Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O EKSPLOZIVNIH OSTANKIH VOJNE, PRILOŽENEGA KONVENCIJI O PREPOVEDI ALI OMEJITVI UPORABE NEKATERIH VRST KLASIČNEGA OROŽJA, ZA KATERE SE LAHKO ŠTEJE, DA IMAJO ČEZMERNE TRAVMATIČNE UČINKE ALI DA GLEDE CILJEV DELUJEJO ENAKO (PROTOKOL V) (MPEOV)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Protokola o eksplozivnih ostankih vojne, priloženega Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako (Protokol V) (MPEOV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. novembra 2006.
Št. 001-22-175/06
Ljubljana, dne 13. novembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O EKSPLOZIVNIH OSTANKIH VOJNE, PRILOŽENEGA
KONVENCIJI O PREPOVEDI ALI OMEJITVI UPORABE NEKATERIH VRST KLASIČNEGA OROŽJA,
ZA KATERE SE LAHKO ŠTEJE, DA IMAJO ČEZMERNE TRAVMATIČNE UČINKE ALI DA GLEDE CILJEV DELUJEJO ENAKO (PROTOKOL V) (MPEOV)
1. člen
Ratificira se Protokol o eksplozivnih ostankih vojne, priložen Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako (Protokol V), sprejet v Ženevi 28. novembra 2003.
2. člen
Protokol se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
P R O T O C O L
ON EXPLOSIVE REMNANTS OF WAR
The High Contracting Parties,
Recognising the serious post-conflict humanitarian problems caused by explosive remnants of war,
Conscious of the need to conclude a Protocol on post-conflict remedial measures of a generic nature in order to minimise the risks and effects of explosive remnants of war,
And willing to address generic preventive measures, through voluntary best practices specified in a Technical Annex for improving the reliability of munitions, and therefore minimising the occurrence of explosive remnants of war,
Have agreed as follows:
Article 1
General provision and scope of application
1. In conformity with the Charter of the United Nations and of the rules of the international law of armed conflict applicable to them, High Contracting Parties agree to comply with the obligations specified in this Protocol, both individually and in co-operation with other High Contracting Parties, to minimise the risks and effects of explosive remnants of war in post-conflict situations.
2. This Protocol shall apply to explosive remnants of war on the land territory including internal waters of High Contracting Parties.
3. This Protocol shall apply to situations resulting from conflicts referred to in Article 1, paragraphs 1 to 6, of the Convention, as amended on 21 December 2001.
4. Articles 3, 4, 5 and 8 of this Protocol apply to explosive remnants of war other than existing explosive remnants of war as defined in Article 2, paragraph 5 of this Protocol.
Article 2
Definitions
For the purpose of this Protocol,
1. Explosive ordnance means conventional munitions containing explosives, with the exception of mines, booby traps and other devices as defined in Protocol II of this Convention as amended on 3 May 1996.
2. Unexploded ordnance means explosive ordnance that has been primed, fused, armed, or otherwise prepared for use and used in an armed conflict. It may have been fired, dropped, launched or projected and should have exploded but failed to do so.
3. Abandoned explosive ordnance means explosive ordnance that has not been used during an armed conflict, that has been left behind or dumped by a party to an armed conflict, and which is no longer under control of the party that left it behind or dumped it. Abandoned explosive ordnance may or may not have been primed, fused, armed or otherwise prepared for use.
4. Explosive remnants of war means unexploded ordnance and abandoned explosive ordnance.
5. Existing explosive remnants of war means unexploded ordnance and abandoned explosive ordnance that existed prior to the entry into force of this Protocol for the High Contracting Party on whose territory it exists.
Article 3
Clearance, removal or destruction of explosive remnants
of war
1. Each High Contracting Party and party to an armed conflict shall bear the responsibilities set out in this Article with respect to all explosive remnants of war in territory under its control. In cases where a user of explosive ordnance which has become explosive remnants of war, does not exercise control of the territory, the user shall, after the cessation of active hostilities, provide where feasible, inter alia technical, financial, material or human resources assistance, bilaterally or through a mutually agreed third party, including inter alia through the United Nations system or other relevant organisations, to facilitate the marking and clearance, removal or destruction of such explosive remnants of war.
2. After the cessation of active hostilities and as soon as feasible, each High Contracting Party and party to an armed conflict shall mark and clear, remove or destroy explosive remnants of war in affected territories under its control. Areas affected by explosive remnants of war which are assessed pursuant to paragraph 3 of this Article as posing a serious humanitarian risk shall be accorded priority status for clearance, removal or destruction.
3. After the cessation of active hostilities and as soon as feasible, each High Contracting Party and party to an armed conflict shall take the following measures in affected territories under its control, to reduce the risks posed by explosive remnants of war:
(a) survey and assess the threat posed by explosive remnants of war;
(b) assess and prioritise needs and practicability in terms of marking and clearance, removal or destruction;
(c) mark and clear, remove or destroy explosive remnants of war;
(d) take steps to mobilise resources to carry out these activities.
4. In conducting the above activities High Contracting Parties and parties to an armed conflict shall take into account international standards, including the International Mine Action Standards.
5. High Contracting Parties shall co-operate, where appropriate, both among themselves and with other states, relevant regional and international organisations and non-governmental organisations on the provision of inter alia technical, financial, material and human resources assistance including, in appropriate circumstances, the undertaking of joint operations necessary to fulfil the provisions of this Article.
Article 4
Recording, retaining and transmission of information
1. High Contracting Parties and parties to an armed conflict shall to the maximum extent possible and as far as practicable record and retain information on the use of explosive ordnance or abandonment of explosive ordnance, to facilitate the rapid marking and clearance, removal or destruction of explosive remnants of war, risk education and the provision of relevant information to the party in control of the territory and to civilian populations in that territory.
2. High Contracting Parties and parties to an armed conflict which have used or abandoned explosive ordnance which may have become explosive remnants of war shall, without delay after the cessation of active hostilities and as far as practicable, subject to these parties’ legitimate security interests, make available such information to the party or parties in control of the affected area, bilaterally or through a mutually agreed third party including inter alia the United Nations or, upon request, to other relevant organisations which the party providing the information is satisfied are or will be undertaking risk education and the marking and clearance, removal or destruction of explosive remnants of war in the affected area.
3. In recording, retaining and transmitting such information, the High Contracting Parties should have regard to Part 1 of the Technical Annex.
Article 5
Other precautions for the protection of the civilian population, individual civilians and civilian objects from the risks and effects of explosive remnants of war
1. High Contracting Parties and parties to an armed conflict shall take all feasible precautions in the territory under their control affected by explosive remnants of war to protect the civilian population, individual civilians and civilian objects from the risks and effects of explosive remnants of war. Feasible precautions are those precautions which are practicable or practicably possible, taking into account all circumstances ruling at the time, including humanitarian and military considerations. These precautions may include warnings, risk education to the civilian population, marking, fencing and monitoring of territory affected by explosive remnants of war, as set out in Part 2 of the Technical Annex.
Article 6
Provisions for the protection of humanitarian missions and organisations from the effects of explosive remnants of war
1. Each High Contracting Party and party to an armed conflict shall:
(a) Protect, as far as feasible, from the effects of explosive remnants of war, humanitarian missions and organisations that are or will be operating in the area under the control of the High Contracting Party or party to an armed conflict and with that party’s consent.
(b) Upon request by such a humanitarian mission or organisation, provide, as far as feasible, information on the location of all explosive remnants of war that it is aware of in territory where the requesting humanitarian mission or organisation will operate or is operating.
2. The provisions of this Article are without prejudice to existing International Humanitarian Law or other international instruments as applicable or decisions by the Security Council of the United Nations which provide for a higher level of protection.
Article 7
Assistance with respect to existing explosive remnants
of war
1. Each High Contracting Party has the right to seek and receive assistance, where appropriate, from other High Contracting Parties, from states non-party and relevant international organisations and institutions in dealing with the problems posed by existing explosive remnants of war.
2. Each High Contracting Party in a position to do so shall provide assistance in dealing with the problems posed by existing explosive remnants of war, as necessary and feasible. In so doing, High Contracting Parties shall also take into account the humanitarian objectives of this Protocol, as well as international standards including the International Mine Action Standards.
Article 8
Co-operation and assistance
1. Each High Contracting Party in a position to do so shall provide assistance for the marking and clearance, removal or destruction of explosive remnants of war, and for risk education to civilian populations and related activities inter alia through the United Nations system, other relevant international, regional or national organisations or institutions, the International Committee of the Red Cross, national Red Cross and Red Crescent societies and their International Federation, non-governmental organisations, or on a bilateral basis.
2. Each High Contracting Party in a position to do so shall provide assistance for the care and rehabilitation and social and economic reintegration of victims of explosive remnants of war. Such assistance may be provided inter alia through the United Nations system, relevant international, regional or national organisations or institutions, the International Committee of the Red Cross, national Red Cross and Red Crescent societies and their International Federation, non-governmental organisations, or on a bilateral basis.
3. Each High Contracting Party in a position to do so shall contribute to trust funds within the United Nations system, as well as other relevant trust funds, to facilitate the provision of assistance under this Protocol.
4. Each High Contracting Party shall have the right to participate in the fullest possible exchange of equipment, material and scientific and technological information other than weapons related technology, necessary for the implementation of this Protocol. High Contracting Parties undertake to facilitate such exchanges in accordance with national legislation and shall not impose undue restrictions on the provision of clearance equipment and related technological information for humanitarian purposes.
5. Each High Contracting Party undertakes to provide information to the relevant databases on mine action established within the United Nations system, especially information concerning various means and technologies of clearance of explosive remnants of war, lists of experts, expert agencies or national points of contact on clearance of explosive remnants of war and, on a voluntary basis, technical information on relevant types of explosive ordnance.
6. High Contracting Parties may submit requests for assistance substantiated by relevant information to the United Nations, to other appropriate bodies or to other states. These requests may be submitted to the Secretary-General of the United Nations, who shall transmit them to all High Contracting Parties and to relevant international organisations and non-governmental organisations.
7. In the case of requests to the United Nations, the Secretary-General of the United Nations, within the resources available to the Secretary-General of the United Nations, may take appropriate steps to assess the situation and in co-operation with the requesting High Contracting Party and other High Contracting Parties with responsibility as set out in Article 3 above, recommend the appropriate provision of assistance. The Secretary-General may also report to High Contracting Parties on any such assessment as well as on the type and scope of assistance required, including possible contributions from the trust funds established within the United Nations system.
Article 9
Generic preventive measures
1. Bearing in mind the different situations and capacities, each High Contracting Party is encouraged to take generic preventive measures aimed at minimising the occurrence of explosive remnants of war, including, but not limited to, those referred to in part 3 of the Technical Annex.
2. Each High Contracting Party may, on a voluntary basis, exchange information related to efforts to promote and establish best practices in respect of paragraph 1 of this Article.
Article 10
Consultations of High Contracting Parties
1. The High Contracting Parties undertake to consult and co-operate with each other on all issues related to the operation of this Protocol. For this purpose, a Conference of High Contracting Parties shall be held as agreed to by a majority, but no less than eighteen High Contracting Parties.
2. The work of the conferences of High Contracting Parties shall include:
(a) review of the status and operation of this Protocol;
(b) consideration of matters pertaining to national implementation of this Protocol, including national reporting or updating on an annual basis;
(c) preparation for review conferences.
3. The costs of the Conference of High Contracting Parties shall be borne by the High Contracting Parties and States not parties participating in the Conference, in accordance with the United Nations scale of assessment adjusted appropriately.
Article 11
Compliance
1. Each High Contracting Party shall require that its armed forces and relevant agencies or departments issue appropriate instructions and operating procedures and that its personnel receive training consistent with the relevant provisions of this Protocol.
2. The High Contracting Parties undertake to consult each other and to co-operate with each other bilaterally, through the Secretary-General of the United Nations or through other appropriate international procedures, to resolve any problems that may arise with regard to the interpretation and application of the provisions of this Protocol.
Technical Annex
This Technical Annex contains suggested best practice for achieving the objectives contained in Articles 4, 5 and 9 of this Protocol. This Technical Annex will be implemented by High Contracting Parties on a voluntary basis.
1. Recording, storage and release of information
for Unexploded Ordnance (UXO)
and Abandoned Explosive Ordnance (AXO)
(a) Recording of information: Regarding explosive ordnance which may have become UXO a State should endeavour to record the following information as accurately as possible:
(i) the location of areas targeted using explosive ordnance;
(ii) the approximate number of explosive ordnance used in the areas under (i);
(iii) the type and nature of explosive ordnance used in areas under (i);
(iv) the general location of known and probable UXO;
Where a State has been obliged to abandon explosive ordnance in the course of operations, it should endeavour to leave AXO in a safe and secure manner and record information on this ordnance as follows:
(v) the location of AXO;
(vi) the approximate amount of AXO at each specific site;
(vii) the types of AXO at each specific site.
(b) Storage of information: Where a State has recorded information in accordance with paragraph (a), it should be stored in such a manner as to allow for its retrieval and subsequent release in accordance with paragraph (c).
(c) Release of information: Information recorded and stored by a State in accordance with paragraphs (a) and (b) should, taking into account the security interests and other obligations of the State providing the information, be released in accordance with the following provisions:
(i) Content:
On UXO the released information should contain details on:
(1) the general location of known and probable UXO;
(2) the types and approximate number of explosive ordnance used in the targeted areas;
(3) the method of identifying the explosive ordnance including colour, size and shape and other relevant markings;
(4) the method for safe disposal of the explosive ordnance.
On AXO the released information should contain details on:
(5) the location of the AXO;
(6) the approximate number of AXO at each specific site;
(7) the types of AXO at each specific site;
(8) the method of identifying the AXO, including colour, size and shape;
(9) information on type and methods of packing for AXO;
(10) state of readiness;
(11) the location and nature of any booby traps known to be present in the area of AXO.
(ii) Recipient: The information should be released to the party or parties in control of the affected territory and to those persons or institutions that the releasing State is satisfied are, or will be, involved in UXO or AXO clearance in the affected area, in the education of the civilian population on the risks of UXO or AXO.
(iii) Mechanism: A State should, where feasible, make use of those mechanisms established internationally or locally for the release of information, such as through UNMAS, IMSMA, and other expert agencies, as considered appropriate by the releasing State.
(iv) Timing: The information should be released as soon as possible, taking into account such matters as any ongoing military and humanitarian operations in the affected areas, the availability and reliability of information and relevant security issues.
2. Warnings, risk education, marking, fencing and monitoring
Key terms
(a) Warnings are the punctual provision of cautionary information to the civilian population, intended to minimise risks caused by explosive remnants of war in affected territories.
(b) Risk education to the civilian population should consist of risk education programmes to facilitate information exchange between affected communities, government authorities and humanitarian organisations so that affected communities are informed about the threat from explosive remnants of war. Risk education programmes are usually a long term activity.
Best practice elements of warnings and risk
education
(c) All programmes of warnings and risk education should, where possible, take into account prevailing national and international standards, including the International Mine Action Standards.
(d) Warnings and risk education should be provided to the affected civilian population which comprises civilians living in or around areas containing explosive remnants of war and civilians who transit such areas.
(e) Warnings should be given, as soon as possible, depending on the context and the information available. A risk education programme should replace a warnings programme as soon as possible. Warnings and risk education always should be provided to the affected communities at the earliest possible time.
(f) Parties to a conflict should employ third parties such as international organisations and non-governmental organisations when they do not have the resources and skills to deliver efficient risk education.
(g) Parties to a conflict should, if possible, provide additional resources for warnings and risk education. Such items might include: provision of logistical support, production of risk education materials, financial support and general cartographic information.
Marking, fencing, and monitoring of an explosive remnants
of war affected area
(h) When possible, at any time during the course of a conflict and thereafter, where explosive remnants of war exist the parties to a conflict should, at the earliest possible time and to the maximum extent possible, ensure that areas containing explosive remnants of war are marked, fenced and monitored so as to ensure the effective exclusion of civilians, in accordance with the following provisions.
(i) Warning signs based on methods of marking recognised by the affected community should be utilised in the marking of suspected hazardous areas. Signs and other hazardous area boundary markers should as far as possible be visible, legible, durable and resistant to environmental effects and should clearly identify which side of the marked boundary is considered to be within the explosive remnants of war affected area and which side is considered to be safe.
(j) An appropriate structure should be put in place with responsibility for the monitoring and maintenance of permanent and temporary marking systems, integrated with national and local risk education programmes.
3. Generic preventive measures
States producing or procuring explosive ordnance should to the extent possible and as appropriate endeavour to ensure that the following measures are implemented and respected during the life-cycle of explosive ordnance.
(a) Munitions manufacturing management
(i) Production processes should be designed to achieve the greatest reliability of munitions.
(ii) Production processes should be subject to certified quality control measures.
(iii) During the production of explosive ordnance, certified quality assurance standards that are internationally recognised should be applied.
(iv) Acceptance testing should be conducted through live-fire testing over a range of conditions or through other validated procedures.
(v) High reliability standards should be required in the course of explosive ordnance transactions and transfers.
(b) Munitions management
In order to ensure the best possible long-term reliability of explosive ordnance, States are encouraged to apply best practice norms and operating procedures with respect to its storage, transport, field storage, and handling in accordance with the following guidance.
(i) Explosive ordnance, where necessary, should be stored in secure facilities or appropriate containers that protect the explosive ordnance and its components in a controlled atmosphere, if necessary.
(ii) A State should transport explosive ordnance to and from production facilities, storage facilities and the field in a manner that minimises damage to the explosive ordnance.
(iii) Appropriate containers and controlled environments, where necessary, should be used by a State when stockpiling and transporting explosive ordnance.
(iv) The risk of explosions in stockpiles should be minimised by the use of appropriate stockpile arrangements.
(v) States should apply appropriate explosive ordnance logging, tracking and testing procedures, which should include information on the date of manufacture of each number, lot or batch of explosive ordnance, and information on where the explosive ordnance has been, under what conditions it has been stored, and to what environmental factors it has been exposed.
(vi) Periodically, stockpiled explosive ordnance should undergo, where appropriate, live-firing testing to ensure that munitions function as desired.
(vii) Sub-assemblies of stockpiled explosive ordnance should, where appropriate, undergo laboratory testing to ensure that munitions function as desired.
(viii) Where necessary, appropriate action, including adjustment to the expected shelf-life of ordnance, should be taken as a result of information acquired by logging, tracking and testing procedures, in order to maintain the reliability of stockpiled explosive ordnance.
(c) Training
The proper training of all personnel involved in the handling, transporting and use of explosive ordnance is an important factor in seeking to ensure its reliable operation as intended. States should therefore adopt and maintain suitable training programmes tensure that personnel are properly trained with regard to the munitions with which they will be required to deal.
(d) Transfer
A State planning to transfer explosive ordnance to another State that did not previously possess that type of explosive ordnance should endeavour to ensure that the receiving State has the capability to store, maintain and use that explosive ordnance correctly.
(e) Future production
A State should examine ways and means of improving the reliability of explosive ordnance that it intends to produce or procure, with a view to achieving the highest possible reliability.
P R O T O K O L
O EKSPLOZIVNIH OSTANKIH VOJNE
Visoke pogodbenice so se
ob spoznanju, da eksplozivni ostanki vojne po spopadih povzročajo resne humanitarne probleme,
ob zavedanju, da je treba skleniti protokol o splošnih popravljalnih ukrepih za odpravo posledic spopadov, da bi tveganja zaradi eksplozivnih ostankov vojne in njihovih učinkov zmanjšale na najmanjšo mogočo mero,
in ob pripravljenosti, da s pomočjo neobveznih najboljših praks za povečanje zanesljivosti streliva, opredeljenih v Tehnični prilogi, upoštevajo splošne preventivne ukrepe in tako na najmanjšo mogočo mero zmanjšajo nastanek eksplozivnih ostankov vojne,
dogovorile:
1. člen
Splošne določbe in področje uporabe
1. V skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in pravili mednarodnega vojnega prava, ki veljajo zanje, se visoke pogodbenice strinjajo, da bodo izpolnjevale obveznosti, določene v tem protokolu, posamezno in v sodelovanju z drugimi visokimi pogodbenicami, da bi po spopadu zmanjšale tveganje zaradi eksplozivnih ostankov vojne in njihovih učinkov na najmanjšo mogočo mero.
2. Ta protokol se uporablja za eksplozivne ostanke vojne na kopnem, vključno z notranjimi vodami visokih pogodbenic.
3. Ta protokol se uporablja v razmerah, ki so posledica spopadov, navedenih v prvem do šestem odstavku 1. člena konvencije, kot je bila spremenjena 21. decembra 2001.
4. 3., 4., 5. in 8. člen tega protokola se uporabljajo za eksplozivne ostanke vojne, ki ne spadajo med obstoječe eksplozivne ostanke vojne, opredeljene v petem odstavku 2. člena tega protokola.
2. člen
Pomen izrazov
V tem protokolu:
1. Eksplozivna sredstva pomenijo klasično strelivo, ki vsebuje eksploziv, razen min, min presenečenja in drugih sredstev, opredeljenih v II. protokolu te konvencije, kot je bila spremenjena 3. maja 1996.
2. Neeksplodirana ubojna sredstva pomenijo eksplozivna sredstva, ki so bila polnjena, opremljena z vžignim mehanizmom, pripravljena za delovanje ali kako drugače pripravljena za uporabo in uporabljena v oboroženem spopadu. Lahko so bila izstreljena, odvržena, lansirana ali vodena in bi morala eksplodirati, pa niso.
3. Zapuščena eksplozivna sredstva pomenijo eksplozivna sredstva, ki niso bila uporabljena med oboroženim spopadom in jih je za seboj pustila ali jih odvrgla katera koli stran v oboroženem spopadu in niso več pod njenim nadzorom. Zapuščena eksplozivna sredstva so bila lahko ali pa ne polnjena, opremljena z vžignim mehanizmom, pripravljena za delovanje ali kako drugače pripravljena za uporabo.
4. Eksplozivni ostanki vojne pomenijo neeksplodirana ubojna sredstva in zapuščena eksplozivna sredstva.
5. Obstoječi eksplozivni ostanki vojne pomenijo neeksplodirana ubojna sredstva in zapuščena eksplozivna sredstva, ki so obstajala pred začetkom veljavnosti tega protokola za visoko pogodbenico, na katere ozemlju so.
3. člen
Čiščenje, odstranjevanje ali uničevanje eksplozivnih ostankov vojne
1. Vsaka visoka pogodbenica in stran v oboroženem spopadu prevzame odgovornosti, določene v tem členu, glede vseh eksplozivnih ostankov vojne na ozemlju pod svojim nadzorom. Če uporabnik eksplozivnih sredstev, ki so postala eksplozivni ostanki vojne, ne nadzoruje ozemlja, po koncu sovražnosti dvostransko ali prek sporazumno določene tretje strani, tudi prek sistema Združenih narodov ali drugih ustreznih organizacij, med drugim zagotovi, če je mogoče, tehnično, finančno, materialno ali kadrovsko pomoč za olajšanje označevanja in čiščenja, odstranjevanja ali uničevanja takih eksplozivnih ostankov vojne.
2. Po koncu sovražnosti in takoj, ko je mogoče, vsaka visoka pogodbenica in stran v oboroženem spopadu označi in očisti, odstrani ali uniči eksplozivne ostanke vojne na prizadetih ozemljih pod svojim nadzorom. Območja, na katerih so eksplozivni ostanki vojne in za katera se v skladu s tretjim odstavkom tega člena ocenjuje, da pomenijo resno humanitarno tveganje, dobijo pri čiščenju, odstranjevanju ali uničevanju prednostni status.
3. Po koncu sovražnosti in takoj, ko je mogoče, vsaka visoka pogodbenica in stran v oboroženem spopadu sprejme te ukrepe na prizadetih ozemljih pod svojim nadzorom, da bi zmanjšala tveganje, ki ga pomenijo eksplozivni ostanki vojne:
a. pregleda in oceni grožnjo, ki jo pomenijo eksplozivni ostanki vojne;
b. oceni potrebe in določi njihov prednostni red ter izvedljivost v zvezi z označevanjem in čiščenjem, odstranjevanjem ali uničevanjem;
c. označi in očisti, odstrani ali uniči eksplozivne ostanke vojne;
d. sprejme ukrepe za zagotovitev sredstev za izvedbo teh dejavnosti.
4. Pri izvajanju omenjenih dejavnosti visoke pogodbenice in strani v oboroženem spopadu upoštevajo mednarodne standarde, vključno z Mednarodnimi standardi protiminskega delovanja.
5. Visoke pogodbenice sodelujejo, če je to ustrezno, med seboj, pa tudi z drugimi državami, ustreznimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami pri zagotavljanju med drugim tehnične, finančne, materialne in kadrovske pomoči, vključno z izvajanjem skupnih operacij, potrebnih za uresničevanje določb tega člena, če so okoliščine primerne.
4. člen
Zapisovanje, ohranjanje in prenos informacij
1. Visoke pogodbenice in strani v oboroženem spopadu v največji mogoči meri, in če je to izvedljivo, zapisujejo in ohranjajo informacije o uporabi eksplozivnih sredstev ali zapustitvi teh sredstev, da bi tako olajšale hitro označevanje in čiščenje, odstranjevanje ali uničenje eksplozivnih ostankov vojne, izobraževanje o tveganju in zagotavljanje ustreznih informacij strani, ki nadzira ozemlje, in civilnemu prebivalstvu na tem ozemlju.
2. Visoke pogodbenice in strani v oboroženem spopadu, ki so uporabljale ali zapustile eksplozivna sredstva, ki so morda postala eksplozivni ostanki vojne, dajo ob upoštevanju svojih legitimnih varnostnih interesov te informacije nemudoma po koncu sovražnosti, in če je to izvedljivo, na voljo strani ali stranem, ki nadzirajo prizadeto območje, dvostransko ali prek dogovorjene tretje strani, med drugim tudi prek Združenih narodov, ali na zahtevo drugim ustreznim organizacijam, za katere je stran, ki daje informacije, prepričana, da izobražujejo ali bodo izobraževale o tveganju ter označujejo in čistijo, odstranjujejo ali uničujejo eksplozivne ostanke vojne na prizadetem območju ali bodo to storile.
3. Pri zapisovanju, ohranjanju in prenosu takih informacij bi morale visoke pogodbenice upoštevati 1. del Tehnične priloge.
5. člen
Drugi varnostni ukrepi za zavarovanje civilnega prebivalstva, posameznih civilistov in civilnih objektov pred tveganjem in učinki zaradi eksplozivnih ostankov vojne
1. Visoke pogodbenice in strani v oboroženem spopadu na ozemlju pod svojim nadzorom, na katerem so eksplozivni ostanki vojne, sprejmejo vse izvedljive varnostne ukrepe za zavarovanje civilnega prebivalstva, posameznih civilistov in civilnih objektov pred tveganjem in učinki zaradi eksplozivnih ostankov vojne. Izvedljivi varnostni ukrepi so tisti varnostni ukrepi, ki so izvedljivi ali praktično mogoči ob upoštevanju vseh trenutnih okoliščin, vključno s humanitarnimi in vojaškimi. Med temi varnostnimi ukrepi so lahko opozorila, izobraževanje civilnega prebivalstva o tveganju, označevanje, ograditev in nadzorovanje ozemlja, na katerem so eksplozivni ostanki vojne, kot je določeno v 2. delu Tehnične priloge.
6. člen
Določbe za zavarovanje humanitarnih misij in organizacij pred učinki eksplozivnih ostankov vojne
1. Vsaka visoka pogodbenica in stran v oboroženem spopadu, če je to mogoče:
a. zavarujeta pred učinki eksplozivnih ostankov vojne humanitarne misije in organizacije, ki delujejo ali bodo delovale na območju pod nadzorom visoke pogodbenice ali strani v oboroženem spopadu in če ta stran s tem soglaša;
b. zagotovita na prošnjo take humanitarne misije ali organizacije informacije o lokaciji vseh eksplozivnih ostankov vojne, ki jih poznata, na ozemlju, na katerem deluje ali bo delovala humanitarna misija ali organizacija, ki je za take informacije zaprosila.
2. Določbe tega člena ne vplivajo na obstoječe mednarodno humanitarno pravo ali druge veljavne mednarodne akte ali odločitve Varnostnega sveta Združenih narodov, ki zagotavljajo višjo stopnjo varovanja.
7. člen
Pomoč v zvezi z obstoječimi eksplozivnimi ostanki
vojne
1. Vsaka visoka pogodbenica ima pravico, da pri obravnavanju težav, nastalih zaradi obstoječih eksplozivnih ostankov vojne, zaprosi druge visoke pogodbenice, države, ki niso pogodbenice, in ustrezne mednarodne organizacije in institucije za pomoč in jo prejme, če je to ustrezno.
2. Vsaka visoka pogodbenica, ki to lahko stori, pomaga pri obravnavanju težav, nastalih zaradi obstoječih eksplozivnih ostankov vojne, glede na potrebe in možnosti. Pri tem visoke pogodbenice upoštevajo tudi humanitarne cilje tega protokola in mednarodne standarde, vključno z Mednarodnimi standardi protiminskega delovanja.
8. člen
Sodelovanje in pomoč
1. Vsaka visoka pogodbenica, ki to lahko stori, pomaga pri označevanju in čiščenju, odstranjevanju ali uničevanju eksplozivnih ostankov vojne ter pri izobraževanju civilnega prebivalstva o tveganju in s tem povezanimi dejavnostmi med drugim prek sistema Združenih narodov, drugih ustreznih mednarodnih, regionalnih ali nacionalnih organizacij ali institucij, Mednarodnega odbora Rdečega križa, nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca in njihove mednarodne federacije, nevladnih organizacij ali na dvostranski podlagi.
2. Vsaka visoka pogodbenica, ki to lahko stori, pomaga pri skrbi za žrtve eksplozivnih ostankov vojne in pri njihovi rehabilitaciji ter ponovni socialni in ekonomski vključitvi v družbo. Taka pomoč se lahko med drugim zagotovi prek sistema Združenih narodov, ustreznih mednarodnih, regionalnih ali nacionalnih organizacij ali institucij, Mednarodnega odbora Rdečega križa, nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca in njihove mednarodne federacije, nevladnih organizacij ali na dvostranski podlagi.
3. Vsaka visoka pogodbenica, ki to lahko stori, prispeva v skrbniške sklade v sistemu Združenih narodov in v druge ustrezne skrbniške sklade, da bi omogočila pomoč po tem protokolu.
4. Vsaka visoka pogodbenica ima pravico sodelovati pri čim širši izmenjavi opreme, materiala ter znanstvenih in tehnoloških informacij, potrebnih za izvajanje tega protokola, razen tehnologije, povezane z orožjem. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo olajšale take izmenjave v skladu z notranjo zakonodajo, in ne postavljajo nepotrebnih omejitev pri zagotavljanju opreme za čiščenje in s tem povezanih tehnoloških informacij za humanitarne namene.
5. Vsaka visoka pogodbenica se zavezuje, da bo pošiljala informacije o protiminskem delovanju v ustrezne zbirke podatkov, vzpostavljene v okviru Združenih narodov, predvsem informacije o različnih sredstvih in tehnologijah za čiščenje eksplozivnih ostankov vojne, seznamih strokovnjakov, strokovnih agencijah ali nacionalnih točkah za stike za čiščenje eksplozivnih ostankov vojne, neobvezno pa tehnične informacije o ustreznih vrstah eksplozivnih sredstev.
6. Visoke pogodbenice lahko prošnje za pomoč, podprte z ustreznimi informacijami, predložijo Združenim narodom, drugim ustreznim telesom ali drugim državam. Te prošnje lahko predložijo generalnemu sekretarju Združenih narodov, ta pa jih pošlje vsem visokim pogodbenicam ter ustreznim mednarodnim organizacijam in nevladnim organizacijam.
7. Glede zaprosil, naslovljenih na Združene narode, lahko generalni sekretar Združenih narodov v okviru virov, ki jih ima na razpolago, sprejme ustrezne ukrepe za presojo položaja ter v sodelovanju z visoko pogodbenico prosilko in drugimi visokimi pogodbenicami, katerih odgovornost je opredeljena v 3. členu, priporoči primerno pomoč. Generalni sekretar lahko visokim pogodbenicam tudi poroča o kakršni koli taki presoji ter o vrsti in obsegu zaprošene pomoči, vključno z mogočimi prispevki iz skrbniških skladov, vzpostavljenih v sistemu Združenih narodov.
9. člen
Splošni preventivni ukrepi
1. Ob upoštevanju različnih razmer in zmogljivosti se vsaka visoka pogodbenica spodbuja, da sprejme splošne preventivne ukrepe za kar največje omejevanje nastanka eksplozivnih ostankov vojne, vključno s tistimi iz 3. dela Tehnične priloge, vendar ne omejeno nanje.
2. Vsaka visoka pogodbenica lahko prostovoljno izmenjava informacije o prizadevanjih za spodbujanje in vzpostavljanje najboljših praks v zvezi s prvim odstavkom tega člena.
10. člen
Posvetovanja visokih pogodbenic
1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da se bodo posvetovale in sodelovale druga z drugo glede vseh vprašanj, povezanih z izvajanjem tega protokola. V ta namen se v skladu z dogovorom večine ali vsaj osemnajstih visokih pogodbenic skliče konferenca visokih pogodbenic.
2. Delo konferenc visokih pogodbenic vključuje:
a. pregled statusa in izvajanja tega protokola;
b. obravnavo zadev, ki se nanašajo na nacionalno izvajanje tega protokola, vključno z letnimi nacionalnimi poročili in njihovim dopolnjevanjem;
c. pripravo za pregledne konference.
3. Stroške konference visokih pogodbenic krijejo visoke pogodbenice in države, ki niso pogodbenice in sodelujejo na konferenci, v skladu z ustrezno prilagojenim razdelilnikom stroškov Združenih narodov.
11. člen
Skladnost
1. Vsaka visoka pogodbenica zahteva, da njene oborožene sile in ustrezni organi ali službe izdelajo primerna navodila in operativne postopke ter da je njihovo osebje usposobljeno v skladu z ustreznimi določbami tega protokola.
2. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da se bodo posvetovale in sodelovale druga z drugo dvostransko, prek generalnega sekretarja Združenih narodov ali drugih ustreznih mednarodnih postopkov, da bi razrešile vprašanja, ki se lahko pojavijo pri razlagi in uporabi določb tega protokola.
Tehnična priloga
Ta Tehnična priloga vsebuje predlagano najboljšo prakso za doseganje ciljev iz 4., 5. in 9. člena tega protokola. Visoke pogodbenice bodo to Tehnično prilogo izvajale prostovoljno.
1. Zapisovanje, shranjevanje in sporočanje informacij
o neeksplodiranih ubojnih sredstvih (NUS)
in zapuščenih eksplozivnih sredstvih
(a) Zapisovanje informacij: glede eksplozivnih sredstev, ki so morda postala NUS, bi si morala država prizadevati, da čim natančneje zapiše informacije o:
(i) lokaciji ciljnih območij uporabljenih eksplozivnih sredstev;
(ii) približnem številu eksplozivnih sredstev, uporabljenih na območjih iz (i);
(iii) vrsti in naravi eksplozivnih sredstev, uporabljenih na območjih iz (i);
(iv) splošni lokaciji znanih in verjetnih NUS.
Če mora država med operacijami zapustiti eksplozivna sredstva, bi si morala prizadevati, da jih zapusti na varen in zanesljiv način ter o njih zapiše informacije o:
(v) lokaciji zapuščenih eksplozivnih sredstev;
(vi) približni količini zapuščenih eksplozivnih sredstev na vsakem določenem kraju;
(vii) vrsti zapuščenih eksplozivnih sredstev na vsakem določenem kraju.
(b) Shranjevanje informacij: če je država zapisala informacije v skladu z odstavkom (a), bi se morale shraniti tako, da se lahko spet pridobijo in nato sporočijo v skladu z odstavkom (c).
(c) Sporočanje informacij: informacije, ki jih je država zapisala in shranila v skladu z odstavkoma (a) in (b), bi se morale ob upoštevanju varnostnih interesov in drugih obveznosti države, ki sporoča informacije, sporočati v skladu s temi določbami:
(i) Vsebina
Glede NUS bi morale sporočene informacije vsebovati podrobnosti o:
(1) splošni lokaciji znanih in verjetnih NUS;
(2) vrstah in približnem številu eksplozivnih sredstev, uporabljenih na ciljnih območjih;
(3) načinu prepoznavanja eksplozivnih sredstev, vključno z barvo, velikostjo in obliko ter drugimi ustreznimi oznakami;
(4) načinu varne odstranitve eksplozivnih sredstev.
Glede zapuščenih eksplozivnih sredstev bi morale sporočene informacije vsebovati podrobnosti o:
(5) lokaciji zapuščenih eksplozivnih sredstev;
(6) približnem številu zapuščenih eksplozivnih sredstev na vsakem določenem kraju;
(7) vrstah zapuščenih eksplozivnih sredstev na vsakem določenem kraju;
(8) načinu prepoznavanja zapuščenih eksplozivnih sredstev, vključno z barvo, velikostjo in obliko;
(9) vrsti in načinih pakiranja zapuščenih eksplozivnih sredstev;
(10) stanju pripravljenosti za delovanje;
(11) lokaciji in naravi vseh min presenečenja, za katere je znano, da so na območju zapuščenih eksplozivnih sredstev.
ii) Prejemnik: informacije bi se morale sporočiti strani ali stranem, ki nadzirajo prizadeto ozemlje, in tistim osebam ali institucijam, za katere je država, ki jih sporoča, prepričana, da sodelujejo ali bodo sodelovale pri čiščenju NUS ali zapuščenih eksplozivnih sredstev na prizadetem ozemlju, izobraževanju civilnega prebivalstva o tveganju zaradi NUS ali zapuščenih eksplozivnih sredstev.
iii) Postopek: država bi morala, če je mogoče, uporabiti tiste postopke sporočanja, ki so vzpostavljeni mednarodno ali lokalno, npr. prek UNMAS (Služba za protiminsko delovanje ZN), IMSMA (Sistem za upravljanje informacij o protiminskem delovanju) in drugih strokovnih agencij, za katere država, ki sporoča informacije, meni, da so primerne.
iv) Roki: informacije bi se morale sporočiti čim prej, pri čemer se upoštevajo zadeve, kot so vojaške in humanitarne operacije, ki potekajo na prizadetih območjih, razpoložljivost in zanesljivost informacij ter ustrezna varnostna vprašanja.
2. Opozorila, izobraževanje o tveganju, označevanje, ograjevanje in nadziranje
Ključni izrazi
(a) Opozorila so pravočasno sporočanje svarilnih informacij civilnemu prebivalstvu, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje, ki ga povzročajo eksplozivni ostanki vojne na prizadetih ozemljih.
(b) Izobraževanje civilnega prebivalstva o tveganju bi morali sestavljati programi izobraževanja o tveganju, ki omogočajo izmenjavo informacij med prizadetimi skupnostmi, vladnimi organi in humanitarnimi organizacijami, tako da so prizadete skupnosti seznanjene z grožnjo zaradi eksplozivnih ostankov vojne. Programi izobraževanja o tveganju so običajno dolgoročni.
Prvine najboljše prakse pri opozarjanju in izobraževanju
v zvezi s tveganjem
(c) Vsi programi opozarjanja in izobraževanja v zvezi s tveganjem bi morali, če je mogoče, upoštevati prevladujoče nacionalne in mednarodne standarde, vključno z Mednarodnimi standardi protiminskega delovanja.
(d) Opozarjanje in izobraževanje v zvezi s tveganjem bi se morali zagotoviti prizadetemu civilnemu prebivalstvu, ki živi na območjih, na katerih so eksplozivni ostanki vojne, in okrog njih, ter civilistom, ki potujejo čez taka območja.
(e) Opozorila bi se morala odvisno od okoliščin in razpoložljivih informacij sporočiti čim prej. Program izobraževanja o tveganju bi moral čim prej zamenjati opozorilni program. Prizadetim skupnostim bi morali biti opozarjanje in izobraževanje v zvezi s tveganjem vedno čim prej zagotovljeni.
(f) Sprte strani bi morale, če nimajo sredstev ali strokovnega znanja, da bi zagotovile učinkovito izobraževanje o tveganju, vključiti tretje strani, kot so mednarodne organizacije in nevladne organizacije.
(g) Sprte strani bi morale, če je mogoče, zagotoviti dodatna sredstva za opozarjanje in izobraževanje v zvezi s tveganjem. To lahko vključuje: zagotavljanje logistične podpore, pripravo gradiva za izobraževanje o tveganju, finančno podporo in splošne kartografske informacije.
Označevanje, ograjevanje in nadziranje območja, na katerem so eksplozivni ostanki vojne
(h) Če je mogoče, bi morale sprte strani kadar koli med spopadom in po njem tam, kjer obstajajo eksplozivni ostanki vojne, čim prej in v čim večjem obsegu zagotoviti, da so območja, na katerih so eksplozivni ostanki vojne, označena, ograjena in pod nadzorom, ter tako učinkovito onemogočili dostop civilistom v skladu z določbami v nadaljevanju.
(i) Pri označevanju območij, ki bi lahko bila nevarna, bi se morali uporabiti opozorilni znaki, temelječi na načinih označevanja, ki jih prizadete skupnosti poznajo. Znaki in druge oznake mej nevarnega območja bi morali biti čim bolj vidni, čitljivi, trajni in odporni proti okoljskim vplivom ter bi morali jasno kazati, za katero stran označene meje se šteje, da je na območju, na katerem so eksplozivni ostanki vojne, in za katero stran se šteje, da je varna.
(j) Vzpostaviti bi se morala primerna sestava, odgovorna za nadziranje in vzdrževanje stalnih in začasnih sistemov označevanja, ki bi morala bila vključena v nacionalne in lokalne programe izobraževanja o tveganju.
3. Splošni preventivni ukrepi
Države, ki izdelujejo ali nabavljajo eksplozivna sredstva, bi si morale, če je mogoče in ustrezno, prizadevati izvajati in spoštovati te ukrepe med življenjsko dobo eksplozivnega sredstva.
(a) Ravnanje pri izdelavi streliva
(i) Proizvodni postopki bi morali bili takšni, da bi dosegli čim večjo zanesljivost streliva.
(ii) Pri proizvodnih postopkih bi se morali izvajali potrjeni ukrepi za nadzor nad kakovostjo.
(iii) Med proizvodnjo eksplozivnih sredstev bi se morali uporabljati mednarodno priznani potrjeni standardi za zagotavljanje kakovosti.
(iv) Ustreznost bi se morala preverjati z dejanskim preizkušanjem v različnih pogojih ali z drugimi potrjenimi postopki.
(v) Pri poslovanju v zvezi z eksplozivnimi sredstvi in njihovem premeščanju bi se morali zahtevati standardi visoke zanesljivosti.
(b) Ravnanje s strelivom
Da bi se zagotovila čim večja dolgoročna zanesljivost eksplozivnih sredstev, se države spodbujajo, da pri njihovem skladiščenju, prevozu, skladiščenju na terenu in ravnanju z njimi uporabljajo norme in delovne postopke najboljše prakse v skladu s temi navodili.
(i) Eksplozivna sredstva bi se morala, kadar je to potrebno, skladiščiti v zanesljivih objektih ali primernih zabojnikih, ki varujejo eksplozivna sredstva in njihove sestavne dele, če bi bilo potrebno, v nadzorovanem okolju.
(ii) Država bi morala eksplozivna sredstva iz proizvodnih in skladiščnih objektov in vanje ter s terena in na teren prevažati tako, da bi bila eksplozivna sredstva čim manj poškodovana.
(iii) Država bi morala po potrebi skladiščiti in prevažati eksplozivna sredstva v primernih zabojnikih in nadzorovanem okolju.
(iv) S primernim skladiščenjem bi se morala kar najbolj zmanjšati nevarnost eksplozije v uskladiščenih zalogah.
(v) Države bi morale uporabiti ustrezne postopke za evidentiranje, sledenje in preizkušanje, ki bi morali vsebovati informacije o datumu izdelave vsakega posameznega eksplozivnega sredstva, seriji ali oddelku eksplozivnih sredstev ter informacije o tem, kje so bila eksplozivna sredstva, v kakšnih pogojih so bila skladiščena in kakšnim okoljskim dejavnikom so bila izpostavljena.
(vi) Občasno bi se morala, kadar bi bilo to ustrezno, uskladiščena eksplozivna sredstva dejansko preizkusiti, da bi se zagotovilo pričakovano delovanje streliva.
(vii) Podsklopi uskladiščenih eksplozivnih sredstev bi se morali, kadar bi bilo to ustrezno, preizkusiti v laboratoriju, da bi se zagotovilo pričakovano delovanje streliva.
(viii) Kadar bi bilo potrebno, bi se morali na podlagi informacij, pridobljenih s postopki evidentiranja, sledenja in preizkušanja, sprejeti primerni ukrepi, vključno s prilagoditvijo pričakovanemu roku uporabnosti eksplozivnega sredstva, da bi se tako ohranjala zanesljivost uskladiščenih eksplozivnih sredstev.
(c) Usposabljanje
Ustrezna usposobljenost vsega osebja, ki ravna z eksplozivnimi sredstvi, jih prevaža in uporablja, je pomemben dejavnik pri prizadevanjih, da se zagotovi njihovo zanesljivo delovanje, kot je bilo predvideno. Države bi morale zato sprejeti in ohranjati primerne programe usposabljanja, da bi zagotovile ustrezno usposobljenost osebja glede streliva, s katerim bo moralo ravnati.
(d) Premeščanje
Država, ki namerava premestiti eksplozivna sredstva v drugo državo, ki prej ni imela te vrste eksplozivnih sredstev, bi si morala prizadevati zagotoviti, da ima država prejemnica zmogljivosti za pravilno skladiščenje, vzdrževanje in uporabo teh eksplozivnih sredstev.
(e) Prihodnja proizvodnja
Da bi država dosegla čim večjo zanesljivost, bi morala proučiti načine in sredstva za izboljšanje zanesljivosti eksplozivnih sredstev, ki jih namerava proizvajati ali nabaviti.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za obrambo.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 213-05/06-11/1
Ljubljana, dne 3. novembra 2006
EPA 1108-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.