Številka: Up-98/06-4
Datum: 21. 12. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Okrožnega sodišča v Celju, ki ga zastopa predsednik sodišča A. A., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 308/2005 z dne 16. 11. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 196/2004 z dne 18. 1. 2005 se zavrže.

1. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 62. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS) ugotovilo, da je Okrožno sodišče v Celju v pravdnem postopku (v pravdi glede ugotovitve skupnega premoženja in plačila uporabnine) kršilo tožeči stranki pravico do sojenja v razumnem roku in sodišču naložilo povrnitev stroškov postopka. Okrožno sodišče v Celju je vložilo pritožbo, vendar jo je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča.
2. Okrožno sodišče v Celju (v nadaljevanju pritožnik) v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišč, da je v konkretnem primeru kršilo pravico do sojenja v razumnem roku. V ustavni pritožbi pojasnjuje potek pravdnega postopka in podrobno navaja (objektivne) razloge, zakaj v konkretnem primeru toliko časa (več kot tri leta od vložitve tožbe) ni razpisalo prvega naroka za glavno obravnavo. Poudarja, da je šlo za sistemske razloge, na katere sodnik posameznik niti sodišče ne moreta vplivati oziroma jih preprečiti.
3. Ustavna pritožba kot posebno pravno sredstvo za varstvo človekovih pravic omogoča upravičencu oziroma nosilcu človekovih pravic varstvo pred posegi države in drugih javnopravnih in zasebnopravnih oseb v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Upravičene osebe za vložitev ustavne pritožbe so po ustaljeni ustavnosodni presoji poleg fizičnih oseb tudi pravne osebe, kolikor se posamezne človekove pravice glede na svojo naravo nanašajo nanje (sklep št. Up-10/93 z dne 20. 6. 1995, OdlUS IV, 164).
4. V obravnavanem primeru je pritožnik Okrožno sodišče v Celju. Zgolj dejstvo, da je bil pritožnik stranka v upravnem sporu,(*1) še ne pomeni, da je tudi upravičen za vložitev ustavne pritožbe. Pritožnik je državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in izvrševanje sodnih odločb (37. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. – ZS). Po oceni Ustavnega sodišča pritožnik kot državni organ, ki nima pravne subjektivitete, ne more biti nosilec človekovih pravic, določenih z Ustavo. Zato tudi ne more vložiti ustavne pritožbe.
5. Ker ustavne pritožbe ni vložila upravičena oseba, jo je bilo treba zavreči.
6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

(*1) Po tretjem odstavku 18. člena ZUS je v upravnem sporu lahko toženec državni organ, nosilec javnih pooblastil oziroma organ lokalne skupnosti, katerega akt se izpodbija.