Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 79/97 in 10/98) ter 18. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 5. izredni seji dne 15. junija 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet LN)
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za novo občinsko cesto za potrebe nove industrijske cone severno od železniške proge na Trati v Škofji Loki (v nadaljevanju: LN), ki obsega območje ceste vključno s krožnim križiščem na Ljubljanski cesti, podvozom pod železniško progo, krožnim križiščem v centru načrtovane industrijske cone, mostom čez Traški graben in priključkom na obstoječe cestno omrežje v vasi Trata ter ureditev komunalne infrastrukture za potrebe bodoče industrijske cone Trata.
Skupna dolžina cest je 1780 metrov (zahodna cesta 570m, severna cesta 230m, vzhodna cesta 350m, južna cesta 630m).
Lokacijski načrt je izdelal Panprostor d.o.o., Ljubljana pod št. LN-13/05, maja 2006.
2. člen
(strokovne osnove)
Strokovne osnove za izdelavo LN so:
– IDP ceste za potrebe industrijske cone Trata, Projektivni atelje-nizke gradnje d.o.o., Ljubljana 2005,
– Urbanistična preveritev ureditve območja ob železniških tirih in železniški postaji Škofja Loka, Panprostor, Ljubljana 2004,
– Poročilo o vplivih na okolje za občinsko cesto za industrijsko cono na Trati, Imos Geateh, številka PVO-082/06, Ljubljana 2006,
– Geotehnično in hidrološko poročilo o geotehničnih in hidroloških pogojih za načrtovaje in izgradnjo občinske ceste v industrijski coni Trata, Škofja Loka, GZL geoinženiring, Ljubljana 2006,
– Strokovna ocena obremenitve s hrupom na območju obvoznice Trata v Škofji Loki, Epi spektrum d.o.o., Maribor 2006,
– Kapacitetna analiza in dimenzioniranje priključka industrijske cone Trata v Škofji Loki na regionalno cesto r1-210 odsek 1078 (Škofja Loka – Jeprca), št. 10/2006, FGG, Ljubljana 2006.
3. člen
(sestavni deli LN)
Lokacijski načrt obsega besedilo in kartografski del:
I. Besedilo odloka
II. Kartografski del
1. Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine
Škofja Loka (Uradni list RS, 103/04, popr. 103/05,
121/05, 17/06) M 1:5000,
2. Katastrski načrt z mejo ureditvenega
območja M 1:1000,
3. Topografski načrt M 1:1000,
4. Nova parcelacija M 1:1000,
5. Ureditvena situacija M 1:1000,
6. Podolžni profil ceste M 1:1000/1:100,
7. Normalni prečni profil ceste M 1:100,
8. Zbirni načrt komunalnih vodov M 1:5000/1:1000.
Priloge LN so:
– povzetek za javnost
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam upoštevanih aktov in predpisov
– ocena stroškov izvedbe lokacijskega načrta
– spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta
– zakoličbeni podatki
– poročilo o vplivih na okolje.
II. MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
(območje LN)
Ureditveno območje LN zajema na poselitvenih območjih dele območij z urbanistično oznako: proizvodne dejavnosti TRA-PD 01, TRA-PD 02, TRA-PD 03, mešano območje TRA-MP 01; na območjih gospodarske infrastrukture: ID – območje državnih cest, IZt – območje železniških prog, IZp – območje železniških postaj; na območju krajine: vodotoki stalni, GPN+ – gozdovi s posebnim pomenom – planirani, K1, K2 – območja kmetijskih zemljišč.
Območje LN zajema naslednje parcele
k.o. Suha (šifra k.o. 2030):
*8, 202, *203, 213, 215/1, 215/2, 245/1, 245/2, 245/3, 250/1, 250/2, 250/4, 264/1, 255, 256, 258, 260, 265, 270/1, 310/2, 311/1, 312/2, 312/14, 322/2, 322/3, 322/4, 337/2, 337/8, 340/1, 340/2, 340/3, 355, 360/5, 360/6, 361/1, 361/2, 361/3, 361/4, 362, 365/2, 377, 378, 479/2, 1209/2, 1268.
k.o. Godešič (šifra k.o. 2031):
191/1, 192/1, 192/2, 195/1, 195/2, 198/2, 201/2, 202/2, 203/2, 204/2, 208, 209, 212/1, 212/2, 214, 215, 217, 218, 220, 221, 223, 224/1, 224/2, 226, 227, 229, 237, 239, 240, 242, 244, 249, 254, 258, 262, 263, 266/1, 266/2, 268/1, 268/2, 269, 270, 271/1, 271/2, 1377/1, 1378/1, 1382/1, 1388/1.
Površina ureditvenega območja LN znaša 66 461 m2.
Meja območja LN je določena s karto "Katastrski načrt z mejo ureditvenega območja" v merilu 1:1000, ki je sestavni del LN.
III. URBANISTIČNO, PROMETNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA
5. člen
(namen prostorske ureditve)
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi nove cestne povezave območja Trata z državno cesto. Omogoča razvoj industrijske cone ob cesti in izboljšuje obstoječo prometno situacijo in dostopnost vasi Trata. Dolgoročno omogoča ukinitev prometno-varnostno problematičnega nivojskega križanja železniških tirov pred železniško postajo ter rekonstrukcijo in prestavitev železniške postaje Škofje Loka.
6. člen
(križišča in cestna signalizacija)
Lokacijski načrt zajema območja naslednjih križišč in priključkov (skupaj 5):
1. Južna cesta – Ljubljanska cesta (nesemaforizirano krožno križišče),
2. Centralno krožišče – zahodna, severna, vzhodna in južna cesta (nesemaforizirano krožno križišče),
3. Zahodna cesta – cesta skozi vas Trato (nesemaforizirano trikrako križišče),
4. Zahodna cesta – križišče Termo (polno nesemaforizirano štirikrako križišče),
5. Severna cesta – lokalna cesta Trata/Meja (nesemaforizirano trikrako križišče).
7. člen
(priključek na državno cesto)
Na območju državne ceste je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja k projektni dokumentaciji pridobiti soglasje upravljavca državne ceste. Predlagana je ureditev krožnega križišča, v kolikor bo v nadaljnjem postopku priprave dokumentacije ugotovljeno, da bi bila drugačna rešitev križišča glede na natančnejše prometne podatke ustreznejša, bo rešitev križišča izboljšana in spremenjena.
8. člen
(normalni profili cest)
Normalni profil ceste uvaja hodnik za pešce (pločnik) in kolesarsko stezo vzdolž celotne nove ceste. Pod hodnikom in kolesarsko stezo potekajo infrastrukturni vodi. Normalni profili cest so:
zahodna cesta (med centralnim krožnim križiščem in priključkom na cestno
omrežje v centru vasi Trata)
– vozišče 2 x 3,50m
– kolesarska steza 2,00m
– hodnik 1,60m
skupaj 10,60 m;
severna cesta (severno od centralnega krožnega križišča)
– vozišče 2 x 3,50m
– kolesarska steza 2,00m
– hodnik 1,60m
skupaj 10,60 m;
vzhodna cesta (vzhodno od centralnega krožnega križišča)
– vozišče 2 x 3,50m
– kolesarska steza 2,00m
– hodnik 1,60m
skupaj 10,60 m;
južna cesta (med centralnim krožnim križiščem in Ljubljansko cesto)
severno od železniške proge:
– vozišče 2 x 3,50m
– kolesarska steza 2,00m
– hodnik 1,60m
skupaj 10,60 m;
južno od železniške proge:
– vozišče 2 x 3,50m
ločeno od vozišča:
– hodnik in kolesarska steza 2,50m
skupaj 9,50 m;
Ob vseh prometnih površinah se izvedejo bankine ustrezne širine ter elementi za odvodnjavanje meteornih voda (koritnice, kanalete, jarki).
9. člen
(uvozi na zemljišča stavb in dovozne poti)
Dopustne so ureditve uvozov z vzhodne, zahodne in severne ceste za potrebe stanovanjskih objektov in drugih uporabnikov v IC Trata.
Severno cesto je dopustno v križišču s cesto Trata – Meja zapreti za promet in postaviti fizične ovire.
Z obstoječe poti JP 903850 se omogoči peš dostop do južne ceste.
10. člen
(javni promet)
Avtobusni postajališči mestnega prometa sta predvideni v neposredni bližini centralnega krožnega križišča v industrijski coni.
11. člen
(kolesarski in peš promet)
Peš in kolesarski promet sta v območju LN urejena ob vseh cestnih povezavah. Praviloma neposredno ob cestišču, kadar je posebej določeno je peš/kolesarska pot speljana ločeno od cestišča, v oblikovanem naravnem okolju (ob Traškem grabnu).
12. člen
(neoviran dostop)
Na prehodih za pešce morajo biti pločniki poglobljeni na nivo cestišča in poglobitve kontrastno označene.
13. člen
(obcestni prostor)
V območju LN ni dovoljeno postavljati ograj in reklamnih panojev.
V območju LN, na robnem pasu ceste, na strani kjer je hodnik, je dovoljeno postavljati smerokaze, ki lahko konzolno segajo čez hodnik. Minimalna svetla višina nad hodnikom mora ostati najmanj 2,5 metra, dolžina konzolnega previsa je maksimalno 2 metra. Smerokazi morajo biti uniformirani in modularni (omogočati morajo spreminjanje in dodajanje vsebine). Postavljanje stebrov na območje hodnika in kolesarske steze ni dovoljeno. Smerokazi smejo biti osvetljeni, vendar ne utripajoče oziroma kakorkoli spreminjajoče.
Na celotnem območju LN je dovoljeno postavljanje vertikalne cestno prometne signalizacije skladno s cestno prometnimi predpisi ter postavljanje enotno oblikovanega uličnega pohištva (koši za smeti, cestne svetilke ...).
Na severni strani zahodne ceste je dopustno postaviti aktivno protihrupno zaščito (protihrupne ograje), ki mora biti vsaj na 30% svoje površine transparentna.
14. člen
(krajinska ureditev in ozelenitve)
Območje ob krožnem križišču južne ceste s cesto Škofja Loka – Jeprca se oblikuje z označevalno ureditvijo z zazelenitvijo skladno z veljavno zakonodajo ter dopustno z oznakami za IC Trata ali Škofjo Loko.
Med južno cesto in Traškim grabnom se uredi javna parkovna in rekreativna površina v skladu s karto "Ureditvena situacija", ki je sestavni del tega LN. Ob cesti se zasadi enojni drevored z vrsto "beli gaber" (Carpinus betulus). V parkovni ureditvi je dovoljeno zasaditi grmovnice.
Ostale ureditve, ki so možne v območju parkovne ureditve:
– prezentacija arheoloških najdb iz okolice Škofja Loke,
– zunanji razstavni prostor za stalne ali občasne razstave na namensko oblikovanih panojih,
– postavitev orodij za rekreacijo (trim steza ...),
– informacijsko – izobraževalne ureditve, gozdna učna pot.
V območju parkovne ureditve je dopustno postavljati enostavne objekte, ki služijo zgoraj opisanim programom. Drugih enostavnih objektov ni dopustno postavljati.
Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v varovano območje komunalnih vodov, krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega pometa. Vse zelene površine je potrebno projektirati tako, da jih je možno tudi vzdrževati (košnja trave, zalivanje). Grmovnice morajo biti dostopne za vzdrževanje.
15. člen
(centralno krožno križišče)
Centralno krožno križišče se oblikuje kot centralna identifikacijska točka bodoče industrijske cone. V središču je dovoljena postavitev dominantne instalacije, ki mora biti centralno zasnovana. Središče dominantne instalacije mora biti v središču krožnega križišča. Maksimalna višina je 18 metrov. Instalacija ne sme preveč omejevati pogledov preko krožnega križišča.
Instalacija mora nositi sporočilnost celotne industrijske cone ali Škofje Loke. Dominantna instalacija ne sme ovirati prometne funkcije krožnega križišča. Na osrednjem območju krožnega križišča ne sme biti reklamnih sporočil. Dopustna je postavitev uniformiranih modularnih smerokazov.
Fazno je izvedba dominantne instalacije lahko kasnejša od izvedbe krožnega križišča.
16. člen
(most preko Traškega grabna)
Most mora premoščati Traški graben tako s cestiščem, kot tudi s kolesarsko stezo in hodnikom. Na območju, kjer most posega v območje potoka je potrebno urediti brežine. Nasipavanje retenzijskih površin ali zasipavanje ni dovoljeno.
Pod mostno konstrukcijo je dopustno speljati komunalne vode.
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je potrebno na območjih, kjer se z novogradnjo posega v strugo vodotoka, predvideti biotehnično zaščito Traškega grabna, sanacijo s posegom prizadetih površin ter predvideti stabilizacijo struge in zavarovanje brežin v kolikor se to izkaže za potrebno.
17. člen
(podvoz ceste pod železnico)
Podvoz pod železnico mora dolgoročno omogočiti izvedbo drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice. Preko podvoza, poleg železniške trase je na južni strani dopustno speljati peš pot in kolesarsko stezo.
18. člen
(brežine ob Traškem grabnu)
Brežino Traškega grabna je dopustno krajinsko preoblikovati tako, da se omogoči optimalno izpeljavo ceste ter peš in kolesarske poti ter hkrati ohranja stabilnost brežin. Pretočnost vodotoka se ne sme spremeniti. Preoblikovano področje mora biti krajinsko urejeno in ozelenjeno. Zasaditev take vegetacije, ki bi zmanjševala pretočnost vodotoka ni dopustna (na primer grmovnice, ki se kasneje tudi redno ne vzdržujejo in obrezujejo).
Brežine, klančine, nasipe in druga izpostavljena pobočja je treba varovati pred erozijo in jih ozeleniti. Za zavarovanje je treba uporabljati takšne tehnične elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
Ob izvajanju odstranitve zemljine oziroma ureditve ob vseh delih neposredno ob Traškem grabnu mora biti prisoten geomehanik, ki mora preveriti sestavo tal in ob nezadostni stabilnosti predlagati ustrezne ukrepe.
19. člen
(izkopni material)
Rušitvenih in izkopnih materialov ni dopustno deponirati na območju LN, razen vgrajevanja (izravnava zemljišča) na območju industrijske cone, skladno z veljavnim prostorskim aktom.
IV. RUŠITVE STAVB IN UKINJANJE CEST
20. člen
(rušitve stavb)
Odstrani se stavbe:
– stanovanjska hiša Trata 3
– in pomožni objekti prikazani na karti "ureditvena situacija".
21. člen
(režim objektov, ki se odstranijo)
Na vseh objektih, ki se odstranijo, so do rušitve dopustna le redna vzdrževalna dela.
22. člen
(ukinjanje cest)
Pot ob železnici je povezana na novo peš in kolesarsko omrežje. Cesta Godešič – KŽK z nivojskim križanjem železnice se od železnice severno ukine. Nadomesti jo nova južna in severna cesta.
Ukine se skrajno zahodnih 50 metrov ceste Trata-Meja v vasi Trata pri križišču s Termom. Nadomesti jo nova navezava na južno cesto.
V. KOMUNALNO UREJANJE
23. člen
(komunalni vodi)
Komunalna infrastruktura poteka vzdolž vseh cestnih povezav, praviloma pod hodnikom za pešce in kolesarsko stezo. Komunalna infrastruktura je prikazana na karti "zbirni načrt komunalnih vodov", ki je sestavni del tega LN.
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in lokacij naprav ter mest priključevanja zaradi ustreznejših rešitev ter ustreznejše oskrbe in racionalnejšega etapnega izvajanja. S spremembami mora soglašati upravljavec prizadete javne infrastrukture.
24. člen
(javna razsvetljava)
Javne ceste v območju LN je potrebno osvetliti s kvalitetno in funkcionalno javno razsvetljavo. Predvidi se enoten tip cestnih svetilk. Javna razsvetljava obravnavanih cest se izvaja iz prižigališča P, nameščenega v neposredni bližini ene izmed novopredvidenih transformatorskih postaj, kot ločen odcep iz transformatorske postaje. Instalacije JR se vodijo v zemeljskem kablu.
25. člen
(elektrika)
Zgradi se nov SN kabelski razvod elektroenergetskega omrežja za potrebe novih transformatorskih postaj, ki poteka pod cestami.
Obstoječe SN kablovode položene prosto v zemljo se na območjih pod prometnicami in utrjenimi površinami ustrezno prestavi v kabelsko kanalizacijo.
26. člen
(telekomunikacijski vodi)
Za priključevanje novih naročnikov je potrebno zagotoviti navezavo na obstoječe TK omrežje Telekoma Slovenije, od krožnega križišča na cesti Škofja Loka-Jeprca do lokalne komutacijsko-distributivne enote na ustrezni lokaciji v območju IC. TK omrežje se zgradi v 4-cevni kabelski kanalizaciji, ki poteka pod cestami.
Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne infrastrukture) tangirajo obstoječe TK naprave je potrebno le-te označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. Ta dela mora izvesti Telekom Slovenije d.d.
V območju podvoza južne ceste pod obstoječim železniškim tirom železniške proge Ljubljana – Jesenice se obstoječe SVTK kable prestavi v betonsko kabelsko koritnico, ki se vgradi v železniški nasip nad cestnim nadvozom. Na končnih točkah, kjer se koritnica naveže na obstoječo traso, se zgradijo prehodni kabelski jaški. Pogoje za zagotavljanje varnosti železniškega prometa in motenj elektronskega prometa ter izgradnje drugega železniškega tira poda pristojna služba.
27. člen
(vodovod)
Javno vodovodno omrežje za potrebe napajanja in zagotavljanja pitne in požarne vode za Industrijsko cono Trata, poteka pod cestami načrtovanimi s tem LN.
Obstoječ javni vodovod Ø 400 mm se na območju kjer preči bodočo industrijsko cono Trata obnovi in prestavi v celoti.
Vodovodni sistem je krožno zasnovan in ustrezno dimenzioniran ter poteka vzdolž zahodne in južne ceste. Napajanje vodovodnega sistema za potrebe industrijske cone Trata se zagotovi na primarnem vodovodu Ø 125 mm Trata – Godešič in na primarnem vodovodu Ø 400 mm Trata – Gorenjska predilnica.
Na celotni trasi vodovoda se ustanovi služnost za vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi vodovoda.
28. člen
(kanalizacija)
Odpadne komunalne vode iz industrijske cone Trata se odvodnjavajo v obstoječo javno fekalno kanalizacijo.
Meteorni kanalizacijski sistem onesnaženih padavinskih vod poteka po celotni trasi cest in se preko zadrževalnikov, lovilcev olj in maščob izpušča v Traški graben.
Vsi propusti za odvajanje zalednih vod morajo biti ustrezno hidravlično dimenzionirani. Območja iztoka meteorne kanalizacije v Traški graben morajo biti tehnično urejena na način, da ne povzročajo erozije pobočja in da zagotavljajo nemoten pretok potoka. Iztoki morajo biti oblikovani tako, da so čim manj opazni.
Neonesnažene meteorne vode se ponikajo v ustreznih ponikovalnih poljih.
Odvod odpadne vode v obstoječo javno kanalizacijo med gradnjo ne sme biti moten. Odpadna voda v kanalizaciji zaradi gradnje ne sme zastajati.
Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne infrastrukture) tangirajo obstoječe kanalizacijsko omrežje je potrebno le-to označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti.
29. člen
(plin)
Javno primarno plinovodno omrežje za potrebe napajanja porabnikov Industrijske cone Trata za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode in kot energent v proizvodnem procesu se priključuje na visokotlačno plinovodno cev in prečka Traški graben, nato pa poteka vzdolž cest načrtovanih s tem LN oziroma poteka vzdolž južne ceste.
Obstoječe plinovodno omrežje v vasi Trata je potrebno ob gradnji ceste varovati in po potrebi ustrezno zaščititi. Pri gradnji je potrebno upoštevati vse predvidene obremenitve, način gradnje, strukturo tal, material plinovoda, debelino stene cevi in globino plinovoda.
Na celotni trasi plinovoda se ustanovi služnost za vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi plinovoda.
VI. VAROVANJE OKOLJA
30. člen
(zaščita podtalnice in vodotokov)
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– obvezna je gradnja vodotesnega javnega in internega kanalizacijskega omrežja s priključitvijo vseh objektov in utrjenih neprepustnih manipulacijskih površin,
– dno temeljev objektov mora biti najmanj 2m višje od najvišjega znanega nivoja podtalnice, sicer je potrebno s študijo dokazati neškodljivost posega,
– med gradnjo mostu se v strugo ne sme nasipavati gradbenega materiala,
– potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov,
– pretočnost vodotokov se ne sme zmanjšati,
– na območju prečkanja Traškega grabna je treba urediti brežine, nasipavanje retenzijskih površin ali zasipavanje pa ni dovoljeno,
– posegi in ureditve ob Traškem grabnu ne smejo poslabšati stabilnosti pobočji, tako med gradnjo kot v uporabi,
– pred gradnjo je potrebno predvideti ukrepe za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena oziroma pobočij,
– redno je treba strokovno čistiti struge Traškega grabna in skrbeti za njegove urejene brežine.
31. člen
(varstvo zraka)
V času gradbenih del je potrebno upoštevati naslednje ukrepe in omejitve:
– preprečevati je potrebno nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi,
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav,
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin, pokrit prevoz sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala,
– čim prej je potrebno usposobiti traso bodoče ceste za vožnjo transportnih vozil, v kolikor pa to ni mogoče, je potrebno izbrati protiprašno urejene transportne poti, in se izogibati prevozov po javnih prometnih površinah skozi poseljena območja,
– sipke materiale je potrebno skladiščiti proč od stanovanjskih območij,
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor.
32. člen
(varstvo tal in rastlin)
V času gradbenih del je potrebno upoštevati naslednje ukrepe in omejitve:
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, morajo biti te površine utrjene oziroma zavarovane pred iztokom v tla in podtalje, v času povečanih količin mokrih padavin pa tudi urejeno zbiranje in čiščenje padavinskih odpadnih vod.
33. člen
(zaščita pred vibracijami)
Za zaščito pred vibracijami je treba v bližini bivalnih območij predvsem:
– načrtovati ustrezno zbitost spodnjega ustroja cestišča,
– načrtovati take obrabne plasti cestišča, da je vibracij čim manj (DBM 8s asfaltna prevleka),
– razvrstiti jaške in pokrove tako, da vozila ne bodo vozila preko njih,
– odvodnjavanje in kanalizacijski sistem mora biti zasnovan tako, da bodo v najmanjši možni meri povzročale kakršnekoli motnje cestnega telesa in podlage,
– ustrezno projektirati dilatacijo mostu,
– ter po potrebi zagotoviti vse ostale ukrepe, ki zmanjšujejo izvor vibracij.
Redno je treba pregledovati cestišče, dilatacije mostu ter sistema odvodnjavanja in kanalizacije. Pokrovi in rešetke jaškov morajo biti na ustreznem mestu. Redno je treba sanirati poškodbe cestišča.
34. člen
(zaščita pred hrupom)
Za zaščito pred hrupom je treba v bližini bivalnih območij predvsem:
– načrtovati ustroj zgornje plasti cestišča, ki zagotavlja najmanjši možen hrup (DBM 8s asfaltna prevleka),
– po potrebi zagotoviti vse ostale ukrepe, ki zmanjšujejo izvor hrupa.
Kolikor bodo meritve hrupa v času gradnje ali obratovanja ceste pokazale preobremenitev okolja s hrupom, je potrebno zagotoviti izvedbo potrebnih protihrupnih ukrepov. Za najbolj obremenjene stanovanjske objekte je v skladu s prostorskim planom in tem odlokom (Trata 2 oba vhoda ter Trata 14) predvidena sprememba namembnosti.
35. člen
(ukrepi v času gradbenih del)
Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje so:
– gradbiščni transporti se bodo odvijali po gradbišču in obstoječi cestni mreži,
– transportne poti naj potekajo čim dlje od stanovanjskih objektov,
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni transport je pred pričetkom gradnje potrebno pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti prašenje v območju bivalnih objektov,
– na njive v okolici posega oziroma gradbišča se ne sme niti začasno niti trajno odlagati gradbenega in drugega odvečnega materiala,
– v času intenzivne rasti kmetijskih pridelkov na njivah neposredno ob gradbišču je potrebno prašenje čim bolj omejiti, predvsem je potrebno stroje in delovno površino močiti z vodo, da se intenzivnost prašenja čim bolj zmanjša,
– dela na gradbišču zahodno od mostu čez Traški graben se smejo izvajati le ob delavnikih med 6. in 18. uro. Na drugih območjih LN pa tudi izven tega časovnega okvirja.
36. člen
(spremljanje stanja okolja)
V času pripravljalnih zemeljskih del je potrebno opraviti prve meritve hrupa in kakovosti zraka pri gradbišču najbližjih objektih z varovanimi prostori. V primeru, da rezultati meritev kažejo na prekomerno obremenitev okolja, je potrebno z gradbenimi deli nadaljevati šele po uvedbi začasnih omilitvenih ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno, da mejne vrednosti na območju najbližjih stanovanjskih objektov ne bodo presežene oziroma bodo skladne z dovoljenjem za začasno povečanje čezmerne obremenitve območja s hrupom v dnevnem času.
Monitoring kakovosti zraka v času gradnje obsega nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov na gradbišču in izvajanje meritev skupne mase prašnih usedlin in vsebnosti težkih kovin v prašnih usedlinah v času največje intenzivnosti gradbenih del. Monitoring se izvaja pri objektu Trata 2. Potrebni sta najmanj dve enomesečni meritvi.
Monitoring hrupa v času gradnje obsega meritve obremenitve s hrupom zaradi vira hrupa in oceno obremenitve s hrupom in ga je potrebno izvajati po programu monitoringa hrupa, kot določeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Monitoring se izvaja pri objektu Trata 2 in Trata 14. Meritve obsegajo kratkotrajne meritve hrupa v značilnih časovnih intervalih v času intenzivnih gradbenih del. Potrebne so najmanj dvakratne meritve.
Na zahtevo Zavoda za gozdove se mora v času gradnje izvajati spremljanje vplivov na gozd ob Traškem grabnu. Zavod za gozdove je o pričetku del potrebno obvestiti vsaj 10 dni pred pričetkom del.
Obratovalni monitoring se izvaja za hrup in sicer se v okviru prvih meritev in obratovalnega monitoringa zagotovi tudi meritve celotne obremenitve s hrupom.
VII. ETAPNOST
37. člen
(etapnost)
Gradnja po tem lokacijskem načrtu se izvaja etapno tako, da se v prvi etapi zgradi južna dostopna cesta, v drugi etapi severna in vzhodna cesta in v tretji etapi zahodna cesta. V kolikor se bi te usmeritve v času izvajanja investicije spremenile, o tem občinski svet odloči s sklepom.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
38. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Investitorji in izvajalci del določenih z LN morajo poleg zahtev in drugih določb tega odloka:
– v najkrajšem času odpraviti vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale kot posledica izvajanja del po tem LN,
– organizirati promet v času izvajanja del tako, da bo možno varno izvajanja del in da bodo zastoji v prometu zaradi izvajanja del po tem LN čim manjši,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in čim manj motena raba sosednjih objektov in zemljišč.
IX. ODSTOPANJA
39. člen
(odstopanja)
Gradnja objektov, ki niso posebej opredeljeni, znotraj območja LN ni dopustna.
Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Nobena od teh odstopanj ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. KONČNE DOLOČBE
40. člen
(razveljavitev drugih prostorskih aktov)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo na območju veljati tista določila drugih odlokov, ki se nanašajo na območje veljavnosti LN.
41. člen
(vpogled)
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri:
– Oddelku za okolje in prostor, Občina Škofja Loka,
– Upravni enoti Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor.
42. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35013-0003/2005
Škofja Loka, dne 15. junija 2006
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r.
