Na podlagi drugega odstavka 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) (v nadaljnjem besedilu: davčna regijska olajšava) postopek in območja v Republiki Sloveniji z davčnimi regijskimi olajšavami za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, obrazec za uveljavljanje davčnih regijskih olajšav, metodologijo za izpolnjevanje obrazca, način predložitve obrazca davčnemu organu in obliko raziskovalno-razvojnega projekta oziroma programa, podrobnejše predpise o izvajanju davčnega nadzora nad izvajanjem dejavnosti oziroma poslov, ki so povezane z dodelitvijo davčnih ugodnosti kot državne pomoči, ter način in postopek v primeru vrnitve preveč pridobljene državne pomoči.

(1) Regije, v katerih se lahko uveljavlja davčna regijska olajšava, so:
– statistične regije, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15 odstotkov: Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska in Goriška. V njih velja davčna regijska olajšava v višini 10 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.
– statistične regije, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15 odstotkov: Pomurska, Podravska, Koroška, Zasavska, Spodnje Posavska in Notranjsko-kraška. V njih velja davčna regijska olajšava v višini 20 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.
(2) Ta uredba se ne uporablja za pomoč dejavnostim v zvezi z izvozom, to je pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo ali delovanjem prodajne mreže in s tekočimi izdatki v zvezi z izvoznimi dejavnostmi ter v premogovništvu.

Davčna regijska olajšava je dodatna davčna olajšava v višini 10 odstotkov oziroma 20 odstotkov vlaganj v raziskovalno-razvojne projekte, ki presega splošno olajšavo za vlaganja v raziskovalno-razvojne projekte v višini 20 odstotkov, ki jo v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon) lahko uveljavljajo vsi zavezanci po zakonu.

(1) Davčni organi izvajajo davčni nadzor nad izvajanjem raziskovalno-razvojne dejavnosti oziroma poslov, ki so povezani z uveljavljanjem davčne olajšave za raziskave in razvoj (v nadaljnjem besedilu: davčni nadzor), v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja davčno službo, in to uredbo.
(2) Za izvajanje davčnega nadzora je pristojen davčni organ, pri katerem zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za raziskave in razvoj, vlaga obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

(1) Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčno regijsko olajšavo, hkrati s predložitvijo davčnega obračuna predloži kot prilogo k davčnemu obračunu davka od dohodkov pravnih oseb tudi obrazec za uveljavljanje davčnih regijskih olajšav, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe, izpolnjen na način, kot je določen v metodologiji, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe, ter obrazec s podatki o raziskovalno-razvojnem projektu, ki je kot Priloga 3 sestavni del te uredbe, izpolnjen na način, kot je določen v metodologiji, ki je kot Priloga 4 sestavni del te uredbe. Zavezanec izpolni navedene obrazce posebej za vsak posamezni projekt ali program, ki predstavlja zaključeno celoto raziskovalno-razvojne dejavnosti.
(2) Za uveljavitev davčne ugodnosti mora biti prisoten spodbujevalni učinek te ugodnosti na podjetje.
(3) Davčni zavezanec poroča tudi o dejstvih oziroma okoliščinah zaradi katerih ne bi bil upravičen do uveljavljanja davčne regijske olajšave, primeroma o kombinaciji državnih pomoči v skladu z 10. členom te uredbe, v 30 dneh po nastopu takšnega dejstva oziroma okoliščine.

(1) V obrazcu, ki je Priloga 1 te uredbe, morajo biti prikazani posebej podatki o stroških vlaganj v notranje raziskovalne dejavnosti zavezanca, stroških vlaganj v notranje razvojne dejavnosti zavezanca, zneskih vlaganj v opremo, ki jo uporablja zavezanec pri notranji raziskovalni in razvojni dejavnosti, ter stroških za nakup raziskovalno-razvojnih storitev.
(2) Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti prikazani ločeno po posameznih projektih ali programih.

(1) Zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost:
a) Stroški za notranjo raziskovalno-razvojno dejavnost so vsi stroški, ki so namenjeni za projekte raziskav in razvoja, ki se izvajajo znotraj podjetja.
b) Vlaganja v zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost predstavljajo nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih za zavezanca izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije. Stroški za zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost lahko predstavljajo največ 70 odstotkov vseh vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost. Vlaganja v zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost vključujejo:
– stroške pogodb z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci, ki delajo na raziskovalno-razvojnem projektu ali programu;
– stroške pogodb za izvajanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti, sklenjenih z raziskovalno-razvojnimi organizacijami in drugimi osebami, ki so registrirane za opravljanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti.
(2) Upravičeni so stroški po tržnih cenah, kadar se posel opravi prostovoljno in brez vsakega elementa tajnega dogovora.
(3) Med vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev ne štejejo stroški, povezani z nakupom licenc.

(1) Dejavnosti raziskav in razvoja po tej uredbi sestavljajo osnovne raziskave, industrijske raziskave in predkonkurenčna razvojna dejavnost.
(2) Pod izrazom osnovne raziskave je mišljena dejavnost, namenjena širjenju znanstvenega in tehničnega znanja, ki ni povezana z industrijskimi ali komercialnimi cilji.
(3) Pod izrazom industrijska raziskava, je mišljena načrtovana raziskava ali kritična preiskava, katere namen je pridobivanje novega znanja, in cilj katere je, da je to znanje uporabno pri razvijanju novih izdelkov, procesov ali storitev ali pri zagotavljanju pomembnih izboljšav obstoječih proizvodov, procesov ali storitev.
(4) Pod izrazom predkonkurenčna razvojna dejavnost je mišljeno oblikovanje rezultatov industrijskih raziskav v načrt, ureditev ali zasnovo za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve, če so ti namenjeni za prodajo ali uporabo, vključno z ustvarjanjem začetnega prototipa, ki ga ni mogoče uporabiti v komercialne namene. To lahko vključuje tudi konceptualno oblikovanje in zasnovo drugih izdelkov, procesov ali storitev ter začetne predstavitvene projekte ali pilotne projekte, če teh projektov ni mogoče spremeniti ali uporabiti za industrijsko uporabo ali izkoristiti v komercialne namene. Ne vključuje rutinskih ali rednih sprememb izdelkov, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih dejavnosti v teku, tudi če bi take spremembe lahko predstavljale izboljšave.

Upravičeni stroški dejavnosti raziskav in razvoja po tej uredbi so stroški, ki neposredno izhajajo iz raziskovalno-razvojnega projekta ali programa, in sicer:
– stroški dela (raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje do obsega, kot so zaposleni na projektu izključno za raziskovalno dejavnost),
– stroški inštrumentov in opreme do obsega in za obdobje, ki ga predvideva projekt. Če se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo za raziskovalni projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta,
– stroški stavb in zemljišča, v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za raziskovalni projekt. Za stavbe se štejejo kot upravičeni stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta. Za zemljišče se štejejo kot upravičeni stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala,
– stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, ki se uporabljajo izključno za raziskovalno dejavnost, vključno z raziskavami, tehničnim znanjem in patenti, kupljenimi ali najetimi od zunanjih virov po tržnih cenah, kadar se posel opravi prostovoljno in brez vsakega elementa tajnega dogovora. Ti stroški se štejejo kot upravičeni le v višini 70 odstotkov skupnih upravičenih stroškov,
– režijski stroški, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta,
– drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica raziskovalne dejavnosti.

Vlaganj v raziskave in razvoj, za katera zavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove po tej uredbi, ni dovoljeno niti v celoti niti delno kombinirati z nobeno drugo obliko državnih pomoči.

(1) Davčni organ opravlja davčni nadzor nad uveljavljenimi olajšavami za raziskave in razvoj.
(2) Davčni organ lahko sprejme ukrepe davčnega nadzora zaradi uveljavljanja davčne olajšave za raziskave in razvoj, zlasti nad:
a) izvajanjem raziskovalno-razvojne dejavnosti oziroma poslov, ki so povezani z uveljavljanjem davčne olajšave za raziskave in razvoj,
b) vračilom državne pomoči, ki jo mora zavezanec vrniti.
(3) Če ni s to uredbo ali zakonom drugače določeno, se za izvajanje davčnega nadzora nad uveljavljenimi olajšavami za raziskave in razvoj uporabljajo davčni predpisi, ki veljajo za izvajanje davčnega nadzora.

(1) Če je bila davčna ugodnost dodeljena na podlagi neresničnih podatkov oziroma če je zavezanec že prejel za vlaganja v raziskave in razvoj, ki jih uveljavlja za olajšave po tej uredbi, državno pomoč, mora zavezanec vrniti vsa dodeljena sredstva v enkratnem znesku.
(2) Zavezanec mora vrniti sredstva v 30 dneh od prejema odločbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Znesek vrnjene državne pomoči je znesek enak zmanjšanju davčne obveznosti v obliki davka od dohodkov pravnih oseb zaradi uveljavljanja davčne regijske olajšave v vseh letih uveljavljanja, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi (v nadaljnjem besedilu: znesek).

(1) Zavezanec nakaže znesek iz prejšnjega člena na ustrezen vplačilni račun v skladu s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 141/04, 106/05, 120/05 in 72/06).
(2) Dokazilo, iz katerega sta razvidna znesek in datum plačila, priloži obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.

(1) Vsak izraz, ki ni posebej določen s to uredbo ali z zakonom, ima za namene dela te uredbe, ki se nanaša na uveljavljanje davčnih ugodnosti kot državnih pomoči, smiselno pomen, ki je določen z veljavno zakonodajo o dodeljevanju državnih pomoči.
(2) Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije v zvezi z dodeljevanjem davčnih ugodnosti po zakonu ravnata v skladu z veljavno zakonodajo o dodeljevanju državnih pomoči.

Do potrditve sheme državne pomoči za davčno regijsko olajšavo po tej uredbi s strani Evropske komisije lahko davčno regijsko olajšavo v skladu z 2. členom te uredbe po potrditvi skupinske izjeme uveljavljajo mikro, majhna in srednje velika podjetja. Pravna podlaga za skupinsko izjemo je Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10, z dne 13. 1. 2001, str. 33, z vsemi spremembami). Skupinska izjema ne velja za projekte, pri katerih znaša vsota upravičenih stroškov vsaj 25 milijonov oziroma znesek pomoči vsaj 5 milijonov EUR.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.