Na podlagi drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: bolezen) v skladu z Direktivo Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L št. 192 z dne 20. 7. 2002, str. 27, z vsemi spremembami).

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) in Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. 10. 2002, str. 1, z vsemi spremembami), ter izrazi, ki imajo naslednji pomen:
– prašič pomeni žival iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;
– divji prašič pomeni prašiča, ki se ga ne goji ali vzreja na gospodarstvu;
– gospodarstvo pomeni kmetijske ali druge objekte na ozemlju Republike Slovenije, kjer se stalno ali začasno vzrejajo ali gojijo prašiči. Ta opredelitev ne vključuje klavnic, prevoznih sredstev ter obor, kjer se gojijo in lovijo divji prašiči, če je velikost in struktura obor takšna, da zanje ukrepi, ki jih določa tretji odstavek 5. člena tega pravilnika, niso izvedljivi;
– diagnostični priročnik je priročnik za diagnosticiranje afriške prašičje kuge, ki je odobren z Odločbo Komisije 2003/422/ES z dne 26. maja 2003 o odobritvi Diagnostičnega priročnika za afriško prašičjo kugo (UL L št. 143 z dne 11. 6. 2003 str. 35);
– prašič, sumljiv na okužbo z virusom afriške prašičje kuge pomeni prašiča ali truplo prašiča, ki kaže klinične znake ali patološke spremembe pri raztelesbi ali reakcije pri opravljenih laboratorijskih preiskavah, izvedenih v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki kažejo na možnost afriške prašičje kuge;
– primer afriške prašičje kuge ali prašič, okužen z afriško prašičjo kugo pomeni prašiča ali truplo prašiča:
a) pri katerem so bili klinični znaki ali patološke spremembe pri raztelesbi uradno potrjeni, ali
b) pri katerem je bila prisotnost bolezni uradno potrjena na podlagi izvidov laboratorijskih preiskav, izvedenih v skladu z diagnostičnim priročnikom;
– izbruh afriške prašičje kuge pomeni gospodarstvo, na katerem je bil ugotovljen en ali več primerov afriške prašičje kuge;
– primarni izbruh pomeni izbruh bolezni, ki epizootiološko ni povezan s predhodnim izbruhom na istem območju države članice, ali prvi izbruh na drugem območju iste države članice;
– okuženo območje pomeni območje Republike Slovenije ali države članice, kjer se po potrditvi enega ali več primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih izvajajo ukrepi za izkoreninjenje bolezni v skladu s 15. ali 16. členom tega pravilnika;
– primarni pojav afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomeni vsak primer pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na področju, kjer se ne izvajajo ukrepi v skladu s 15. ali 16. členom tega pravilnika;
– kontaktno gospodarstvo pomeni gospodarstvo, na katerem bi se bolezen lahko pojavila zaradi njegove lokacije, gibanja oseb, prašičev, vozil ali na kakšen drug podoben način;
– imetnik pomeni fizično ali pravno osebo ali osebe, ki so imetniki prašičev in jih vzrejajo odplačno ali neodplačno;
– predelava pomeni enega izmed načinov obdelave živalskih odpadkov z visokim tveganjem, ki se izvede tako, da se izključi nevarnost širjenja virusa afriške prašičje kuge;
– pokončanje ali usmrtitev pomeni kakršenkoli postopek, ki povzroči smrt živali;
– zakol pomeni povzročitev smrti živali z izkrvavitvijo v skladu s pravilnikom, ki določa zaščito živali pri zakolu;
– vektor pomeni klopa vrste Ornithodorus erraticus.

(1) Vsak sum bolezni ali pojav bolezni mora veterinar veterinarske organizacije s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: veterinar) nemudoma javiti na glavni urad VURS.
(2) Klinični znaki, na osnovi katerih se lahko postavi sum na bolezen, so navedeni v prilogi 8, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Veterinarska organizacija s koncesijo je dolžna v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali ob sumu ali obvestilu, da se je na gospodarstvu pojavila bolezen, nemudoma sprožiti postopke za potrditev ali ovrženje suma bolezni v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o vsakem sumu nemudoma telefonsko in po faksu obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
(2) VURS mora nemudoma po prijavi suma bolezni sklicati člane Državnega središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB), ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.
(3) Veterinarska organizacija s koncesijo mora nemudoma po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
– poslati truplo poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo,
– opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer in s pisnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni,
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
(4) Če suma na bolezen ni mogoče izključiti, odredi uradni veterinar nadzor na sumljivem gospodarstvu ter izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB izvaja veterinarska organizacija, dokler ni sum uradno izključen:
– zaporo žarišča okužbe,
– popis vseh živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali, dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti redno ažuriran, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma bolezni. Za namen uradnega nadzora morajo biti ti podatki stalno na razpolago,
– osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj sumljivega gospodarstva,
– prepoved prometa in gibanja prašičev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo. Glede na nevarnost širjenja okužbe lahko uradni veterinar prepove tudi gibanje drugih živalskih vrst in zahteva izvedbo dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije,
– prepoved odvoza trupel poginulih živali z gospodarstva, razen z dovoljenjem uradnega veterinarja,
– prepoved odvoza mesa, izdelkov iz prašičjega mesa, semena, jajčec ali zarodkov prašičev, živalske krme, orodja, materialov ali odpadkov, s katerimi bi se lahko prenesla bolezen z gospodarstva, razen če to dovoli uradni veterinar, pri čemer je ne glede na navedeno prepovedan promet z mesom, izdelki iz prašičjega mesa, semenom, jajčeci ali zarodki prašičev z gospodarstva za trgovanje znotraj Evropske unije,
– prepoved gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo, razen če to pisno dovoli uradni veterinar,
– postavitev razkuževalnih preprog na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni,
– razkuževanje vsakega prevoznega sredstva preden zapusti sumljivo gospodarstvo,
– epizootiološko poizvedovanje v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
(5) Ukrepe iz prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
(6) Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej v primeru, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto prašičev, lahko uradni veterinar po posvetovanju z DSNB odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo, uradni veterinar izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom bolezni in le na tiste objekte, kjer so bili ti prašiči nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno količino vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega priročnika, prisotnost virusa afriške prašičje kuge potrdi ali izključi.
(7) Okrog sumljivega gospodarstva lahko uradni veterinar določi začasno območje nadzora, znotraj katerega se izvajajo ukrepi iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ob vsakem obisku gospodarstva uradni veterinar izvede tudi pregled registra in identifikacijskih številk živali, dokler se sum ne ovrže oziroma sprejmejo ukrepi v primeru potrditve bolezni.

(1) Prisotnost bolezni uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov laboratorijskih preiskav.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni zgolj na podlagi kliničnih znakov bolezni oziroma rezultatov epizootioloških poizvedovanj.
(3) Ko je bolezen uradno potrjena, mora uradni veterinar poleg ukrepov iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:
– takojšnje pokončanje vseh prašičev na okuženem gospodarstvu pod nadzorom uradnega veterinarja, na način, da se med pokončanjem in prevozom prepreči tveganje širjenja virusa afriške prašičje kuge,
– v skladu z določili diagnostičnega priročnika odvzem vzorcev tkiva oziroma krvi od pokončanih prašičev, da se ugotovi način vnosa virusa na gospodarstvo in trajanje okužbe pred uradno prijavo bolezni,
– uničenje trupel poginulih in pokončanih prašičev pod uradnim nadzorom,
– uničenje mesa prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom bolezni in uvedenimi ukrepi pod uradnim nadzorom,
– uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju med verjetnim vnosom bolezni in uvedenimi ukrepi pod uradnim nadzorom,
– prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese,
– obdelava vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani (npr. krma), na način, da je zagotovljeno uničenje virusa bolezni v skladu z navodili uradnega veterinarja. Vse snovi in odpadke, ki bi lahko bili kontaminirani, kot npr. krma, je treba predelati; vse materiale za enkratno uporabo, ki bi lahko bili kontaminirani, in zlasti tiste, ki so bili uporabljeni pri pokončanju živali, je treba uničiti. Ti ukrepi se izvedejo v skladu z navodili uradnega veterinarja,
– uničenje vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal v postopku klanja, v skladu z navodili uradnega veterinarja,
– v primeru primarnega izbruha bolezni: za določitev genetskega tipa virusa, uporaba izolata virusa bolezni v laboratorijskem postopku, ki je določen z diagnostičnim priročnikom,
– izvedba epizootiološkega poizvedovanja v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– čiščenje, dezinfekcija in dezinsekcija objektov, vozil, opreme, kot tudi stelje, gnoja in gnojevke v skladu z določbami 12. člena tega pravilnika,
– drugi ukrepi za sanacijo okuženega gospodarstva.
(4) V primeru ugotovitve bolezni v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali ograjenem območju, kjer so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene ohranjanja vrste in redkih pasem, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz prve in pete alinee prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme obstajati nevarnost širjenja okužbe na ozemlju Republike Slovenije in Evropske unije. O tej odločitvi mora glavni urad VURS nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.
(5) Ko je bolezen uradno potrjena, glavni urad VURS prijavi bolezen Mednarodnemu uradu za zdravje živali (OIE) v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali, ter Evropski komisiji in državam članicam v skladu s prilogo 1, ki je sestavni del tega pravilnika, posreduje naslednje podatke:
– o izbruhih bolezni, ki so potrjeni na gospodarstvih,
– o primerih bolezni, ki so potrjeni v klavnici ali na prevoznih sredstvih,
– o primarnih pojavih bolezni, potrjenih pri divjih prašičih,
– o rezultatih epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 8. členom tega pravilnika.
(6) Glavni urad VURS tedensko pošilja Mednarodnemu uradu za zdravje živali (OIE), Evropski komisiji in državam članicam podatke o nadaljnjih potrjenih primerih bolezni pri divjih prašičih na okuženem območju v skladu s točko a) četrtega odstavka in petega odstavka 16. člena tega pravilnika.

(1) Če je bolezen potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko VURS za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od ukrepov iz prve alinee tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika za zdrave prašiče, da se omogoči dokončanje pitanja, pod pogojem, da uradni veterinar potrdi, da so proizvodne enote popolnoma ločene glede prostorov, skrbnikov živali, reje in krmljenja, tako da je onemogočeno širjenje virusa iz ene proizvodne enote v drugo. V tem primeru pripravi VURS natančna navodila za preprečitev širjenja bolezni.
(2) O dovoljenem odstopanju iz prejšnjega odstavka glavni urad VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.

(1) Gospodarstva se označijo kot kontaktna gospodarstva, če uradni veterinar ugotovi ali sklepa na podlagi epizootiološke poizvedbe iz 8. člena tega pravilnika, da bi bolezen lahko bila zanesena iz drugih gospodarstev na sumljivo ali okuženo gospodarstvo ali iz sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga gospodarstva.
(2) Na kontaktnih gospodarstvih odredi uradni veterinar ukrepe iz 4. člena tega pravilnika, ki se izvajajo, dokler ni sum na afriško prašičjo kugo uradno izključen.
(3) Če je epizootiološko stanje neugodno (na primer visoka populacija prašičev, prisotnost vektorjev, oddaljenost drugih gospodarstev), lahko uradni veterinar po posvetovanju z DSNB odredi na kontaktnih gospodarstvih tudi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. V skladu z diagnostičnim priročnikom se pokončanim prašičem odvzame zadostno količino vzorcev krvi oziroma tkiva, da se potrdi ali izključi prisotnost virusa bolezni na kontaktnih gospodarstvih.

(1) Na podlagi vprašalnikov iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika in so pripravljeni v okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje bolezni, izvede veterinarska organizacija s koncesijo epizootiološko poizvedbo v povezavi s sumljivimi primeri ali izbruhi bolezni, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– čas, ki je pretekel od možnega obstoja virusa bolezni na gospodarstvu do postavitve suma oziroma prijave bolezni,
– možen izvor bolezni na gospodarstvu in določitev vseh ostalih gospodarstev, kjer bi se lahko prašiči okužili na isti način,
– navedbo premikov ljudi, vozil, živali, trupov, semena, mesa ali drugih materialov, ki bi lahko bili vektor za prenos virusa,
– preveritev možnosti, da so vzrok za širjenje bolezni vektorji ali divji prašiči.
(2) Če pokaže epizootiološka poizvedba, da obstaja sum, da se je bolezen razširila iz ali na gospodarstva, ki se nahajajo na območju drugih držav članic, VURS o tem nemudoma obvesti Evropsko komisijo in zadevne države članice.

(1) Po uradni potrditvi bolezni na gospodarstvu mora uradni veterinar takoj določiti meje okuženega območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.
(2) Na okuženem in ogroženem območju uradni veterinar odredi ustrezne ukrepe iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
(3) Pri določanju velikosti okuženega in ogroženega območja VURS upošteva:
– rezultate epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena,
– geografski položaj, predvsem naravne in umetne meje,
– položaj in bližino drugih gospodarstev,
– vzorce premikov prašičev, njihov promet in razpoložljivost klavnic in obratov za predelavo živalskih odpadkov,
– sredstva in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev znotraj območja, zlasti če je potrebno prašiče pokončati in premakniti iz izvornega gospodarstva,
– uvedene ukrepe.
(4) Če okuženo ali ogroženo območje vključuje del ozemlja drugih držav članic, se okuženo oziroma ogroženo območje določi v sodelovanju s pristojnimi organi zadevnih držav članic.
(5) VURS sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s postavitvami vidnih oznak in opozorilnih napisov ter uporabo medijev kot so televizija, radio in tisk, da se zagotovi, da se vse osebe znotraj okuženega in ogroženega območja v celoti seznanijo z uvedenimi ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.

(1) Na okuženem območju uradni veterinar:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči. Najkasneje v sedmih dneh po določitvi okuženega območja mora ta gospodarstva obiskati veterinar in opraviti klinični pregled prašičev ter pregled registra in identifikacijskih oznak prašičev,
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
– v izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe določb drugega odstavka tega člena, uradni veterinar po predhodnem posvetovanju z VURS, določi oskrbovalne poti gospodarstva,
– tranzita prašičev po cesti ali železnici, brez vmesnega raztovarjanja in ustavljanja,
– če komisija dovoli premike prašičev za zakol prašičev, ki prihajajo izven okuženega območja in so namenjeni neposrednemu zakolu znotraj okuženega območja,
c) v skladu z določbami 12. člena tega pravilnika odredi čiščenje, dezinsekcijo in dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti okuženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo in s strani uradnega veterinarja pregledano in odobreno,
d) prepove premike in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen z in na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih po predhodnem posvetovanju z DSNB,
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na gospodarstvu nemudoma prijaviti uradnemu veterinarju, ki opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku,
f) prepove premike prašičev iz gospodarstev, kjer morajo ostati najmanj 40 dni po opravljenem čiščenju, dezinsekciji in dezinfekciji na okuženih gospodarstvih. Po 40 dneh se lahko premike dovoli pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena in le za prevoz:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
– v kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom,
– v izjemnih primerih, ko je ogrožena dobrobit živali, z dovoljenjem VURS, po predhodnem posvetovanju z DSNB, na druga gospodarstva znotraj okuženega območja. O tej izjemi VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo,
g) prepove promet in premike semena, jajčec in zarodkov prašičev z gospodarstev, ki se nahajajo znotraj okuženega območja,
h) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo na okuženem območju, upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja afriške prašičje kuge.
(2) Če ostanejo ukrepi iz prejšnjega odstavka zaradi novih izbruhov v veljavi dlje kot 40 dni in je ogroženo dobro počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko uradni veterinar, po predhodnem posvetovanju z DSNB, na podlagi utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev iz neokuženega gospodarstva znotraj okuženega območja:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
– v obrat za predelavo živalskih stranskih proizvodov ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom,
– v izjemnih primerih v druge objekte znotraj okuženega območja. O tej izjemi VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(3) Uradni veterinar lahko dovoli odpremo prašičev iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji:
a) da je odobreni veterinar opravil klinični pregled prašičev na gospodarstvu, zlasti tistih, ki so namenjeni za odpremo, vključno z merjenjem telesne temperature pri določenem odstotku prašičev in kontrolo registra in identifikacije prašičev, pri čemer ta pregled ne pokaže znakov bolezni,
b) da se prašiče prevaža v prevoznih sredstvih, ki jih je zapečatil uradni veterinar,
c) da so prevozna sredstva in oprema v skladu z določbami 12. člena tega pravilnika očiščena in razkužena takoj po opravljenem prevozu,
d) da se v primeru zakola ali pokončanja v skladu z diagnostičnim priročnikom odvzame zadostno število vzorcev, da se lahko prisotnost virusa bolezni na gospodarstvih potrdi ali izključi,
e) če so prašiči namenjeni neposrednemu zakolu v klavnici:
– da je o prihodu prašičev v klavnico obveščen uradni veterinar v klavnici, ki mora o prihodu prašičev nemudoma obvestiti območni urad VURS, ki je prašiče poslal,
– da se prašiči nastanijo in koljejo ločeno od drugih prašičev,
– da uradni veterinar pri pregledu pred in po zakolu preveri morebitne znake okužbe z boleznijo,
– da je meso zaklanih prašičev neškodljivo uničeno ali poslano v nadaljnjo obdelavo, pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, opisanim v prilogi II pravilnika, ki določa pogoje zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil živalskega izvora in da se toplotno obdela v zaprtih posodah, pri katerih vrednost Fc doseže 3,00 ali več, v skladu s pravilnikom, ki določa pogoje zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil živalskega izvora. Obdelava se mora izvesti v obratu, ki ga določi uradni veterinar. Pošiljka mora biti zapečatena ob odhodu in ves čas prevoza do obrata.
(4) Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi najmanj:
– dokler na okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje in dezinfekcija in
– dokler niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom. Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom 45 dni po opravljenem predhodnem čiščenju, dezinfekciji in dezinsekciji na okuženih gospodarstvih.
(5) VURS lahko po predhodnem posvetovanju z DSNB skrajša roke iz tega člena iz 40 in 45 dni na 30 dni, če je bil v skladu z diagnostičnim priročnikom izveden intenzivni program vzorčenja in preiskav ter s tem omogočeno, da se prisotnost afriške prašičje kuge na preiskovanem gospodarstvu uradno izključi.

(1) Na ogroženem območju uradni veterinar:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči,
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
– v izjemnih primerih iz tega člena po oskrbovalnih poteh, ki jih določi uradni veterinar po predhodnem posvetovanju z VURS,
– za tranzit prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez raztovarjanja in ustavljanja,
– za zakol, če pridejo prašiči iz neogroženega območja in so namenjeni neposrednemu zakolu znotraj ogroženega območja,
c) v skladu z določbami 12. člena tega pravilnika odredi čiščenje, dezinfekcijo in dezinsekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabIjajo za prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti ogroženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in odobreno s strani uradnega veterinarja,
d) v prvih sedmih dneh po določitvi ogroženega območja prepove premike domačih živali z in na gospodarstvo, razen če to dovoli uradni veterinar po predhodnem posvetovanju z DSNB,
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarski organizaciji, ki opravi ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku,
f) prepove promet in premike semena, jajčec in zarodkov prašičev z gospodarstev, ki se nahajajo znotraj ogroženega območja,
g) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo, upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni,
h) pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena lahko po preteku 30 dni od opravljenega čiščenja, dezinfekcije in dezinsekcije na okuženih gospodarstvih dovoli odpremo prašičev z gospodarstev, ki se nahajajo na ogroženem območju:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja. V tem primeru lahko VURS na podlagi dovoljenja Evropske komisije dovoli odstopanja od pogojev iz točke d) in četrte alinee točke e) tretjega odstavka prejšnjega člena, zlasti glede označevanja mesa teh prašičev in njegove nadaljnje uporabe ter namembnosti obdelanih proizvodov,
– v obrat za predelavo živalskih stranskih proizvodov ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom,
– v izjemnih primerih, ko je ogrožena dobrobit živali, na podlagi dovoljenja VURS, na druga gospodarstva znotraj okuženega ali ogroženega območja, o čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(2) Če se prašiči prepeljejo v klavnico, lahko glavni urad VURS ob ustrezni utemeljitvi in predhodni obvestitvi Evropske komisije, dovoli odstopanje od točke d) tretjega odstavka in četrte alinee točke e) tretjega odstavka prejšnjega člena, zlasti glede označevanja mesa teh prašičev in kasnejšo uporabo mesa ter namen obdelanih proizvodov.
(3) Če ostanejo ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena zaradi novih izbruhov afriške prašičje kuge v veljavi dlje kot 40 dni in je ogroženo dobro počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko uradni veterinar po predhodnem posvetovanju z DSNB, pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena in utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev z gospodarstva znotraj ogroženega območja direktno:
– v neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
– v obrat za predelavo živalskih stranskih proizvodov ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom,
– v izjemnih primerih v druge objekte znotraj okuženega ali ogroženega območja, o čemer glavni urad VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(4) Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi najmanj dokler:
– na okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje, dezinfekcija in po potrebi dezinsekcija in
– niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in laboratorijske preiskave v skladu z diagnostičnim priročnikom. Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom 40 dni po opravljenem predhodnem čiščenju, dezinfekciji in dezinsekciji na okuženih gospodarstvih.
(5) Uradni veterinar lahko na predlog stranke po predhodnem posvetovanju z DSNB dovoli, da se skrajša rok iz točke h prvega odstavka tega člena iz 30 na 21 dni, rok iz tretjega odstavka tega člena iz 40 na 30 dni in rok iz četrtega odstavka tega člena iz 40 na 20 dni, če je bil izveden v skladu z diagnostičnim priročnikom intenzivni program vzorčenja in preiskav, ter s tem omogočeno, da se prisotnost bolezni na preiskovanem gospodarstvu izključi.

(1) Razkužila in insekticidi ter njihove koncentracije, ki se uporabljajo za čiščenje, dezinfekcijo in dezinsekcijo, mora odobriti glavni urad VURS.
(2) Čiščenje, dezinfekcija in dezinsekcija se morajo opraviti pod uradnim nadzorom ter na podlagi navodil uradnega veterinarja in postopkov, ki so navedeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Na gospodarstvo, ki je bilo okuženo, se prašičev ne sme ponovno naseliti pred potekom 40 dni od opravljenega čiščenja, dezinfekcije in po potrebi dezinsekcije iz prejšnjega člena.
(2) Pri dovolitvi ponovne naselitve mora VURS upoštevati način reje prašičev na zadevnem gospodarstvu.
(3) Za gospodarstva, kjer pojav bolezni ni bil povezan z vektorji, se uporabi naslednji postopek:
a) v primeru proste reje se najprej naseli prašiče, pri katerih s serološko preiskavo niso bila ugotovljena protitelesa proti virusu bolezni, ali prašiče, ki izvirajo z gospodarstev, na katerih ni bilo kakršnihkoli omejitev zaradi bolezni. Prašiče se v skladu z navodili VURS enakomerno razporedi, po celotnem gospodarstvu. Če prisotnost protiteles na podlagi preiskav v skladu z diagnostičnim priročnikom po 45 dneh od naselitve ni ugotovljena, se lahko izvede ponovna naselitev (repopulacija). Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev z gospodarstva prepovedani,
b) v primeru vseh drugih oblik reje se lahko ponovna naselitev izvede na način iz prejšnje točke ali pa se celotna naselitev vseh prašičev izvede v roku 20 dni. Prašiči morajo izhajati z gospodarstev, kjer ni bilo nobenih omejitev zaradi bolezni. Serološke preiskave vzorcev vseh prašičev morajo biti opravljene v skladu z diagnostičnim priročnikom po preteku najmanj 45 dni od naselitve zadnjih prašičev na gospodarstvo. Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev iz gospodarstva prepovedani.
(4) Na gospodarstvih, pri katerih se pojav bolezni povezuje z vektorji, se ponovna naselitev prašičev ne sme izvesti najmanj šest let, razen:
a) če so bili pod uradnim nadzorom uspešno izvedeni posebni ukrepi za uničenje vektorja v objektih in na krajih, kjer so se vzrejali prašiči ali kjer bi lahko prišli v stik z vektorjem, ali
b) če je možno dokazati, da učinek vektorja ne predstavlja več večjega tveganja prenosa bolezni.
(5) Za namene četrtega odstavka tega člena se izvedejo ukrepi iz točke a) tretjega odstavka tega člena. Poleg teh ukrepov morajo biti prašiči podvrženi serološkim preiskavam v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki ne smejo biti opravljene pred potekom 60 dni po izvedbi popolne ponovne naselitve. Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev z gospodarstva prepovedani.
(6) Če pojav bolezni ni povezan z vektorji in je preteklo več kot šest mesecev po izvedbi postopkov čiščenja in dezinfekcije na gospodarstvu, lahko VURS ob upoštevanju epidemiološke situacije dovoli odstopanje od določb tretjega odstavka tega člena.
(7) Vhlevljanje novih drugih vrst domačih živali na gospodarstva dovoli VURS ob upoštevanju tveganja razširitve okužbe ali možne prisotnosti vektorja pri takšnem vhlevljanju.

(1) Uradni veterinar oziroma veterinar veterinarske organizacije s koncesijo je v primeru suma na bolezen v klavnici ali na prevoznih sredstvih dolžan nemudoma potrditi ali ovreči sum in o tem nemudoma obvestiti VURS.
(2) Če se bolezen potrdi v klavnici ali pri prevozu živali, mora uradni veterinar odrediti:
– pokončanje vseh za bolezen dovzetnih živali v klavnici ali prevoznem sredstvu,
– neškodljivo uničenje trupel in odpadkov za bolezen dovzetnih živali, pod uradnim nadzorom,
– čiščenje, dezinfekcijo in dezinsekcijo objektov, opreme in vozil pod uradnim nadzorom v skladu z 12. členom tega pravilnika,
– smiselno epizootiološko poizvedbo v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– laboratorijske preiskave izolata virusa bolezni v skladu z diagnostičnim priročnikom za določitev genotipa virusa,
– ukrepe iz 7. člena tega pravilnika na gospodarstvih, od koder so prišli okuženi prašiči in vseh kontaktnih gospodarstvih,
– ukrepe iz 5. člena tega pravilnika na izvornem gospodarstvu, od koder so bili okuženi prašiči ali trupi.
(3) Živali se lahko ponovno koljejo ali prevažajo 24 ur po opravljenem čiščenju, dezinfekciji in dezinsekciji iz 12. člena tega pravilnika.

(1) VURS mora o sumu na bolezen obvestiti rejce prašičev in lovce na območju, kjer je bil ugotovljen sum afriške prašičje kuge ter odrediti laboratorijske in druge preiskave vseh poginulih in ustreljenih divjih prašičev.
(2) Takoj po potrditvi primarnega pojava bolezni pri divjih prašičih glavni urad VURS z namenom zmanjšanja širjenja bolezni nemudoma:
a) ustanovi strokovno skupino, ki vključuje veterinarje, lovce, biologe in epizootiologe in pomaga pri:
– proučitvi epizootiološkega stanja in določitvi okuženega območja v skladu z določbami točke b) četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika,
– določitvi ustreznih ukrepov, ki bi se izvedli na okuženem območju kot dodatek k ukrepom iz točk b) in c) tega odstavka. Ukrepi lahko vključujejo tudi prepoved izvajanja lova in prepoved krmljenja divjih prašičev,
– pripravi načrta za izkoreninjenje bolezni, ki ga VURS v skladu s 16. členom tega pravilnika predloži Evropski komisiji,
– preverjanju učinkovitosti ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje bolezni na okuženem območju,
b) uvede uradni nadzor vseh rej prašičev na določenem okuženem območju, kjer uradni veterinar odredi:
– popis vseh kategorij prašičev na vseh gospodarstvih, ki ga izvedejo odobreni veterinarji. Imetnik živali je dolžan vse spremembe nemudoma sporočiti odobrenemu veterinarju. Podatke iz popisa preverja uradni veterinar. V primeru proste reje se prvi popis lahko opravi na podlagi ocene števila prašičev,
– osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj gospodarstva, da se prepreči stik z divjimi prašiči. Divji prašiči ne smejo imeti dostopa do katerekoli stvari, ki bi kasneje lahko prišla v stik s prašiči na gospodarstvu,
– prepoved premikov prašičev z in na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih glede na epizootiološko stanje po predhodnem posvetovanju z DSNB,
– postavitev razkuževalnih preprog na vhodu in izhodu gospodarstva in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu,
– higienske ukrepe za osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo zaradi zmanjšanja nevarnosti širjenja bolezni; ti ukrepi lahko vključujejo tudi začasno prepoved vstopa na gospodarstvo za osebe, ki so bile v stiku z divjimi prašiči,
– preiskave vseh poginulih prašičev in prašičev na gospodarstvu, ki kažejo znake bolezni,
– prepoved vnosa delov divjih prašičev, opreme in pribora, ki bi lahko bili okuženi z virusom bolezni v reje domačih prašičev,
– prepoved prometa in gibanja prašičev, njihovega semena, zarodkov in jajčec iz okuženega območja, za namene trgovanja znotraj Evropske unije,
c) odredi, da je treba o vsakem poginulem in ustreljenem divjem prašiču na okuženem območju obvestiti uradnega veterinarja in v skladu z diagnostičnim priročnikom opraviti preiskave na prisotnost virusa bolezni. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena bolezen, je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne rezultate preiskav, je promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z okuženega območja, med državami članicami Evropske unije, prepovedan. Deli divjih prašičev, ki niso namenjeni prehrani ljudi, se neškodljivo uničijo pod uradnim nadzorom,
d) odredi laboratorijske preiskave izolata virusa bolezni za določitev genotipa virusa v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(3) Če se pojavi bolezen pri divjih prašičih na območju Republike Slovenije, ki meji z državo članico, sodeluje VURS s pristojnim organom zadevne države pri določanju ukrepov za nadzor bolezni.

(1) Glavni urad VURS v roku 90 dni od potrditve primarnega pojava bolezni pri divjih prašičih predloži Evropski komisiji pisni načrt ukrepov za izkoreninjenje bolezni pri divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov za divje prašiče) na okuženem območju in tamkajšnjih gospodarstvih.
(2) Evropska komisija pregleda načrt ukrepov za divje prašiče in ga odobri, če ustreza uresničitvi želenega cilja. Z upoštevanjem razvoja stanja lahko VURS načrt ukrepov za divje prašiče naknadno spremeni ali dopolni. Če se spremembe nanašajo na ponovno opredelitev okuženega območja, glavni urad VURS o spremembah nemudoma obvesti Evropsko komisijo in države članice. Če se spremembe nanašajo na druge določbe načrta ukrepov, VURS predloži spremembe samo Evropski komisiji.
(3) Ko Evropska komisija odobri ukrepe iz prvega odstavka tega člena, ti nadomestijo prvotne ukrepe iz 15. člena tega pravilnika.
(4) Načrt ukrepov za divje prašiče mora vsebovati naslednje podatke:
a) rezultate epizootiološke poizvedbe in kontrol, opravIjenih v skladu s 15. členom tega pravilnika, in geografsko razširjenost bolezni,
b) določitev okuženega območja na ozemlju Republike Slovenije. VURS pri opredelitvi okuženega območja upošteva:
– rezultate opravljene epizootiološke poizvedbe in geografsko razširjenost bolezni,
– populacijo divjih prašičev na okuženem območju,
– obstoj naravnih ali umetnih ovir za premike divjih prašičev,
c) organizacija sodelovanja med biologi, lovci, lovskimi organizacijami, službami za zaščito prostoživečih živali in veterinarskimi službami (zdravstveno varstvo živali in javno zdravstvo),
d) opis obveščevalne kampanje, ki se izvaja za obveščanje lovcev o ukrepih, ki jih morajo sprejeti v okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje afriške prašičje kuge iz populacije divjih prašičev,
e) način določanja obsega okužbe s preiskavami v populaciji divjih prašičev, ustreljenih in poginulih divjih prašičev, in z laboratorijskimi testi, vključno z epidemiološkimi preiskavami posameznih starostnih skupin divjih prašičev,
f) zahteve, ki jih morajo izpolnjevati lovci, da se prepreči kakršnokoli širjenje bolezni,
g) način odstranjevanja ustreljenih in poginulih divjih prašičev, ki temelji na:
– neškodljivem uničenju pod uradnim nadzorom ali
– o pregledu, ki ga izvede uradni veterinar in laboratorijskih testih v skladu z diagnostičnim priročnikom. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena bolezen, je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne rezultate preiskav je med državami članicami prepovedan promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z okuženega območja,
h) o ukrepu, da se za vsakega ustreljenega ali poginulega divjega prašiča, opravi epizootiološka poizvedba, ki mora vključevati izpolnitev vprašalnika, iz katerega morajo biti razvidni podatki o:
– geografskem območju, kjer je bila žival najdena,
– datumu, ko je bil divji prašič najden,
– osebi, ki je divjega prašiča našla ali ustrelila,
– starosti in spolu divjega prašiča,
– če je bil divji prašič ustreljen, o simptomih pred strelom,
– če je bil divji prašič najden mrtev, o stanju trupla,
– laboratorijskih ugotovitvah,
i) opis programa nadzora in preventivnih ukrepov, ki se lahko uvedejo za gospodarstva na okuženem območju in po potrebi v njegovi okolici, vključno s prevozom in premiki prašičev iz, na oziroma v okuženo območje. Ukrepi morajo vključevati zlasti prepoved premikov prašičev, njihovega semena, jajčec in zarodkov z okuženega območja z namenom trgovanja v Evropski uniji,
j) druge kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za odpravo ukrepov,
k) navedba organa, zadolženega za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta ukrepov za divje prašiče,
l) opis postopka, ki je vzpostavljen z namenom, da lahko strokovna skupina iz točke a) drugega odstavka 15. člena tega pravilnika, redno preverja izvajanje načrta ukrepov za izkoreninjenje bolezni,
m) ukrepe za spremljanje bolezni, ki se uvedejo, po poteku najmanj 12 mesecev od zadnjega potrjenega primera bolezni pri divjih prašičih na določenem okuženem območju. Ti ukrepi ostanejo v veljavi najmanj 12 mesecev in zajemajo zlasti ukrepe, ki se že izvajajo v skladu s točkami e), g) in h) tega odstavka.
(5) VURS mora Evropski komisiji in državam članicam v Stalnem veterinarskem odboru vsakih 6 mesecev predložiti poročilo o epizootiološkem stanju na določenem območju in rezultatih izvajanja načrta ukrepov za divje prašiče.

(1) Če se sumi, da so na gospodarstvu, na katerem je bila potrjena bolezen, vektorji prisotni, uradni veterinar odredi:
a) da se v skladu s Prilogo 4, ki je sestavni del tega pravilnika, okuženo zgradbo in njeno okolico fizično pregleda glede na prisotnost vektorjev in po potrebi nastavi pasti zanje;
b) da se v primeru, če se potrdi prisotnost vektorjev:
– izvedejo ustrezne laboratorijske preiskave za potrditev ali izključitev prisotnosti virusa bolezni pri vektorjih,
– uvedejo nadaljnji primerni ukrepi spremljanja, preverjanja in nadzora vektorjev na gospodarstvu in na območju okoli gospodarstva;
c) v primeru, ko je prisotnost vektorjev potrjena, nadzor pa neizvedljiv, na prizadetem gospodarstvu v naslednjih šestih letih odredi prepoved vzreje prašičev, in po potrebi tudi drugih domačih živali.
(2) Glavni urad VURS mora o izvedenih ukrepih iz prejšnjega odstavka obvestiti Evropsko Komisijo in druge države članice v okviru Stalnega veterinarskega odbora.

(1) Diagnostični postopki, vzorčenje in laboratorijsko testiranje na prisotnost bolezni se morajo izvajati v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki je predpisan v prilogi Odločbe Komisije z dne 26. maja 2003 o odobritvi Diagnostičnega priročnika za afriško prašičjo kugo 2003/422/ES (UL L št. 134 z dne 11. 6. 2003, str.35). Laboratorijsko testiranje izvaja Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI). Nacionalni laboratoriji Skupnosti so našteti v prilogi 4 Direktive Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo in o spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev in afriško prašičjo kugo (UL L št. 192 z dne 20. 7. 2002, str. 27, z vsemi spremembami).
(2) Za usklajevanje standardov in metod za diagnostiko je v Republiki Sloveniji odgovoren laboratorij NVI.
(3) NVI mora zagotoviti povezavo z referenčnim laboratorijem v okviru Evropske unije v skladu s prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Diagnostični priročnik mora vsebovati zlasti:
a) minimalne varnostne zahteve pred biološkimi dejavniki in standarde kakovosti, ki se morajo upoštevati v diagnostičnih laboratorijih za afriško prašičjo kugo in pri prevozu vzorcev,
b) merila in postopke, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju kliničnih in postmortalnih pregledov za potrditev ali izključitev prisotnosti afriške prašičje kuge,
c) merila in postopke, ki jih je treba upoštevati pri odvzemu vzorcev pri živih in mrtvih prašičih, da se z laboratorijskimi preiskavami potrdi ali izključi bolezen, vključno z metodami vzorčenja za serološke ali virološke preglede, ki se izvajajo v okviru ukrepov iz tega pravilnika,
d) laboratorijske teste, ki se uporabljajo v diagnostiki bolezni, vključno:
– s testi za diferenciacijo med virusom bolezni in drugimi pestivirusi,
– s testi za razločevanje vzorca protiteles, ki ga izzove marker cepivo, in vzorca, ki ga izzove divji sev virusa bolezni (navedeni testi se uporabljajo glede na primernost in izvedljivost),
– s kriteriji za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih testov,
e) laboratorijske tehnike za genetsko tipizacijo izolatov virusov afriške prašičje kuge.
(5) Z namenom zaščite zdravstvenega varstva živali je dovoljeno z virusom bolezni, njegovim genomom, antigeni in cepivi, rokovati ali jih uporabljati v raziskovalne, diagnostične ali proizvodne namene samo na mestih, v institucijah in laboratorijih, ki so odobreni in pod nadzorom VURS. VURS predloži spisek odobrenih mest, institucij in laboratorijev Evropski komisiji in jo sproti obvešča o vseh spremembah.

(1) Uporaba cepiv proti afriški prašičji kugi je prepovedana razen, če Evropska komisija dovoli drugače.
(2) Rokovanje, proizvodnja, shranjevanje, preskrba, distribucija in prodaja cepiv mora potekati v Republiki Sloveniji pod uradnim nadzorom.

(1) Načrt ukrepov, ki določa nacionalne ukrepe v primeru izbruha bolezni (v nadaljnjem besedilu: nacionalni načrt ukrepov), pripravi VURS in ga posreduje v potrditev Evropski komisiji.
(2) Načrt ukrepov določa sredstva, opremo, osebje in ustrezen material, ki je potreben za hitro in učinkovito izkoreninjenje izbruha bolezni.
(3) Kriteriji in zahteve za izdelavo načrta ukrepov so določeni v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Načrt ukrepov se lahko z upoštevanjem razvoja stanja naknadno spremeni ali dopolni, redno pa preveri vsakih pet let in vse spremembe sporoči Evropski komisiji.

(1) V primeru izbruha oziroma pojava bolezni VURS nemudoma skliče DSNB in po potrebi vzpostavi lokalna središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: LSNB).
(2) DSNB vodi in spremlja postopke LSNB in je odgovoren za:
– določanje potrebnih ukrepov nadzora;
– zagotavljanje takojšnjega in učinkovitega izvajanja ukrepov v LSNB;
– razporejanje osebja in sredstev v LSNB;
– posredovanje podatkov Evropski komisiji, državam članicam Evropske unije, državnim organom, kmetijskim, trgovskim in drugim gospodarskim združenjem;
– povezovanje z diagnostičnimi laboratoriji;
– povezovanje s tiskom in drugimi mediji;
– povezovanje s policijo, vojsko in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(3) VURS ustanovi za zagotovitev strokovnega znanja in izkušenj za pomoč DSNB pri zagotavljanju pripravljenosti, strokovno skupino, ki je v stalni pripravljenosti. Strokovna skupina v primeru izbruha pomaga DSNB zlasti pri:
– epizootiološki poizvedbi,
– vzorčenju, testiranju in razlagi rezultatov opravljenih laboratorijskih preiskav,
– vzpostavljanju ukrepov za nadzor bolezni.
(4) VURS skrbi, da imajo DSNB, LSNB in strokovna skupina na voljo osebje, sredstva in opremo, vključno s potrebnimi komunikacijskimi sistemi in jasno ter učinkovito hierarhijo, s čimer je zagotovljeno takojšnje izvajanje ukrepov za nadzor bolezni iz tega pravilnika.
(5) Podatke o osebju, prostorih, opremi, navodilih in upravljanju DSNB, LSNB in strokovne skupine določa načrt ukrepov iz 20. člena tega pravilnika.

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 25/04).

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.