Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Razvoj turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem je uvrščen med prednostne projekte Mestne občine Celje in je dolgoročno opredeljen s cilji razvoja turizma, športnih in rekreativnih dejavnosti, oživitvi podeželskega zaledja in za to potrebne regijske infrastrukture.
Območje zemljišč Šmartinskega jezera je v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01) v kartografskem delu in v njegovem okviru sprejeti krajinski zasnovi (Krajinska zasnova Šmartinsko jezero; št. projekta 098/97-98 RC Planiranje Celje, d. o. o.) že opredeljeno tudi kot območje za rekreacijo. Namenska raba površin tega območja so večinoma gozdovi, najboljša kmetijska zemljišča, območja drugih kmetijskih zemljišč in poselitvena območja, izvedbeni pogoji pa so opredeljeni znotraj obstoječega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajinske zasnove Šmartinsko jezero (Uradni list RS, št. 70/06).
Šmartinsko jezero je v obstoječih dokumentih opredeljeno kot zadrževalnik visokih voda z možnostjo rekreacije in turizma in dejansko tudi obratuje v skladu s svojo osnovno funkcijo.
Mestna občina Celje je z dopisom št. 33303-00002/2004 6000 MČP z dne 27. 2. 2006 dala pobudo za načrtovanje prostorske ureditve območja Šmartinskega jezera z zaledjem z državnim lokacijskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da je pobudo na podlagi 11.b člena Uredbe o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05) v obliki sklepa št. 33303-00002 z dne 2. 2. 2006 podal pristojen organ, to je Mestni svet občine Celje. Pobuda je v skladu z 19. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) dokumentirana z Razvojno-programskim načrtom turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem, ki je bil narejen kot strokovna podlaga za strategijo prostorskega razvoja tega dela občine (izdelovalec: GEOS Consulting ZT-GmbH, Celovec, december 2005), ter z grafičnim izsekom iz kartografske dokumentacije Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01), iz katerega je razviden obseg predlagane prostorske ureditve in njene glavne značilnosti.
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep št. 32200-16/2006/4 z dne 27. 7. 2006 z ugotovitvijo, da gre za prostorsko ureditev, ki na podlagi Strategije razvoja slovenskega turizma 2002–2006 ter Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma 2007–2011, opredeljuje mesto Celje s Šmartinskim jezerom kot temeljno strateško turistično območje javnega interesa in velja kot prostorska ureditev državnega pomena. Iz sklepa Vlade Republike Slovenije izhaja, da je pobudo za načrtovanje prostorske ureditve podal minister za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pobudnik).
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);
– Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002–2006;
– Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma 2007–2011.
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta in okvirno ureditveno območje
Predmet državnega lokacijskega načrta za območje Šmartinskega jezera (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) je opredelitev nove rabe površin, ki so namenjena ureditvi turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem.
Razvojna zasnova za Šmartinsko jezero in zaledje predvideva ekološko sanacijo jezera in okoli njega razporejene razvojne centre, ki bi omogočali in spodbujali nadaljnji razvoj različnih programov.
Načrtuje se:
– izvedba ekološke sanacije jezera in pripadajoče komunalne infrastrukture;
– izgradnja kopališča (odcepitev zaliva z nasipom, gostinska ponudba in sanitarije, travnik za sončenje, parkirišče, taborjenje);
– prireditveno rekreacijsko območje (stolp z razgledno ploščadjo in steno za plezanje, oder na vodi s tribunami, športno rekreacijske naprave, igrišča);
– turistične nastanitvene zmogljivosti s potrebno infrastrukturo;
– izgradnja in označitev mreže potrebnih poti;
– zagotovitev privezov za plovila;
– igrišče za golf;
– dvorec Prešnik (delna sanacija dvorca, kulturne prireditve, poletna restavracija).
Vplivno območje sega v prostor občin Vojnik (del zemljišč občine neposredno ob obali jezera) in Dobrna (gravitacijsko območje turističnih dejavnosti).
Dne 11. 10. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom pridobiti in uskladiti priporočila, usmeritve in zakonite interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta upošteva, da:
– Šmartinsko jezero dejansko obratuje kot zadrževalnik visokih voda in je to njegova temeljna naloga, kateri se morajo vse druge dejavnosti podrediti;
– se v največji možni meri upoštevajo dejavnosti ribiške družine;
– se ohrani naravno okolje, poraslo s številnimi zdravilnimi zelišči, pred površinami, namenjenimi pozidavi, ter predvidi take prostorske ureditve, ki bodo še naprej namenjene sprostitvi, oddihu in rekreaciji.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), recenzijo državnega lokacijskega načrta in drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Mestna občina Celje, ki zagotovi strokovne podlage iz točke VI. 1 in točke VI. 2 tega programa priprave in študijo variant ter vse faze državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Mestna občina Celje.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju izbere Mestna občina Celje po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta pripravljajo smernice za načrtovanje, strokovne podlage urejanja prostora in mnenja o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
12. Zavod za gozdove Slovenije,
13. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
14. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
15. Zavod za ribištvo Slovenije,
16. ELES, d. o. o., Ljubljana,
17. Elektro Celje d. d., Celje,
18. Geoplin plinovodi d. o. o., Ljubljana,
19. Mestna občina Celje in njene gospodarske javne službe.
Mestna občina Celje predloži ministrstvu, pristojnemu za kulturo vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov sta:
1. Telekom Slovenije d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana in
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem,
2. Ministrstvo za promet,
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje,
6. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
7. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
MOP DP potrdi predlagan obseg variant za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), funkcionalnosti, okoljevarstva in ekonomske sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev za ureditev območja Šmartinskega jezera in pripravi usmeritve za najboljšo izdelavo strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
VI. Seznam potrebnih strokovnih in geodetskih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne in geodetske podlage in vsa druga relavantna gradiva.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne in geodetske podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, okoljski, gradbeno-tehnični, ekonomski elaborat; in
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana tako, da vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih delov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti z vsemi funkcionalnimi, urbanističnimi, krajinskimi, arhitekturnimi ter okoljevarstvenimi rešitvami in ureditvami, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih in zaščita, prestavitev ali ukinitev obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja posameznih pričakovanih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.
VII. Postopek in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-203/2006 dne 26. 7. 2006 ugotovilo, da za državni lokacijski načrt ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
V obrazložitvi odločbe iz prejšnjega odstavka je navedeno, da:
– za prostorsko ureditev ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje,
– načrtovana prostorska ureditev ne leži v zavarovanih območjih ali posebnem varstvenem območju ter ne more pomembno vplivati na ta območja, zato ni potrebno izvesti presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov na varovana območja.
VII.3 Faza študije variant:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– Mestna občina Celje zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– Mestna občina Celje pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora in jih analizira (analiza smernic).
2. Izdelava študije variant:
– Mestna občina Celje zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– MOP DP zagotovi recenzijo študije variant;
– po prejemu recenzije študije variant načrtovalec dopolni študijo variant in predloga najustreznejše variantne rešitve;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi Mestna občina Celje stališča nosilcev urejanja prostora določenih v točki IV.3 tega programa priprave;
– MOP DP in Mestna občina Celje skličeta in organizirata drugo prostorsko konferenco.
3. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– Mestna občina Celje zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve tako, da pri tem upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference, pri čemer mora Mestna občina Celje obrazložiti razloge za morebitno neupoštevanje;
– MOP DP pridobi k predlogu najustreznejše variantne rešitve stališče Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, in Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za turizem, in pošlje predlog odločitve o najustreznejši variantni rešitvi Vladi Republike Slovenije.
– O najustreznejši variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta:
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– Mestna občina Celje zagotovi gradivo za pridobitev dopolnitev smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– Mestna občina Celje pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 15 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– Mestna občina Celje na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb MOP DP dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– Ministrstvo za okolje in prostor s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu Ministrstva za okolje in prostor in na sedežu Mestne občine Celje ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– Mestna občina Celje obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, na kateri je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb seznani javnost z objavo na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– Mestna občina Celje med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo;
– Mestna občina Celje med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede upoštevanja pripomb;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju pobudnika odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani Mestno občino Celje.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– Mestna občina Celje zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP DP in Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za turizem zagotovita pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– Mestna občina Celje zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj:
– Mestna občina Celje pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– Mestna občina Celje predloži načrtovalcu mnenja nosilcev urejanja prostora, da izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– minister, pristojen za prostor, v soglasju s pobudnikom predloži usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.