Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet, ministrom za obrambo in ministrom za gospodarstvo

Območje vojaškega letališča Cerklje je treba urediti zaradi razvojnih obrambnih potreb Slovenske vojske in zavezništva. Letališče bo namenjeno potrebam Slovenske vojske in zagotavljanju podpore države gostiteljice po sprejetem načrtu izvajanja te podpore v Republiki Sloveniji, delno pa tudi za potrebe civilnega zračnega prometa. Za operativnost letališča bo skrbela Slovenska vojska, in sicer z rednim in investicijskim vzdrževanjem objektov, napeljav, naprav in opreme. Letališče Cerklje bo perspektivno usposobljeno za pristajanje in vzletanje vojaških in civilnih letal tudi pri omejeni vidljivosti podnevi in ponoči ter za izvajanje kontrole in zaščite zračnega prometa. Leži 6 km južno od Krškega med odsekom avtoceste Smednik–Krška vas in krajem Cerklje ob Krki ter je v uporabi kot letalska baza Slovenske vojske. Dostop do njega iz avtocestnega omrežja je danes mogoč po priključku Drnovo po lokalnih cestah skozi Drnovo, Zasap in Črešnjice pri Cerkljah (novi načrtovani vhod) do Cerkelj ob Krki, kjer je obstoječi glavni vhod na letališče.
Pobuda za umestitev vsebin civilnega dela letališča Cerklje ob Krki ter gospodarsko-razvojno-logističnega dela temelji na Resoluciji nacionalnih programov, Operativnem programu in Programu spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013. Vsem trem je skupna tema vzpostavitev gospodarsko-razvojno-logističnih platform kot infrastrukture na slovenskih območjih, ki imajo zaradi lege (bližina pomembnih vozlišč) velik strateški pomen. Eno izmed območij, ki je postalo tudi del Resolucije nacionalnih programov, je v občinah Krško in Brežice ter se imenuje Phoenix. Del tega projekta obsega tudi gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti civilnega dela letališča Cerklje ob Krki.
Ministra za obrambo in za promet sta z dopisom št. 872-01-106/2004-38 z dne 26. 7. 2005 dala pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki. Minister za promet je z dopisom št. 2644-0031/2000/116-0032074 z dne 28. 7. 2005 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za navezavo nove ureditve letališča Cerklje na avtocestno omrežje, z dopisom št. 3501-9/2006 z dne 6. 6. 2006 pa dopolnitev pobude za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje, s katero je podrobneje vsebinsko in prostorsko opredelil namembnost območja Gaj za civilne potrebe. Z njegovim dopisom št. 3501-9/2006 z dne 14. 6. 2006 je bila podana dopolnitev pobude za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje, s katero je podrobneje vsebinsko in prostorsko opredelil potrebe civilnega letalskega prometa na območju letališča Cerklje ob Krki. Minister za obrambo je z dopisom št. 872-01-106/2004-160 z dne 10. 7. 2006 predložil dopolnitev pobude za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje, s katero z območja obravnave s tem načrtom izvzema območje Gorice ter dopolnjuje opise dejavnosti in ureditev na območju urejanja. Minister za gospodarstvo je z dopisom št. 350-1/2006-498 z dne 11. 9. 2006 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki, s katero na območje urejanja s tem načrtom umešča gospodarsko-razvojno-logistični center, civilno letališče in nadgradnjo cestnih povezav. Ministra za gospodarstvo in za promet sta z dopisom št. 350-1/2006-675 z dne 13. 11. 2006 predložila dopolnitev pobude za pripravo državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki za umestitev objektov za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti, s katero se nadomešča pobuda ministra za promet št. 350-9/2006 z dne 14. 6. 2006 in pobuda ministra za gospodarstvo št. 350-1/2006-498 z dne 11. 9. 2006.
Pobude in dopolnitve pobud so utemeljene v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),
– Uredbi o določitvi obrambnih potreb (Uradni list RS, št. 30/03),
– Uredbi o določitvi objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo in ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 7/99 in 67/03),
– Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 89/04),
– Sklepu Vlade Republike Slovenije o usposobitvi letališča Cerklje ob Krki za skupne potrebe zavezništva (št. I 871-02/2005-2 z dne 10. 3. 2005),
– Sklepu Vlade Republike Slovenije št. 802-03/2001-11 z dne 16. 10. 2003, s katerim je Vlada Republike Slovenije sprejela Načrt izvajanja podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji,
– Srednjeročnem obrambnem programu 2005–2010 (št. 802-00-1/2004-89 z dne 22. 6. 2005),
– Sklepu Vlade Republike Slovenije št. 802-03/2001-11 z dne 16. 10. 2003, s katerim je Vlada Republike Slovenije sprejela Načrt izvajanja podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji,
– Sklepu Vlade Republike Slovenije št. 31001-1/2006/9 z dne 6. 7. 2006, s katerim je Vlada Republike Slovenije sprejela Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007–2013.
– Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije 12. 10. 2006.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je:
– celotno območje vojaškega letališča Cerklje ob Krki z vsemi prostorskimi ureditvami, povezanimi z gradnjo (nadomestno gradnjo, dozidavo in nadzidavo, rekonstrukcijo, obnovo in v manjšem obsegu novogradnjo) vojaških objektov na letališču in na območju Gazic kot funkcionalne letališke enote, infrastrukture, posodobitve in podaljšanja letališke steze in manevrskih površin, namestitvenih objektov, hangarjev in tehničnih delavnic, rezervoarjev za gorivo, letališkega stolpa, navigacijskih naprav oziroma sistemov (Raka, Hrastje, Jelše, Škocjan, Trnje, osrednji del letališča) ter poligona varne vožnje na območju Gaja;
– območje infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe civilnega zračnega prometa ter območje spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti, ki ležita severno od travnate vzletno-pristajalne steze in varnostnega območja vojaškega dela letališča Cerklje ob Krki; celotno območje je danes del vojaškega letališča za odmetavanje tovora in je v naravi degradirano, po načrtovani rabi pa namenjeno izključno za potrebe obrambe države; zanj pa bo določena nadomestna lokacija;
– območje ureditev cestnih navez na območje urejanja vključno s priključevanjem na avtocesto ter ureditvijo notranjih in zunanjih cestnih povezav, ki bodo zagotavljale ustrezno prometno dostopnost vojaškega letališča, območja infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe civilnega zračnega prometa ter območja spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti.
Dne 21. 9. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco, da bi pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil s prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– prouči možnost priključitve obravnavanega območja na čistilno napravo Krška vas;
– prouči možnost optimalnega priključevanja na avtocesto;
– prouči vplive na jedrsko varnost zaradi bližine Jedrske elektrarne Krško.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov ter koordinira in usklajuje vse pobudnike, nosilce urejanja prostora in prostorske načrtovalce.
Naročniki strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta so Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: MORS) v delu, ki se nanaša na usposobitev vojaškega letališča, Ministrstvo za promet, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: DARS), v delu, ki se nanaša na navezavo območja urejanja na avtocesto in druge cestne povezave, ter Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: MG) v sodelovanju z Ministrstvom za promet, Direktorat za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: MzP DCL), v delu, ki se nanaša na infrastrukturne objekte in naprave za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajoče logistične in storitvene dejavnosti in MG v sodelovanju z MORS v delu, ki se nanaša na zagotovitev nadomestne lokacije območja za odmetavanje tovora.
Naročniki zagotovijo vsa sredstva za izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točke VI tega programa priprave in vseh faz državnega lokacijskega načrta v skladu s finančno razmejitvijo, ki je bila usklajena med pobudniki.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga izberejo naročniki po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o prostorskoureditvenih zadevah.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, če se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, izdelanih strokovnih podlag urejanja prostora ter mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
7. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
14. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za jedrsko varnost, Ljubljana,
15. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
17. Zavod za ribištvo Slovenije,
18. Zavod za gozdove Slovenije,
19. ELES, d. o. o., Ljubljana,
20. Elektro Celje, d. d., PE Krško,
21. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
22. Občina Brežice in njene javne gospodarske službe v delih, pri katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
23. Občina Krško in njene gospodarske službe v delih, pri katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture ter
24. drugi organi in organizacije, če bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da predvidene ureditve segajo na njihovo delovno področje.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, MOP predloži vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacije oziroma nosilci javnih pooblastil, ki morajo sodelovati v postopku priprave državnega lokacijskega načrta, so:
1. Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana, s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju,
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode, s predložitvijo podatkov o programih in načrtih, ki jih pripravljajo.
IV.3 Nosilci urejanja prostora in ministrstva ter druge organizacije, ki v postopku izdelave utemeljitve predlaganih rešitev podajo stališče, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode,
8. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
9. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

MOP, MORS, MzP in MG potrdijo predlog ureditev, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vse drugo gradivo, potrebno za izpolnitev naloge.
Izdelajo se naslednje strokovne podlage:
VI.1 Strokovne podlage urejanja prostora in varstva okolja, ki se pripravijo enotno za vse območje državnega lokacijskega načrta:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora;
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– preveritev celovite prometne ureditve priključevanja območja urejanja na avtocesto ter notranjih in zunanjih cestnih povezav, ki bo zagotavljalo ustrezno prometno dostopnost vojaškega letališča, območja infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe civilnega zračnega prometa ter območja spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti z utemeljitvijo rešitve.
VI.2 Idejne rešitve za posamezne prostorske ureditve znotraj območja državnega lokacijskega načrta:
– idejne zasnove načrtovanih prostorskih ureditev, izdelane na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejne zasnove posameznih elementov prostorskih ureditev, izdelane kot posamezni načrti, ki vključujejo vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova novih in zaščita, prestavitev ali odprava obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– analiza vplivov na okolje ter idejne zasnove rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– zazidalni preizkus območja objektov za potrebe civilnega zračnega prometa in spremljajočih logistično-storitvenih dejavnosti z utemeljitvijo najustreznejše rešitve s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika;
– opredelitev in utemeljitev nadomestne lokacije območja za odmetavanje tovora.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Utemeljitve predlagane rešitve, strokovne in geodetske podlage iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-278/2006 z dne 7. 12. 2006 ugotovilo, da v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje. Za predmetni načrt ta presoja ni potrebna, ker se ne predvidevajo posegi v okolje, za katero jo je treba izvesti.
VII.3 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta
1. Pridobitev smernic za načrtovanje in predhodne analize:
– naročniki zagotovijo gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora pri nosilcih urejanja prostora iz točke IV.1 in podatke pri organizacijah oziroma nosilcih javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se rok v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava in potrditev predloga rešitve:
– naročniki zagotovijo izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela predlog rešitev v februarju 2007;
– MOP k izdelanemu predlogu rešitve pridobi stališča MORS, MzP in MG;
– MOP k predlogu rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave;
– naročniki zagotovijo dopolnitev predloga rešitve tako, da pri tem upoštevajo stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, pri čemer morajo naročniki obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– minister, pristojen za prostor v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, ministrom, pristojnim za promet, in ministrom, pristojnim za gospodarstvo predloži Vladi Republike Slovenije predlog rešitve v marcu 2007;
– o predlogu rešitve odloči Vlada Republike Slovenije.
3. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročniki na podlagi usmeritev iz predloga rešitev, smernic in njihovih dopolnitev zagotovijo izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točke VI.2 tega programa priprave, vključno z elaboratom vplivov na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih in geodetskih podlag, vključno z elaboratom vplivov na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta v maju 2007;
– MOP organizira drugo prostorsko konferenco, da se za predlagano načrtovano ureditev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in zakoniti interesi in mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– MOP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb MOP dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP seznani občine, na katere se nanaša predlog državnega lokacijskega načrta.
4. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu pripravljavca in v občinah, na katere se nanaša, v juniju 2007;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, na katerih je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, po svetovnem spletu in na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP v sodelovanju z občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP v sodelovanju z naročniki, MORS, MzP in MG ter načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP s pripombami, predlogi in predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za obrambo, ministra, pristojnega za promet, in ministra, pristojnega za gospodarstvo, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občine, na katere se nanaša, v septembru 2007.
5. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročniki zagotovijo izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag v oktobru 2007;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za obrambo, ministrstva, pristojnega za promet, in ministrstva, pristojnega za gospodarstvo;
– naročniki zagotovijo gradivo za pridobitev mnenj.
6. Pridobitev mnenj:
– MOP pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pri nosilcih urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP med pridobivanjem mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP predloži naročnikom mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
7. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, ministrom, pristojnim za promet, in ministrom, pristojnim za gospodarstvo, predloži usklajeni dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje; sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve v februarju 2008;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.