mora biti sposobna upravičiti izbiro vsakega dejavnika iz prvega odstavka tega člena v tem smislu, da je ta pomemben nosilec tveganja, in sicer na podlagi izkušenj in ocene strokovnjakov zadevnih poslovnih področij.
(3) Banka mora dobro utemeljiti odzivnost ocen tveganja na spremembe dejavnikov ter relativno utež različnih dejavnikov. Poleg zaznavanja sprememb tveganja zaradi izboljšav sistema notranjih kontrol mora okvir zajeti tudi potencialna povečanja tveganja zaradi večje kompleksnosti dejavnosti ali povečanega obsega poslovanja.
(4) Banka mora imeti ustrezno dokumentirano metodologijo zajemanja dejavnikov poslovnega okolja in sistema notranjih kontrol, ki je predmet neodvisnega pregleda s strani službe notranje revizije. To metodologijo in rezultate je treba v ustreznih časovnih presledkih ponovno oceniti na podlagi primerjave s preteklimi podatki o notranji izgubi in ustreznimi zunanjimi podatki.
2.5.3. Učinek zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem na izračun kapitalske zahteve
za operativno tveganje
22. člen
(Upoštevanje učinkov zavarovalne police)
(1) Banka lahko pod pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter 23. člena tega sklepa pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje na podlagi naprednega pristopa upošteva učinke zavarovalne police.
(2) Zavarovalnica, ki je izdala zavarovalno polico banki, ima dovoljenje pristojnega nadzornega organa, za izvajanje zavarovalnih ali pozavarovalnih dejavnosti in bonitetno oceno primerne zunanje bonitetne institucije, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do institucij po standardiziranem pristopu za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3.
(3) Zavarovalna polica in politika banke za uporabo zavarovalnih polic morata izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) zavarovalna polica mora imeti začetno obdobje veljavnosti najmanj eno leto. Za police s preostalim obdobjem veljavnosti, krajšim od enega leta, mora banka opraviti proporcionalne odbitke pri vrednotenju, ki odražajo iztekajoče se preostalo obdobje veljavnosti police. Zavarovalna polica s preostalim obdobjem veljavnosti 90 dni ali manj se ne sme upoštevati pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje;
(b) zavarovalna polica mora imeti minimalni odpovedni rok 90 dni;
(c) kritje po zavarovalni polici ne sme biti izključeno zaradi nadzorniških dejanj, stečaja ali likvidacije. Ta določila se ne nanašajo na dogodke, ki so se pojavili po uvedbi stečajnega ali likvidacijskega postopka v zvezi z banko, pod pogojem da v zavarovalni polici obstaja možnost izključitve kritja denarne kazni ali globe, ki so posledica dejanj pristojnih organov;
(d) pri izračunu učinka zavarovalne police je treba korektno upoštevati razmerje med zavarovalnim kritjem in dejansko verjetnostjo in obsegom izgube;
(e) kot zavarovalnica lahko nastopa samo oseba, ki ni povezana z banko. Če kot zavarovalnica nastopa oseba, ki je povezana z banko, je mogoče zavarovalno polico upoštevati le pod pogojem, da se pridobi pozavarovanje od zavarovalnice, ki ni povezana z banko;
(f) banka mora imeti dobro utemeljeno in dokumentirano politiko uporabe zavarovalnih polic kot instrumentov za zavarovanje pred operativnim tveganjem;
(g) metodologija za priznavanje zavarovanja pred operativnim tveganjem z zavarovalno polico mora pri izračunu upoštevnega obsega zavarovanja upoštevati:
– preostalo obdobje veljavnosti police, če je to krajše od enega leta, kakor je navedeno v točki (a) tega odstavka,
– pogoje za preklic police, ki ima preostalo obdobje veljavnosti krajše od enega leta,
– neusklajenosti kritij zavarovalnih polic,
– negotovost plačil.
(4) Banka lahko pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu upošteva tudi drugo obliko zavarovanja pred operativnim tveganjem, če dokaže, da je z njeno pomočjo operativno tveganje znatno zmanjšano.
23. člen
(Omejitev)
Zmanjšanje kapitalske zahteve za operativno tveganje zaradi priznanja učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem ne sme presegati 20% kapitalske zahteve za operativno tveganje pred priznanjem zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem.
2.5.4. Dovoljenje za uporabo naprednega pristopa
24. člen
(Pogoji in dokumentacija za izdajo dovoljenja)
(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, če banka izpolnjuje kvalifikacijske kriterije iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije iz priloge I v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) o splošnih informacijah,
(b) o izpolnjevanju kvalitativnih kvalifikacijskih kriterijev za napredni pristop,
(c) o izpolnjevanju kvantitativnih kvalifikacijskih kriterijev za napredni pristop,
(d) o uporabi zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem,
(e) o samooceni, ki potrjuje skladnost banke s kvalifikacijskimi kriteriji za napredni pristop.
(3) Banka mora pogoje iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati neprekinjeno vseskozi od datuma izdaje dovoljenja Banke Slovenije za uporabo naprednega pristopa.
(4) Natančnejša navodila za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje so navedena v prilogi I tega sklepa.
(5) Določila prvega do četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar nameravajo uporabljati napredni pristop v skupini EU nadrejena banka in njene podrejene institucije ali banka in druge institucije, ki so podrejene EU nadrejenemu finančnemu holdingu in na podlagi 291. člena ZBan-1 skupaj vložijo zahtevo za izdajo dovoljenja za uporabo naprednega pristopa.
(6) Zahteva za izdajo dovoljenja iz petega odstavka tega člena mora poleg dokumentacije iz drugega odstavka tega člena vključevati tudi:
(a) opis in utemeljitev metodologije za morebitno porazdelitev kapitalske zahteve v bančni skupini,
(b) pojasnilo ali kako so učinki razpršitve operativnega tveganja zajeti v sistemih merjenja operativnega tveganja v bančni skupini.
(7) Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo naprednega pristopa EU nadrejeni banki ali banki, ki jo obvladuje EU nadrejen finančni holding na podlagi odločitve iz tretjega in četrtega odstavka 291. člena ZBan-1. Pri tem v dovoljenju določi ali in v kolikšnem obsegu lahko ta EU nadrejena banka z njenimi podrejenimi institucijami ali ta banka z drugimi institucijami, ki so podrejene EU nadrejenemu finančnemu holdingu, skupaj izpolnjujejo kvalifikacijske kriterije iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa.
(8) Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo naprednega pristopa podrejeni banki s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je vložila zahtevo za izdajo dovoljenja skupaj z EU nadrejeno banko ali banko, ki je podrejena EU finančnemu holdingu, na podlagi odločitve iz tretjega, četrtega in šestega odstavka 291. člena ZBan-1.
25. člen
(Odvzem dovoljenja)
(1) Banka Slovenije odvzame banki dovoljenje za uporabo naprednega pristopa:
(a) če ravna v nasprotju z odredbo ali odredbo z dodatnimi ukrepi, s katero ji je bila naložena odprava kršitev pri izpolnjevanju pogojev iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa;
(b) če huje krši pogoje iz pododelka 2.5.2. tega sklepa.
(2) Banka Slovenije odvzame banki dovoljenje za uporabo naprednega pristopa tudi na podlagi odločitve o odvzemu dovoljenja za uporabo naprednega pristopa v bančni skupini, pri čemer se smiselno upoštevata tretji, četrti in šesti odstavek 291. člena ZBan-1.
2.6. Kombinirana uporaba različnih pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
26. člen
(Splošno)
(1) Kombinirana uporaba različnih pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje pomeni, da banka pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje sešteva delne kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po različnih pristopih (za posamezna poslovna področja in/ali podružnice).
(2) Kombinirana uporaba različnih pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje je dovoljena le, če banka pridobi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Praviloma je mogoča kombinacija naprednega in standardiziranega pristopa ali naprednega in enostavnega pristopa, izjemoma pa tudi standardiziranega in enostavnega pristopa.
2.6.1. Dovoljenje za kombinirano uporabo naprednega
in standardiziranega pristopa ali naprednega
in enostavnega pristopa
27. člen
(Pogoji in dokumentacija za izdajo dovoljenja)
(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za kombinirano uporabo naprednega in standardiziranega pristopa ali dovoljenje za uporabo naprednega in enostavnega pristopa, če sta izpolnjena naslednja dva pogoja:
(a) zajeta so vsa operativna tveganja banke. Uporabljena metodologija merjenja operativnega tveganja ustrezno zajema različne dejavnosti, geografske lokacije, vse osebe ali dele oseb ali druge, notranje določene primerne delitve;
(b) za dejavnosti banke, za katere se uporablja napredni pristop, morajo biti izpolnjeni kvalifikacijski kriteriji iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa, za dejavnosti, za katere se uporablja standardizirani pristop, pa morajo biti izpolnjeni kvalifikacijski kriteriji iz pododdelka 2.4.4. tega sklepa.
(2) Zaradi doseganja učinkovitega upravljanja z operativnim tveganjem mora banka izpolnjevati še naslednja dva pogoja:
(a) pomemben delež operativnega tveganja banke je zajet z naprednim pristopom in/ali
(b) banka se zaveže, da bo napredni pristop razširila na pomembni del svojega poslovanja v časovnem okviru, dogovorjenem z Banko Slovenije.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) prikaz, kako so zajeta vsa operativna tveganja banke, in prikaz, kako uporabljena metodologija merjenja operativnega tveganja zajema različne dejavnosti, geografske lokacije ali druge, notranje določene primerne delitve;
(b) prikaz dejavnosti, za katere se uporablja napredni pristop in kako so pri teh dejavnostih izpolnjeni kvalifikacijski kriteriji iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa.
(4) Natančnejša navodila za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja za kombinirano uporabo naprednega in standardiziranega pristopa ali dovoljenja za kombinirano uporabo naprednega in enostavnega pristopa so navedena v prilogah III in IV tega sklepa.
28. člen
(Odvzem dovoljenja)
Banka Slovenije odvzame dovoljenje za kombinirano uporabo naprednega in standardiziranega pristopa ali naprednega in enostavnega pristopa:
(a) če banka ravna v nasprotju z odredbo ali odredbo z dodatnimi ukrepi, s katero ji je bila naložena odprava kršitev pri izpolnjevanju pogojev iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega sklepa;
(b) če banka huje krši pogoje iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega sklepa.
2.6.2. Dovoljenje za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa
29. člen
(Pogoji in dokumentacija za izdajo dovoljenja)
(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa samo v izjemnih okoliščinah, kot je na primer nedavni prevzem nove dejavnosti in/ali družbe, ki zahteva prehodno obdobje za uvedbo standardiziranega pristopa. V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za kombinirano uporabo standardiziranega ali enostavnega pristopa Banka Slovenije določi tudi rok v katerem mora banka uvesti standardizirani pristop za vsa poslovna področja in/ali podružnice.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) dokazilo o nastanku izjemnih okoliščin in njihov opis,
(b) časovni načrt uvedbe standardiziranega pristopa za vsa poslovna področja in/ali podružnice.
(3) Natančnejša navodila za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa so navedena v prilogi V tega sklepa.
30. člen
(Odvzem dovoljenja)
Banka Slovenije odvzame dovoljenje za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa, če banka ne uvede standardiziranega pristopa za vsa poslovna področja in/ali podružnice v časovnem okviru, določenem v dovoljenju Banke Slovenije za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa.
3. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
(Poslovno področje "Trgovanje in prodaja na veliko")
Banka, ki uporablja standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje in pri kateri osnova za izračun kapitalske zahteve za poslovno področje "Trgovanje in prodaja na veliko" dosega vsaj 50% skupne vrednosti osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje za vsa poslovna področja, lahko do 31. decembra 2012 za zadevno poslovno področje uporabi 15%.
32. člen
(Odlog začetka uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje)
(1) Banka, ki v skladu s 405. členom ZBan-1 odloži začetek uporabe standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje do 1. januarja 2008, do navedenega datuma ni dolžna izračunavati kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(2) Banka, ki začne uporabljati standardizirani pristop ali pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje tekom leta 2007, mora z dnem začetka uporabe omenjenega pristopa začeti uporabljati tudi določbe tega sklepa.
33. člen
(Uporaba drugih predpisov)
(1) Banka, ki bo do 1. januarja 2008 kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje samo še delno izračunavala v skladu s Sklepom o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04, 124/04, 62/05, 67/05 in 74/06), kapitalsko zahtevo za operativno tveganje na podlagi enostavnega ali standardiziranega pristopa zmanjša za odstotek, ki predstavlja delež izpostavljenosti, za katere se kapitalska zahteva še izračunava v skladu z navedenim sklepom, v celotni izpostavljenosti.
(2) Za poslovni leti 2004 in 2005 se pri izračunu vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov namesto postavk iz prvega odstavka 7. člena tega sklepa uporabijo vsebinsko ustrezne postavke po Slovenskih računovodskih standardih ter sklepu o poslovnih knjigah.
34. člen
(Uveljavitev in začetek uporabe sklepa)
Ta sklep začne veljati 1. januarja 2007, razen določb iz oddelka 2.5. tega sklepa, ki začnejo veljati 1. januarja 2008.
Ljubljana, dne 6. decembra 2006
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Mitja Gaspari l.r.
PRILOGE
Priloga I: Zahteva za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
Priloga II: Zahteva za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za prehod z višjega na nižje razvit pristop za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
Priloga III: Zahteva za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za kombinirano uporabo naprednega in standardiziranega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
Priloga IV: Zahteva za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za kombinirano uporabo naprednega in enostavnega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
Priloga V: Zahteva za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
