Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. decembra 2006.

V Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo in 24/05 – odločba US) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

"Ta zakon ureja referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora.

Ta zakon ureja tudi ljudsko iniciativo za spremembo ustave in za sprejem zakona.".

V drugem odstavku 2. člena se pred besedo "urejena" doda beseda "drugače".

V 3. členu se pred besedo "lokalni" doda beseda "samoupravni", pred besedo "zakonom" pa se doda besedi "ali drugim".

4. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Na referendumu o spremembi ustave volivke in volivci (v nadaljnjem besedilu: volivci) odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor, pred njeno razglasitvijo.".

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državni zbor razpiše referendum o spremembi ustave, če to zahteva najmanj trideset poslancev.

Zahteva za razpis referenduma iz prejšnjega odstavka se lahko vloži v sedmih dneh po sprejemu ustavnega zakona o spremembi ustave.".

Za 5. členom se dodajo 5.a do 5.d člen, ki se glasijo:

Zahteva za razpis referenduma se lahko nanaša na ustavni zakon o spremembi ustave v celoti oziroma na enega ali več njegovih posameznih vsebinsko zaokroženih delov.

Zahteva za razpis referenduma se lahko nanaša na ustavni zakon o spremembi ustave v celoti, kadar ustavni zakon vsebuje le posamezno spremembo ustave ali več med seboj povezanih sprememb ustave.

Kadar ustavni zakon obsega več med seboj nepovezanih sprememb ustave, se zahteva za razpis referenduma lahko nanaša le na posamezni vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona ali na več takih delov. Za vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona se šteje del, ki vsebuje posamezno, z drugimi deli nepovezano spremembo ustave ali več med seboj povezanih, a z ostalimi deli nepovezanih sprememb ustave. Ob teh pogojih se lahko vloži tudi več zahtev za razpis referenduma.

Zahteva za razpis referenduma se ne sme nanašati samo na izvedbeni del ustavnega zakona o spremembi ustave.

Zahteva za razpis referenduma mora vsebovati opredelitev predmeta referenduma v skladu s 5.a členom tega zakona in referendumsko vprašanje v skladu z opredelitvijo predmeta referenduma.
Zahtevi morajo biti priloženi podpisi najmanj trideset poslancev na poimenskem seznamu.

Če se zahteva za razpis referenduma nanaša na ustavni zakon o spremembi ustave v celoti, se referendumsko vprašanje glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi sprememba ustave, vsebovana v ustavnem zakonu, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?".
Če se zahteva za referendum nanaša samo na posamezen vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona o spremembi ustave, se referendumsko vprašanje glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi sprememba ustave, vsebovana v … (navesti alineo, odstavek, člen ali člene ustavnega zakona, ki vsebujejo posamezen vsebinsko zaokrožen del ustavnega zakona), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?".
Če se zahteva za razpis referenduma nanaša na več posameznih, vsebinsko zaokroženih delov ustavnega zakona o spremembi ustave, se referendumsko vprašanje oblikuje za vsak tak del posebej v skladu s prejšnjim odstavkom in se glasuje o vsakem referendumskem vprašanju posebej.

Če v zahtevi predmet referenduma ni opredeljen v skladu s 5.a členom tega zakona ali če referendumsko vprašanje ni oblikovano v skladu z opredelitvijo predmeta referenduma in 5.c členom tega zakona, predsednik državnega zbora pred sejo ali državni zbor na seji pozove predlagatelje, naj zahtevo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, ustrezno dopolnijo oziroma popravijo. Če tega ne storijo, državni zbor odloči, da referenduma ne razpiše.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko predlagatelji zahteve v osmih dneh po odločitvi državnega zbora, da referenduma ne razpiše, zahtevajo, naj to odločitev preizkusi ustavno sodišče. Predstavnik predlagateljev o tem obvesti državni zbor. O taki zahtevi odloči ustavno sodišče v tridesetih dneh po prejemu zahteve. Če ustavno sodišče ugotovi, da je odločitev državnega zbora neutemeljena, jo razveljavi.

Državni zbor razpiše referendum v osmih dneh po vložitvi zahteve oziroma po predložitvi dopolnjene oziroma popravljene zahteve ali po prejemu odločitve ustavnega sodišča, s katero razveljavi odločitev državnega zbora, da referenduma ne razpiše.".

V prvem odstavku 6. člena se pred besedo "glasovali" doda beseda "veljavno".
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, po potrditvi volilnih imenikov na spletnih straneh ministrstva objavi število volilnih upravičencev, ki imajo pravico glasovati na referendumu.".

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Če je sprememba ustave na referendumu potrjena, državni zbor razglasi ustavni zakon o spremembi ustave.

Če se je na referendumu odločalo o delu ustavnega zakona o spremembi ustave, ki na referendumu ni bil potrjen, državni zbor razglasi ustavni zakon o spremembi ustave v delu, ki je bil na referendumu potrjen, in v delu, ki ni bil predmet referenduma.".

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Dve leti po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti ustavnega zakona o spremembi ustave, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.".

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Na zakonodajnem referendumu volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo.".

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum po lastni odločitvi na pobudo najmanj desetih poslancev, poslanske skupine, predlagatelja zakona ali vlade (v nadaljnjem besedilu: pobuda državnemu zboru).

Pobuda državnemu zboru se vloži v sedmih dneh po sprejemu zakona.
O pobudi iz prejšnjega odstavka državni zbor odloči v osmih dneh. Odločitev o razpisu referenduma sprejme državni zbor z večino glasov vseh poslancev.".

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državni zbor razpiše zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali najmanj štirideset tisoč volivcev (v nadaljnjem besedilu: zahteva za razpis referenduma).".

12.a člen se spremeni tako, da se glasi:

"Zahteva za razpis referenduma iz 12. člena tega zakona se vloži v sedmih dneh po sprejemu zakona.

Najmanj štirideset tisoč volivcev lahko vloži zahtevo za razpis referenduma pod pogojem, da pobudnik zahteve v sedmih dneh po sprejemu zakona obvesti o svoji pobudi predsednika državnega zbora na način, ki je določen v 16. členu tega zakona, pri čemer se obvestilo lahko vloži do izteka poslovnega časa pristojne službe državnega zbora na zadnji dan roka za vložitev obvestila.
Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zahteva volivcev se lahko vloži najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.".

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Če je na podlagi zahteve državnega sveta državni zbor zakon ob ponovnem odločanju ponovno sprejel, se rok sedmih dni za vložitev zahteve in obvestila o pobudi iz 12.a člena tega zakona šteje od dneva sprejema zakona pri ponovnem odločanju. V tem primeru se upoštevajo tudi že zbrani podpisi, s katerimi je bila podprta pobuda pred ponovnim odločanjem o zakonu. Ponovno obvestilo iz drugega odstavka 12.a člena tega zakona ni potrebno.

V primerih vložitve obvestila o pobudi iz drugega odstavka 12.a člena tega zakona in prejšnjega odstavka državni zbor zakona ne pošlje v razglasitev do poteka roka za vložitev zahteve. Če zahteva v tem roku ni vložena, pošlje državni zbor zakon v razglasitev.".

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Če sta v roku iz prvega odstavka 12.a člena tega zakona vloženi zahtevi za razpis referenduma najmanj tretjine poslancev in državnega sveta, državni zbor razpiše referendum na obe zahtevi.

Če je v roku iz drugega odstavka 12.a člena tega zakona vložena pobuda volivcem za razpis referenduma in zahteva, se referendum razpiše na zahtevo.".

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Zahtevi poslancev morajo biti priloženi podpisi najmanj tretjine poslancev na poimenskem seznamu.

Zahtevi volivcev morajo biti priloženi podpisi najmanj štirideset tisoč volivcev na predpisanih obrazcih. Zahtevo volivcev za razpis referenduma vloži njihov predstavnik.".

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov (v nadaljnjem besedilu: pobudnik).

Pobudnik o svoji pobudi obvesti predsednika državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opredeljeno zahtevo v skladu z 16. c členom tega zakona in mora biti podprta s podpisi najmanj dva tisoč petsto volivcev. Podpisi morajo biti zbrani na seznamu, v katerem je na vsakem listu podpisanega seznama opredeljena vsebina zahteve. Seznam za preverjanje verodostojnosti podpisov in obstoja podpisnikov vsebuje osebne podatke podpisnikov: osebno ime, datum rojstva, naslov in občina stalnega prebivališča, lastnoročni podpis ter datum podpisovanja seznama. Obvestilo o pobudi se vloži neposredno pri pristojni službi državnega zbora, pri čemer se rok za vložitev izteče z iztekom poslovnega časa pristojne službe državnega zbora na zadnji dan roka iz drugega odstavka 12.a člena tega zakona.
Predsednik državnega zbora, pristojna služba državnega zbora in ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, varujejo osebne podatke volivcev s seznama iz prejšnjega odstavka, razen podatkov o pobudniku, kot zaupne.".

Za 16. členom se dodajo 16.a do 16.c člen, ki se glasijo:

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. O določitvi tega koledarskega roka predsednik državnega zbora istočasno obvesti tudi pobudnika zahteve. Če bi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, v celoti ali deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik državnega zbora določi koledarski rok, ki začne teči 1. septembra. Če bi koledarski rok za zbiranje podpisov v celoti ali deloma padel v čas med 25. decembrom in 2. januarjem, predsednik državnega zbora na zahtevo predlagatelja določi koledarski rok, ki začne teči 3. januarja.

Pristojna služba državnega zbora najpozneje dan pred dnem, ko začne teči rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, objavi oznako zahteve za razpis referenduma in koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi, v medijih.

Volivec da svojo podporo zahtevi z vpisom osebnih podatkov iz drugega odstavka 16. člena tega zakona ter s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. Na obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša podpora volivca. Volivec lahko da podporo s podpisom posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat.
Volivec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, mora v času, ko teče rok za zbiranje podpisov, zagotoviti, da lahko volivec da podporo zahtevi v poslovnem času vsak delovni dan na vseh upravnih enotah in informatiziranih sprejemnih pisarnah.
Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V takem primeru pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, sprejme elektronsko podpisan obrazec, na podlagi uradnih evidenc preveri identiteto volivca in veljavnost varnega elektronskega podpisa v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis. Na podlagi pravilno podpisanega elektronskega obrazca pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, izda pobudniku potrjen obrazec, kjer namesto podpisa volivca doda uradni zaznamek o elektronskem podpisu ter takšen obrazec potrdi. V primeru, da podpisnik ali elektronski podpis ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, ali centralni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje zavrne potrditev obrazca in o tem elektronsko obvesti podpisnika.
Organi iz drugega odstavka tega člena vodijo posebno evidenco potrjenih obrazcev, oddanih osebno in v elektronski obliki. Ta evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodišče.
Osebe, ki so med potekom roka za zbiranje podpisov v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe in podobnih institucijah, in osebe na prestajanju zaporne kazni lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba te institucije.
Osebe, ki med potekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
Osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar zaradi daljše hude bolezni ali invalidnosti ne morejo pred pristojni organ osebno in ne prebivajo v institucijah iz petega odstavka tega člena, lahko svojo podporo zahtevi volivcev dajo pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšne osebe obišče na domu najpozneje šest dni pred iztekom roka za predložitev zahteve volivcev.
Zahteva za izdajo obrazca iz petega in šestega odstavka tega člena ter zahteva za obisk uradne osebe iz prejšnjega odstavka se lahko vloži najpozneje petnajst dni pred potekom roka za predložitev zahteve volivcev.
Če je podpora dana na način iz petega in šestega odstavka tega člena, mora pobudnik zahteve volivcev za razpis referenduma pred predložitvijo zahteve volivcev poskrbeti za vpis podpore v evidenco potrjenih obrazcev.

Zahteva za razpis referenduma, pobuda volivcem in pobuda državnemu zboru vsebujejo referendumsko vprašanje, ki se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon … (navesti naslov zakona), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne …?".

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Če referendumsko vprašanje ni oblikovano v skladu s 16.c členom tega zakona, ga predsednik državnega zbora v soglasju z vlagateljem pobude oziroma zahteve nemudoma, vendar najkasneje v treh dneh, ustrezno popravi. Če soglasje ni pridobljeno, predsednik državnega zbora pozove vlagatelja pobude oziroma zahteve, naj referendumsko vprašanje v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, ustrezno dopolni oziroma popravi. Če referendumskega vprašanja ne dopolni oziroma ne popravi, se šteje, da je bila zahteva oziroma pobuda umaknjena.".

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Če državni zbor meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, v roku iz 22. člena tega zakona zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče.

Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor vloži že v času zbiranja podpisov v podporo referendumski zahtevi.
Ustavno sodišče odloči o zahtevi iz prvega odstavka tega člena v tridesetih dneh.
Zahteva iz prvega odstavka tega člena zadrži zbiranje podpisov in potek roka za njihovo zbiranje. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve ustavnega sodišča, s katero je zahtevo državnega zbora zavrnilo, nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije.".

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državni zbor razpiše referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma oziroma po predložitvi dopolnjene oziroma popravljene zahteve ali po sprejetju sklepa o razpisu referenduma po odločitvi državnega zbora ali po prejemu odločitve ustavnega sodišča iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.".

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Zakon je na referendumu potrjen, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.".

24.a člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državni zbor pošlje zakon, ki je bil potrjen na referendumu, v razglasitev takoj po objavi razglasitve odločitve iz 53.b člena tega zakona.".

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.".

Za 25. členom se doda oddelek "2.a Referendum o mednarodnih povezavah" s členi 25.a do 25.g, ki se glasijo:

Na referendumu iz 3.a člena Ustave Republike Slovenije se volivci vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo (v nadaljnjem besedilu: referendum o mednarodnih povezavah).

Državni zbor lahko razpiše referendum iz 25.a člena tega zakona po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
V predlogu za razpis referenduma mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Če referendumsko vprašanje ni oblikovano v skladu s prejšnjim odstavkom, predsednik državnega zbora pred sejo ali državni zbor na seji pozove predlagatelja oziroma predstavnika predlagatelja, naj predlog v določenem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, ustrezno dopolni oziroma popravi. Če ga ne dopolni oziroma popravi, lahko to stori državni zbor sam, ali pa o predlogu za razpis referenduma ne odloča.

Predlog za razpis referenduma se lahko vloži pred podpisom mednarodne pogodbe iz 25.a člena tega zakona kot tudi po njenem podpisu, vendar pa najpozneje do začetka druge obravnave predloga zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe v državnem zboru.

Če je do sprejetja odločitve o razpisu referenduma vloženih več predlogov za razpis referenduma, državni zbor določi eno ali več referendumskih vprašanj.

O predlogu za razpis referenduma državni zbor odloči v tridesetih dneh. Odločitev o razpisu referenduma sprejme državni zbor z večino glasov vseh poslancev.
Če v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe ustavno sodišče presoja njeno skladnost z ustavo, državni zbor do izdaje mnenja ustavnega sodišča odloži odločanje o predlogu za razpis referenduma.

Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.

Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu.
Državni zbor mora pri ratifikaciji mednarodne pogodbe, na katero se je nanašalo referendumsko vprašanje, upoštevati odločitev volivcev. Vezanost državnega zbora preneha, če do ratifikacije mednarodne pogodbe ne pride.

Če je bil referendum o mednarodnih povezavah izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.".

33. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Rok iz prejšnjega odstavka ne teče v času, določenem v prvem odstavku 16.a člena tega zakona.".

Prvi in drugi odstavek 34. člena se spremenita tako, da se glasita:

"Najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja se akt o razpisu referenduma objavi v medijih ali na drug način. V medijih ali na drug način se objavi tudi besedilo akta, o katerem se bo odločalo na referendumu.

Medije ali drug način objave iz prejšnjega odstavka določi Državna volilna komisija.".

Drugi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Za vsako glasovanje na referendumu se sestavijo volilni imeniki v skladu z zakonom, ki ureja evidenco volilne pravice.".

V 38. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

"Pooblastila predlagatelja liste kandidatov v skladu z zakonom, ki ureja volitve v državni zbor, ima v postopku za izvedbo referenduma predstavnik predlagatelja referenduma.

Državna volilna komisija lahko določi tudi druge osebe, ki imajo pravico določiti zaupnike za spremljanje dela volilnih organov.".

V 39., 47.a, 48., 52. in 53.a členu zakona se besedilo "republiška volilna komisija" v ustreznem sklonu nadomesti z besedilom "Državna volilna komisija" v ustreznem sklonu.

44. člen se črta.

V 49. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

"Kadar se na referendumu glasuje o več referendumskih vprašanjih, se podatki iz prejšnjega odstavka ugotavljajo za vsako referendumsko vprašanje posebej.

Kadar se na referendumu o spremembi ustave glasuje o več referendumskih vprašanjih, se izpolnjevanje pogojev iz 6. člena tega zakona ugotavlja za vsako referendumsko vprašanje posebej.".

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državna volilna komisija pošlje poročilo o izidu glasovanja državnemu zboru in predlagatelju referenduma ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.".

Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima vsak glasovalec, predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja zahteve za razpis referenduma pravico vložiti ugovor pri Državni volilni komisiji v treh dneh od dneva izvedbe referenduma.".

V drugem, tretjem in četrtem odstavku se besedilo "republiška volilna komisija" v ustreznem sklonu nadomesti z besedilom "Državna volilna komisija" v ustreznem sklonu.

Za 53.a členom se doda 53.b člen, ki se glasi:

Državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročila državne volilne komisije iz 53.a člena tega zakona razglasi odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.".

Drugi odstavek 54. člena se črta.

V prvem odstavku 56. člena se pred besedo "lokalni" doda beseda "samoupravni".
Dodajo se drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

"Akt o razpisu referenduma in besedilo akta, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavita v medijih, ki jih določi volilna komisija samoupravne lokalne skupnosti.

V postopku za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti je za varstvo pravice glasovanja pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz proračuna samoupravne lokalne skupnosti.
Glede vprašanj postopka za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalne volitve, in zakona, ki ureja volitve v državni zbor.".

IV.a poglavje in 59.a člen se črtata.

Tehnični in tehnološki pogoji za izvedbo določbe 18. člena tega zakona, ki ureja dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, se zagotovijo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.