I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike Enotni programski dokument Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 (v nadaljevanju: EPD) za naložbe kmetijskih gospodarstev v okviru ukrepa »Naložbe v kmetijska gospodarstva«, ki prispevajo k izboljšanju konkurenčnosti in tržne naravnanosti kmetijskih gospodarstev ter tako prispevajo k povečanju njihovega dohodka ob hkratnem doseganju vseh predpisanih standardov na področju varstva okolja, veterinarsko sanitarnih pogojev ter pogojev za dobrobit živali. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na 2. javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004 – 2006 (EPD) za leto 2006 z možnostjo koriščenja do 15. 8. 2007, je do 1.661,225.757 SIT oziroma do 6,932.172,24 EUR, od tega okvirno: – namenska sredstva EU-EKUJS: do 830,612.878,50 SIT oziroma do 3,466.086,12 EUR, – sredstva Republike Slovenije: do 830,612.878,50 SIT oziroma do 3,466.086,12 EUR. Znesek v evrih je naveden informativno in je preračunan po centralnem paritetnem tečaju: 1 EUR je 239,64 SIT. Sredstva bremenijo proračunski postavki 2063 in 2065 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. II. Končni prejemniki Končni prejemniki za dodelitev nepovratnih sredstev po tem razpisu so kmetijska gospodarstva ter pašne skupnosti po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča in imajo naslov oziroma sedež v Republiki Sloveniji ter opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo pogoje, opredeljene v poglavju IV. tega javnega razpisa. III. Predmet podpore Predmet podpore so sredstva za naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki so primerni za prehrano ljudi in živali, vključno s proizvodnjo semenskega materiala, ki jih opredeljuje Aneks I Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (v nadaljevanju Aneks I) in spadajo v naslednje sektorje kmetijske pridelave: mleko, meso, jajca, med, poljščine, vino, sadje in zelenjava, hmelj, okrasne rastline in grmovnice, semena in ostali semenski material. V primeru skupne naložbe se kot lastna primarna pridelava šteje primarna pridelava pridelovalcev v okviru registriranih združenj kmetijskih gospodarstev, registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge, kolikor bodo izpolnjeni pogoji za skupne naložbe, ki so opisani v poglavju » IV. Merila za dodelitev sredstev«. Ne glede na prejšnji odstavek se kot lastna primarna pridelava lahko šteje tudi končna pridelava (dodelava) semena in ostalega semenskega materiala kmetijskih rastlin, vendar le v primeru, če je končna pridelava v celoti vezana na vsaj 5 letni pogodbeni (kooperacijski) odnos s pridelovalci nedodelanega semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se prideluje na območju Republike Slovenije. Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo: – naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka in mesa; – naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo za potrebe lastne prireje; – naložbe v objekte, vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg; – naložbe v novogradnjo ali adaptacijo gospodarskih poslopij in objektov, vključno s pripadajočo opremo za predelavo mleka, in naložbe v ureditev pitne vode za potrebe predelave mleka na planinah, ki so v zasebni lasti; – nakup kmetijske mehanizacije; – nakup kmetijskih zemljišč; – prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin; – obnova trajnih nasadov; – nakup in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo za rastlinsko pridelavo; – nakup in postavitev mrež proti toči; – naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti; Seznam kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Aneks I in so upravičeni do podpor v okviru tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh www.gov.si/euskladi. Končni prejemnik lahko kandidira za pridobitev pomoči za eno ali več vrst zgoraj naštetih naložb znotraj tega ukrepa v okviru iste vloge, znotraj istega sklopa. Na enem javnem razpisu lahko končni prejemnik kandidira samo z eno vlogo. Glede na sektorje primarne kmetijske pridelave, je ukrep sestavljen iz naslednjih sklopov: – sklop 1 (mleko, meso in jajca); – sklop 2 (med); – sklop 3 (poljščine in hmelj); – sklop 4 (seme in semenski material); – sklop 5 (sadje in zelenjava, vino, okrasne rastline in grmovnice). Podpore se ne dodelijo za: – nakup in postavitev ograj za potrebe paše; – nakup rabljene opreme in kmetijske mehanizacije; – naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih; – naložbe za dejavnost trgovine; – plačilo davkov, ter plačilo carin in dajatev pri uvozu iz tretjih držav; – stroške poslovanja pri opravljanju dejavnosti vključno s stroški vzdrževanja in najema; – bančne stroške in stroške garancij; – stroške promocije; – naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev; – naložbe zunaj območja Republike Slovenije; – za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem razpisu,če je zanj že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva EU; – splošne stroške kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študij izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta in presegajo 12% opravičljivih stroškov investicije iz naslova tega ukrepa. IV. Merila za dodelitev sredstev Merila upravičenosti so razdeljena v tri sklope in sicer: IV/1. Skupna merila upravičenosti, ki so nadalje razdeljena na: – skupne pogoje za vse končne prejemnike sredstev; – dodatne pogoje, kadar kot končni prejemnik nastopa kmetija; – dodatne pogoje, kadar kot končni prejemnik nastopa pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik; – dodatne pogoje, specifične za nosilca kmetijskega gospodarstva, kadar kot končni prejemnik nastopa kmetija. IV/2. Specifična merila upravičenosti, glede na posamezno vrsto upravičenih naložb. IV/3. Specifična merila in upravičene naložbe po posameznih sklopih. IV/1. Skupna merila upravičenosti a) Skupni pogoji za vse končne prejemnike sredstev: 1. Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo za dodelitev sredstev iz programa EPD na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije. Vlogi na posameznem obrazcu morajo biti priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge v katerih morajo biti podatki medsebojno usklajeni, resnični in točni. 2. Končni prejemnik ne sme pričeti z izvedbo investicije oziroma ne sme pričeti z deli pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev. Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti končnega prejemnika na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). Za začetek del se ne šteje nastanek splošnih stroškov kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študij izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta in ne presegajo 12% opravičljivih stroškov investicije iz naslova tega ukrepa. 3. Naložba mora biti zaključena pred zadnjim izplačilom sredstev. Kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev kmetijske mehanizacije ali opreme v objektih ali osnovne črede v proizvodni proces ali vpis intenzivnih nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov v register, ki ga vodi MKGP. 4. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev. 5. Končni prejemnik mora imeti ob oddaji vloge vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih zemljišč v dejanski rabi. Za sklopa 4 in 5 velja vstopni kriterij 3 ha primerljivih kmetijskih zemljišč v dejanski rabi. Kot dejanska raba kmetijskih zemljišč se šteje kmetijska zemljišča, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi in so prijavljena v registru kmetijskih gospodarstev in evidenci subjektov po grafičnih enotah rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), skladno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike v letu 2006. Iz GERKOV mora biti razvidno, da kmetijsko gospodarstvo zagotavlja predpisane minimalne obsege dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Te obsege mora imeti kmetijsko gospodarstvo v uporabi za obdobje vsaj petih let od zaključka naložbe. Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje: – 1 ha njiv ali vrtov (GERK 1100,1130) ali – 2 ha travnikov (GERK 1300) ali ekstenzivnih sadovnjakov (GERK 1222) ali – 4 ha pašnikov (GERK 1330) ali – 0,25 ha plantažnih sadovnjakov (GERK 1221) ali vinogradov (GERK 1211) ali hmeljišč (GERK 1160), oljčnikov (GERK 1230) in ostali trajni nasadi (GERK 1240, 1180) ali – 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v drevesnicah in pri trsničarstvu (GERK 1190) ali – 200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob ali – 8 ha gozdov ali – 5 ha gozdnih plantaž (GERK 1420) ali – 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin (GERK 1321). Šifrant katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč je povzet iz Pravilnika o katastru dejanske rabe kmetijskih zemljišč (Ur. l. RS, št. 6/05). 6. V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje raba po GERKIH. V primeru rabe gozdnih površin se šteje raba po zemljiškem katastru. 7. Določila iz prejšnje točke se ne uporablja za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic, ter za rejo perutnine in za rejo kuncev za meso. V primeru pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic mora imeti končni prejemnik ob oddaji vloge v lasti vsaj 40 proizvodnih čebeljih družin. V primeru reje perutnine in reje kuncev za meso, za končnega prejemnika ob predložitvi vloge ni nobenih proizvodnih omejitev. 8. Podpora se lahko dodeli samo za financiranje naložb, za katere obstajajo zadostni dokazi, da so za zadevne proizvode na voljo običajne prodajne možnosti. – Glede na določila 7. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999, je za naložbe, katerih cilj je povečanje proizvodnje, potrebno navesti zadostne dokaze, da za zadevne proizvode obstajajo običajne prodajne možnosti. Običajne prodajne možnosti se bodo ocenjevale na nivoju zadevnega sektorja kmetijske proizvodnje in sicer iz vidika kmetijskih proizvodov, vrste investicije ter obstoječih in planiranih kapacitet. – Obstoj običajnih prodajnih možnosti mora vlagatelj dokazovati s sklenjenimi pogodbami z obstoječimi ali bodočimi kupci proizvodov ali s pismi o nameri o odkupu proizvodov ali z izjavami o obsegu neposredne prodaje na kmetijskem gospodarstvu ali lokalnih tržnicah (velja za kmetije) in z analizo trga. V kolikor vlagatelj ob predložitvi vloge na javni razpis trži svoje proizvode samo na območju Republike Slovenije zadostuje analiza trga v okviru poslovnega načrta. Če pa vlagatelj ob predložitvi vloge na javni razpis prodaja svoje kmetijske proizvode tudi v drugih državah EU ali jih izvaža v tretje države, mora vlogi priložiti analizo trga zadevnega sektorja kmetijske pridelave iz vidika kmetijskih proizvodov, vrste naložbe ter obstoječih in planiranih kapacitet, za področje celotne EU ali tretjih držav, kamor te proizvode izvaža. Analizo trga iz prejšnjega stavka pripravi neodvisna institucija. Za neodvisno institucijo se šteje institucija, ki je registrirana za izdelavo analiz trga. – Končni prejemnik je v primeru odobritve projekta upravičen do povračila stroškov nastalih s pripravo analize trga neodvisne institucije v okviru splošnih stroškov kolikor za to predloži plačan račun. 9. Gospodarska vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomska upravičenost naložb: – Končni prejemnik mora imeti izdelan poslovni načrt, s katerim dokaže gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost naložbe. – Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še vsaj za nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev. – Kumulativni finančni tok mora biti pozitiven in predstavljen v poslovnem načrtu kot merilo izvedljivosti naložbe. – Poslovni načrt mora tudi dokazati, da končni prejemnik ob predložitvi vloge za naložbe v okviru tega ukrepa dosega vsaj minimalni bruto prihodek primerljiv z doseženim prihodkom za enako delo v gospodarstvu. Kot primerljiv bruto minimalni prihodek se šteje prihodek v višini bruto minimalne plače na zaposlenega. – Pri oceni gospodarske vitalnosti kmetijskega gospodarstva se bo upošteval tudi obseg lastne primarne kmetijske pridelave. Končni prejemnik bo moral glede na posamezen sektor primarne kmetijske pridelave oziroma glede na vrsto naložbe, najkasneje ob zaključku naložbe, dosegati minimalne obsege lastne primarne kmetijske pridelave, kakor je določeno v pod poglavju »IV/3. Specifična merila in upravičene naložbe po posameznih sklopih«. 10. Minimalni standardi glede varovanja okolja, higiene in dobrobiti živali. Na kmetijskem gospodarstvu morajo biti ob oddaji vloge, glede na vrsto proizvodnje oziroma sektor kmetijske pridelave, upoštevane vse predpisane zahteve glede okoljevarstvenih in veterinarskih pogojev ter zahtev za dobrobit živali. V kolikor je naložba namenjena izpolnjevanju teh zahtev, jih mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati najkasneje do zaključka naložbe. 11. Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. 12. Upoštevajo se omejitve proizvodnje za kravje mleko. Končni prejemnik ni upravičen do podpore za naložbo v povečanje proizvodnje, če ne razpolaga s kvotami za tako povečano proizvodnjo najkasneje do zaključka naložbe. 13. Končni prejemnik je moral v predhodnem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na Agencijo izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike. V kolikor končni prejemnik v predhodnem letu na Agencijo ni poslal izpolnjenih obrazcev iz prejšnjega stavka, mora podati izjavo, da je oziroma, da bo vložil obrazce v predpisanem roku v letu objave javnega razpisa. 14. Če se končni prejemnik v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih. 15. Če se končni prejemnik v skladu s predpisi o javnih naročilih ne šteje za naročnika, mora za stroške vseh storitev, dobav, del in nakupa kmetijske mehanizacije, ki so višji od 10.000 EUR izraženih v domači valuti pridobiti ponudbe najmanj treh dobaviteljev. Ponudb treh dobaviteljev ni potrebno pridobiti za nakup kmetijskih zemljišč, za prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin in za nakup sadik sadnega drevja. Izvirniki ponudb morajo biti vključeni v poročilo o izdatkih in morajo biti na voljo za revizijo in pregled na kraju samem. 16. Končni prejemnik mora za naložbo, za katero je prejel podporo voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo in jo hraniti najmanj do 31. 12. 2013. 17. Končni prejemnik mora predložiti podpisano izjavo o označevanju projektov in obveščanju javnosti (Priročnik za označevanje projektov in obveščanje javnosti je dosegljiv na sedežu Agencije ter na spletnih straneh www.gov.si/euskladi in www.arsktrp.gov.si). 18. Končni prejemnik ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. 19. Končni prejemnik je upravičen do dodelitve sredstev za naložbe po tem razpisu, če zagotovi, da bo opravljal kmetijsko dejavnost za katero je prejel sredstva še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne bo uvajal bistvenih sprememb oziroma odtujil naložbe, razen v primeru višje sile. 20. Kot bistvene spremembe naložbe se štejejo spremembe, ki: – bistveno vplivajo na naravo investicije ali pogoj izvajanja ali dajejo gospodarski družbi, ali javni instituciji neupravičeno prednost; – so posledica spremembe v naravi lastništva infrastrukturnega objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti. 21. Za višjo silo se šteje, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti: – kmetova smrt (smrt nosilca kmetijskega gospodarstva); – dolgoročna poklicna nezmožnost kmeta (nosilca kmetijskega gospodarstva); – razlastitev večinskega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan, ko je bila sprejeta zaveza; – hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče kmetijskega gospodarstva; – nenamerno uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu; – epidemično bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del. 22. O bistvenih spremembah ali nastopu višje sile mora končni prejemnik nemudoma oziroma najpozneje v tridesetih dneh šteto od nastanka obvestiti organ, ki je vodil postopek. 23. Končni prejemnik pri katerem se ugotovi: – da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko, oziroma del ni izvršil v skladu z investicijskim programom, – je odstopil od pogodbe pred zaključkom naložbe, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 24. Končni prejemnik iz prve alinee prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 25. Končni prejemniki morajo predložiti dokazila o svojem finančnem stanju iz katerih mora biti razvidno, da niso v finančnih težavah. 26. Končni prejemnik ne sme biti v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike). b) Dodatni pogoji, kadar kot končni prejemnik nastopa kmetija: Končni prejemnik se obvezuje, da bo na kmetiji v tridesetih dneh od podpisa pogodbe, za primarno kmetijsko pridelavo, uvedel spremljanje rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. c) Dodatni pogoji, kadar kot končni prejemnik nastopa pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: Vlagatelj mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero prosi podporo. d) Dodatni pogoji, specifični za nosilca kmetijskega gospodarstva, kadar kot končni prejemnik nastopa kmetija: 1. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti vlagatelj in mora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva. 2. Vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva. V primerih, da je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti vlagatelj (nosilec) davčni zavezanec. 3. Kolikor kmetija za naložbe uveljavlja višji delež podpore iz naslova mladega kmeta, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti mlajši od 40 let; – naložba se izvaja v obdobju prvih petih let od prvega lastniškega prevzema celotne kmetije s strani nosilca oziroma nosilca in njegovega partnerja iz naslova zakonske ali izvenzakonske skupnosti. Iz prevzema so lahko izključena zemljišča v velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, ki jih lahko zadrži prenosnik ali se uporabijo za izplačilo dedičev. V kolikor je že rešeno stanovanjsko vprašanje mladega prevzemnika na naslovu kmetije, ostale stanovanjske površine lahko ostanejo v lasti prenosnika. 4. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti ob oddaji vloge primerno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Šteje se, da je primerno usposobljen, če ima najmanj: – poklicno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo ali – katerokoli drugo poklicno izobrazbo in 3 letne delovne izkušnje na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti ali – opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih oziroma srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja ali – v primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva končano le osnovno šolo, mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v katerikoli posamezni kmetijski dejavnosti. IV/2. Specifična merila upravičenosti, glede na posamezno vrsto upravičenih naložb: a) Nakup nove kmetijske mehanizacije Končni prejemnik mora s poslovnim načrtom izkazati racionalno rabo kmetijske mehanizacije, za katero prosi za finančno podporo. Pri tem se upošteva minimalne obsege kmetijske pridelave ali prireje ob zaključku naložbe, ki so določeni v pod poglavju »IV/3. Specifična merila in upravičene naložbe po posameznih sklopih«. Podrobnejši seznam kmetijske mehanizacije, ki je predmet podpore in življenjska doba, sta navedena v razpisni dokumentaciji javnega razpisa. V primeru, da je na kmetijskem gospodarstvu že kmetijska mehanizacija, ki služi istemu namenu, je nakup upravičen le v primeru, da je le ta starejša od opredeljene življenjske dobe. Končni prejemnik je upravičen do nakupa samo enega stroja za isti namen. b) Nakup kmetijskih zemljišč 1. Med nakupom kmetijskega zemljišča in navedenimi cilji naložbe v poslovnem načrtu mora biti neposredna povezava. 2. Nakup kmetijskega zemljišča ne sme predstavljati več kakor 10% skupnih opravičljivih stroškov nakupa kmetijskega zemljišča. 3. Končni prejemnik mora pridobiti potrdilo neodvisnega kvalificiranega cenilca ali pooblaščenega uradnega organa, da nabavna cena ne presega tržne vrednosti kmetijskih zemljišč. c) Prispevek v naravi Prispevek v naravi se prizna v obliki zagotavljanja lastne opreme ali materialov končnega prejemnika ali neplačanega prostovoljnega dela končnega prejemnika, vendar samo v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji: – da je njihovo vrednost mogoče neodvisno oceniti in opraviti nadzor; – v primeru neplačanega prostovoljnega dela, se bo vrednost tega dela določila ob upoštevanju porabljenega časa in normirane urne ali dnevne postavke za opravljeno delo po normativu, ki je naveden v razpisni dokumentaciji; – celotni prispevek v naravi se prizna samo do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se objavijo v razpisni dokumentaciji. d) Prvi nakup plemenske črede v živinoreji 1. Vzrejne živali, ki so predmet nakupa morajo biti registrirane v rodovniških knjigah ali njihovih ekvivalentih. 2. Ne podpira se nakupa plemenske črede za tiste plemenske živali, za katere lahko rejec uveljavlja podporo na podlagi drugih predpisov. 3. Na področju reje krav dojilj se kot opravičljiv strošek ne prizna nakupa krav ali brejih plemenskih telic črnobele pasme (ČB), rdeči holštajn (RH) ali kombinirane črnobele in rdeče holštajn pasme (ČB/RH). 4. Na področju prireje mesa konj se kot opravičljiv strošek prizna le nakup plemenskih kobil hladnokrvnih pasem. 5. Iz poslovnega načrta mora biti razvidno, da gre prvi nakup oziroma dokup plemenske živine v živinoreji. e) Prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin Podpira se le prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin avtohtone kranjske čebele, ki so registrirane v rodovniških knjigah, kakor predpisuje zadevna zakonodaja. f) Skupne naložbe v okviru registriranih združenj kmetijskih gospodarstev 1. Registrirano združenje kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: združenje) je upravičeno do podpore za skupno naložbo samo kolikor je promet (prihodek od prodaje) ustvarjen s prodajo kmetijskih pridelkov članov združenja (glavna tržna pridelava), večji od prometa pridobljenega s prodajo drugih proizvodov ali storitev. 2. Vrednost glavne tržne pridelave se izračuna kot pridelava članov združenja, ki so v času na katerega se nanaša izračun člani združenja. 3. Cene, ki se upoštevajo pri izračunu glavne tržne pridelave, so cene po katerih združenje prodaja kmetijske pridelke franco združenja, ki lahko vključujejo tudi cene za pakirane, vendar nepredelane pridelke, brez upoštevanja davka na dodano vrednost. 4. Za načrtovane cene se pri izračunih upoštevajo povprečne cene, kot jih združenje dejansko trži, če gre za novo združenje ali nov pridelek pa se upoštevajo povprečno dosežene cene pri prodaji. 5. Obseg prometa glavne tržne pridelave se ugotavlja za obdobje enega leta pred letom objave javnega razpisa. 6. Kadar imajo združenja premalo preteklih podatkov o glavni tržni pridelavi, se šteje kot vrednost glavne tržne pridelave tista vrednost, ki jo združenje napove v poslovnem načrtu. 7. Če v letu pred letom objave javnega razpisa, zaradi naravnih pogojev ni bil dosežen pričakovani obseg pridelave oziroma pričakovana vrednost, mora združenje to pisno utemeljiti. Vrednost iz prejšnjega odstavka ne sme biti manjša od 65% vrednosti v prejšnjem letu, razen v primeru s strani pristojnih organov ugotovljene naravne katastrofe. 8. Združenje ali član združenja, ki je pravna oseba, morata izkazati, da sta v večinski lasti pridelovalcev pridelka za katerega je združenje registrirano. 9. Združenje sprejme pravila, v katerih so navedene obveznosti članov do organizacije pridelovalcev, predvsem o: – obsegu in načinu pridelave s kratkim opisom tehnologije; – poročanju o pridelavi, prodaji celotnega pridelka preko registrirane organizacije pridelovalcev ter o morebitni neposredni prodaji posameznega člana, – plačevanju članskega prispevka; – trajanju članstva ter pogojih pristopa in izstopa iz organizacije proizvajalcev; – načinu odločanja, sprejemanja in spreminjanja pravil, ki morajo biti takšna, da zagotavljajo demokratičnost; – kaznih za morebitne kršitelje; – računovodskih in finančnih pravilih za vodenje registrirane organizacije pridelovalcev; – pravila morajo vsebovati določbe, da v primeru naložb v posamezna kmetijska gospodarstva, ki so ustanovitelji organizacije proizvajalcev, ti pridelovalci povrnejo preostalo vrednost naložbe ob morebitnem izstopu iz organizacije proizvajalcev v času trajanja naložbe. 10. Pridelovalec je lahko član samo enega združenja, registriranega za isto vrsto oziroma skupino pridelkov ali proizvodov. 11. Trajanje članstva v združenju v nobenem primeru ne sme biti krajše od petih let po zadnjem izplačilu sredstev. IV/3. Specifična merila in upravičene naložbe po posameznih sklopih: Sklop 1 (sektor mleko, sektor meso in sektor jajca) Upravičene naložbe: 1. Naložbe s področja novogradnje ali obnove hlevov, vključno z objekti za skladiščenje gnoja oziroma gnojevke in nakupom hlevske opreme za krmljenje, molžo in izločke. 2. Naložbe v novogradnjo ali obnovo samostojnih skladišč za shranjevanje krmnih žit, voluminozne krme in drugih krmnih poljščin s pripadajočo opremo za potrebe lastne krme. 3. Naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov oziroma prostorov namenjenih predelavi mleka na planšarijah vključno s pripadajočo opremo in sicer: – naložbe s področja novogradnje ali obnove objektov oziroma prostorov za predelavo mleka: proizvodni prostor, skladiščni prostor in prostor za zorenje sira, – naložbe s področja novogradnje ali obnove objektov in prostorov namenjenih bivanju pašnega osebja in mlekarjev, – naložbe v ureditev pitne vode na planinah za potrebe predelave mleka. 4. Naložbe v nakup kmetijskih zemljišč. 5. Naložbe v prvi nakup plemenske živine, namenjen izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju prireje mleka krav in drobnice, na področju prireje mesa govedi, drobnice, prašičev, kuncev in konjev oziroma na področju reje nesnic. 6. Naložbe v nakup nove kmetijske mehanizacije (ne velja za sektor jajca in sektor meso: perutnina in kunci). Specifični pogoji glede na sektor in posamezne vrste upravičenih naložb: 1. Za naložbe iz predhodnega odstavka, mora kmetijsko gospodarstva najkasneje ob zaključku naložbe obsegati minimalne obsege reje po posameznih vrstah in kategorijah živali. – Sektor mleko: a) Krave molznice (območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost): Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost mora imeti končni prejemnik v mlečni reji najmanj 15 molznic oziroma 7 molznic kadar gre za naložbe gorsko višinskih kmetijskih gospodarstev. Na območjih izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost mora imeti kmetijsko gospodarstvo v mlečni reji najmanj 25 molznic. b) Reja drobnice za mleko (samo območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost): Končni prejemnik mora imeti v mlečni reji najmanj 40 odraslih plemenskih samic drobnice za mleko. c) Navedeni obsegi v predhodnih dveh točkah veljajo tudi za predelavo mleka na planinah. d) Kombinirana reja za mleko in meso govedi, drobnice in reje konj za meso Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost mora imeti končni prejemnik v stalni rejii najmanj za 15 GVŽ rejnih živali oziroma za 7 GVŽ rejnih živali kadar gre za naložbe gorsko višinskih kmetijskih gospodarstev. Na območjih izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost mora imeti kmetijsko gospodarstvo v stalni reji najmanj za 25 GVŽ rejnih živali. V kolikor v strukturi reje prevladujejo GVŽ nemlečnih živali, se kombinirana reja uvrsti v sektor meso. – Sektor meso: a) Krave dojilje, goveji pitanci in reja konj za meso (območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost): Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost mora imeti končni prejemnik v stalni reji ne glede na vrsto in kategorijo najmanj za 15 GVŽ rejnih živali oziroma najmanj za 7 GVŽ rejnih živali, kadar gre za naložbe gorsko višinskih kmetijskih gospodarstev. Na območjih izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je število živali podvojeno. b) Reja drobnice za meso (samo območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost): Končni prejemnik mora imeti v stalni reji najmanj 80 odraslih plemenskih samic drobnice za meso. c) Prašičereja (velja za vsa območja): Končni prejemnik mora imeti pri reji plemenskih svinj v stalni reji najmanj za 15 GVŽ plemenskih svinj; pri kombinirani reji mora imeti v stalni reji za 10 GVŽ plemenskih svinj in za 25 GVŽ prašičev pitancev, ne glede na njihovo kategorijo; pri mesni reji pa mora imeti v stalni reji najmanj za 45 GVŽ prašičev pitancev, ne glede na njihovo kategorijo. d) Kunčjereja: Kmetijsko gospodarstvo mora imeti v stalni reji najmanj 100 plemenskih samic oziroma 400 pitancev v turnusu, ne glede na območje izvajanja reje. e) Reja perutnine za meso: Kmetijsko gospodarstvo mora imeti v stalni reji najmanj 10.000 piščancev ali 2.000 puranov v turnusu, ne glede na območje izvajanja reje. – Sektor jajca: Kmetijsko gospodarstvo mora imeti najkasneje po zaključku naložbe v stalni reji najmanj 3000 kokoši nesnic ne glede na območje izvajanja reje. V vseh sektorjih znotraj sklopa 1 je v primeru ekološke pridelave minimalni obseg ob zaključku naložbe za 25% nižji kot pri konvencionalni prireji. 2. Kmetijsko gospodarstvo mora najkasneje ob dokončanju investicije zagotoviti dovolj kmetijskih površin za porabo živalskih izločkov v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, objavljeni v Uradnem listu, št. 84/2005 (v nadaljevanju: Uredba o mejnih vrednostih) oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. Pri preračunu količine hranil v živinskih gnojilih, ki se pridobijo na leto pri reji posamezne vrste domačih živali se upošteva tabele iz Priloge 2 k Uredbi o mejnih vrednostih. 3. Pri naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali. 4. Na področju prireje jajc se ne podpira naložb v novogradnje ali obnove hlevov za prirejo jajc, vključno z objekti za skladiščenje gnoja, nakupom hlevske opreme za krmljenje in izločke, pač pa samo zamenjava sistema reje v neobogatenih baterijskih kletkah s sistemom reje v obogatenih baterijskih kletkah (nakup obogatenih baterijskih kletk), skladno z določili predpisov, ki urejajo minimalne pogoje za zaščito rejenih živali. 5. V primeru naložb v ureditev objektov na planinah morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – planina mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni v predpisu, ki ureja slovenski kmetijsko okoljski program, in se nanašajo na izvajanje planinske paše. Sklop 2 (sektor med) Upravičene naložbe: 1. Naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov oziroma prostorov vključno s pripadajočo opremo, namenjenih pridelavi medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreji čebeljih matic in pripravi teh proizvodov za trg: – objekti oziroma prostori za skladiščenje medu in ostalih čebeljih proizvodov; – objekti oziroma prostori za dodelavo in točenje medu; – objekti oziroma prostori za vzrejo čebeljih matic. 2. Prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin. 3. Nakup čebeljih panjev. 4. Nakup kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev. 5. Postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov). Specifični pogoji glede na sektor in posamezne vrste upravičenih naložb: 1. Kmetijsko gospodarstvo mora najkasneje po zaključku naložbe dosegati naslednje minimalne proizvodne obsege: a) Pridelava medu in ostalih čebeljih proizvodov: Ne glede na to, v katero območje sodi kmetijsko gospodarstvo, mora kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe imeti v uporabi vsaj 80 proizvodnih čebeljih družin. Kadar gre za naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov oziroma prostorov, vključno s pripadajočo opremo, namenjenih pridelavi medu in ostalih čebeljih proizvodov za trg, mora kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe imeti v uporabi vsaj 200 proizvodnih čebeljih družin. b) Vzreja čebeljih matic: Ne glede na to, v katero območje kmetijske pridelave sodi kmetijsko gospodarstvo, mora imeti kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe letno proizvodnjo vsaj 1500 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele in vsaj 80 proizvodnih čebeljih družin. c) Nakup opreme za prevoz čebeljih panjev-kontejnerji za prevoz čebeljih panjev in prikolice za prevoz kontejnerjev: Ne glede na to v katero območje kmetijske pridelave sodi kmetijsko gospodarstvo, mora kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe imeti v uporabi vsaj 80 proizvodnih čebeljih družin. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave kontejnerjev šteje kot upravičen samo če ima kontejner minimalno kapaciteto vsaj 12 panjev za proizvodne čebelje družine. Poleg tega se strošek lastne izdelave kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima oseba, ki jih je izdelala, pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat NPK za čebelarja. d) Postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov): Stacionarni objekt (čebelnjak) mora imeti kapaciteto za vsaj 20 proizvodnih panjev. 2. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo plemenilnikov, se strošek nakupa ali lastne izdelave plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima plemenilnik površino večjo od 2.000 cm2. 3. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo proizvodnih čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima AŽ panj vsaj 22 satov, oziroma če ima nakladni panj vsaj 30 satov. Poleg tega se strošek lastne izdelave čebeljih panjev oziroma plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima oseba, ki jih je izdelala, pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat NPK za čebelarja. 4. V primeru naložb v vzrejo čebeljih matic mora imeti končni prejemnik registracijo za vzrejevalca čebeljih matic avtohtone kranjske čebele v predhodnem letu. 5. Končni prejemnik mora imeti registrirane vse čebelje panje v skladu s predpisano zakonodajo. Sklop 3 (sektor poljščine in sektor hmelj) Upravičene naložbe: 1. Naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov vključno s pripadajočo opremo za skladiščenje in sušenje kmetijskih pridelkov iz lastne primarne proizvodnje ter njihovo pripravo za trg (ne velja za hladilnice). 2. Nakup kmetijskih zemljišč. 3. Naložbe v nakup nove kmetijske mehanizacije. Specifični pogoji glede na sektor in posamezne vrste upravičenih naložb: 1. Kadar gre za upravičene naložbe iz predhodnega odstavka mora kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe dosegati naslednje minimalne proizvodne obsege: – ne glede na območje pridelave, mora kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe pridelovati poljščine na vsaj 30 ha primerljivih kmetijskih površin, – kadar gre za naložbe v sektor hmelj, mora končni prejemnik ne glede na območje pridelave, najkasneje ob zaključku naložbe pridelovati hmelj na vsaj 16 ha primerljivih kmetijskih površin. 2. Skupna površina hmeljišč se ugotavlja v registru pridelovalcev hmelja. Sklop 4 (sektor seme in semenski material kmetijskih rastlin) Upravičene naložbe: 1. Naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov vključno s pripadajočo opremo za končno pridelavo (dodelavo), skladiščenje, sušenje in pripravo nedodelanega semena in ostalega semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg iz lastne primarne proizvodnje. 2. Naložbe v ureditev namakalne infrastrukture za namakalne sisteme v zasebni lasti, vključno z nakupom namakalne opreme, izgradnjo akumulacije in izgradnjo ene ali več vrtin. 3. Naložbe v nakup in postavitev mrež proti toči. 4. Naložbe v nakup nove kmetijske mehanizacije. 5. Nakup kmetijskih zemljišč. 6. Naložbe v nakup in postavitev zavarovanih prostorov skupaj s pripadajočo opremo za rastlinsko pridelavo. Specifični pogoji glede na sektor in posamezne vrste upravičenih naložb: 1. V okviru tega namena se podpirajo samo naložbe v pridelavo certificiranega semena in semenskega, oziroma sadilnega materiala kmetijskih rastlin. 2. Končni prejemnik mora biti registriran v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin. 3. Kadar gre za naložbe v sadilni material kmetijskih rastlin, mora kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe dosegati vsaj 12.000 kosov letne proizvodnje sadnih sadik oziroma 50.000 kosov letne proizvodnje trsnih cepljenk. 4. Kadar gre za naložbe v nakup nove kmetijske mehanizacije namenjene pridelavi nedodelanega semena in ostalega semenskega materiala kmetijskih rastlin razen pridelave sadilnega materiala kmetijskih rastlin (sadne sadike in trsne cepljenke), mora kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe dosegati minimalne proizvodne obsege, ki veljajo za tisti sektor primarne kmetijske pridelave, na katerega se nedodelano seme in ostali semenski material nanaša. Sklop 5 (sektor sadje, sektor zelenjava, sektor vino, sektor okrasne rastline in grmovnice) Upravičene naložbe: 1. Naložbe v obnovo sadovnjakov vključno z jagodišči in v obnovo oljčnikov. 2. Naložbe v nakup in postavitev zavarovanih prostorov skupaj s pripadajočo opremo za rastlinsko pridelavo. 3. Naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov vključno s pripadajočo opremo za pridelavo gob iz lastne primarne proizvodnje, proizvodnjo micelija in substrata ter njihovo skladiščenje in pripravo za trg. 4. Naložbe v novogradnjo in adaptacijo hladilnic in pakirnic za sveže sadje ali vrtnine ter nakup opreme za pripravo svežih vrtnin oziroma sadja za trg. 5. Nakup in postavitev mrež proti toči. 6. Naložbe v ureditev namakalne infrastrukture za namakalne sisteme v zasebni lasti, vključno z nakupom namakalne opreme, izgradnjo akumulacije in izgradnjo ene ali več vrtin. 7. Naložbe v novogradnjo ali obnovo objektov vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo vina za trg iz lastne primarne pridelave. 8. Naložbe v nakup nove kmetijske mehanizacije. 9. Nakup kmetijskih zemljišč. Specifični pogoji glede na sektor in posamezne vrste upravičenih naložb: 1. Končni prejemnik mora najkasneje ob zaključku naložbe dosegati naslednje minimalne proizvodne obsege: – pri naložbah v obnovo objektov vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo vina za trg iz lastne primarne pridelave, mora imeti končni prejemnik najkasneje ob zaključku naložbe na območjih z omejenimi dejavniki v uporabi vsaj 3 ha vinogradov, na območjih izven območij z omejenimi dejavniki pa vsaj 5 ha vinogradov, – pri naložbah v obnovo sadovnjakov ter v nakup in postavitev mrež proti toči, mora imeti končni prejemnik, ne glede na sadno vrsto, najkasneje ob zaključku naložbe v uporabi vsaj 1 ha intenzivnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in jagodišč. 2. Do naložb v obnovo objektov vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo vina za trg iz lastne primarne pridelave so upravičene le kmetije. Kot pripadajoča oprema, ki je upravičena do podpore, se šteje oprema objavljena v razpisni dokumentaciji. 3. Pri naložbah v nakup nove kmetijske mehanizacije mora imeti končni prejemnik najkasneje ob zaključku naložbe v uporabi vsaj 1 ha vinogradov oziroma sadovnjakov skupaj ali 1,25 ha zelenjave ali okrasnih rastlin. 4. Kadar gre za naložbe v sektor vino, mora biti končni prejemnik vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina. 5. Kadar gre za naložbe v sektor sadje, mora biti končni prejemnik vpisan v register sadovnjakov, oziroma oljčnikov, razen če naložba predstavlja začetek tovrstne proizvodnje. V takih primerih mora biti končni prejemnik vpisan v register sadovnjakov oziroma oljčnikov najkasneje do zaključka naložbe. 6. Kadar gre za naložbe v hladilnice za sveže sadje oziroma vrtnine, mora končni prejemnik pridelati in skladiščiti letno vsaj 1000 ton svežega sadja pečkarjev, za sveže sadje koščičarjev ali jagodičja pa vsaj 80 ton, oziroma vsaj 80 ton svežih vrtnin. Ostali tehnično tehnološki pogoji glede naložbe v hladilnice za sveže sadje oziroma vrtnine so podani v razpisni dokumentaciji. 7. Kadar gre za naložbe v pridelavo gob, gobjega micelija ali substrata, mora kmetijsko gospodarstvo ob zaključku naložbe pridelovati gobe na vsaj 600 m2 proizvodnih površin, če pridelava gob predstavlja glavni tržni delež po zaključku naložbe, sicer pa 300 m2. 8. Skupna površina intenzivnih nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov ter vinogradov, se ugotavlja glede na površine vpisane v ustrezne registre. 9. Kadar gre za naložbe v obnovo sadovnjakov oziroma oljčnikov, morajo biti dodatno izpolnjeni naslednji pogoji: – V okviru obnove sadovnjakov oziroma oljčnikov se podpira tako prva postavitev kot tudi prestrukturiranje obstoječih sadovnjakov oziroma oljčnikov. Kot prestrukturiranja obstoječih sadovnjakov oziroma oljčnikov se razume zamenjave obstoječih sort s tržno bolj primernimi sortami ali pa sprememba tehnologije pridelave. Kot tržno bolj primerne sorte se štejejo sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije iz leta 2002. Končni prejemnik je upravičen do podpore za obnovo sadovnjakov oziroma oljčnikov tudi v primeru, da sadi sadno vrsto, ki je ni v navedenem sadnem izboru, če za to sorto pridobi pozitivno mnenje Kmetijskega inštituta Slovenije. – V GERKU mora biti najkasneje ob zaključku obnove sadovnjaka ali jagodišča oziroma oljčnika navedena ustrezna raba kmetijskega zemljišča. V. Merila za izbor Vsaka popolna in vsebinsko ustrezna vloga bo ocenjena na podlagi meril za izbor. Ta merila so opredeljena skladno z načeli opredeljenimi v programu EPD in PD. Merila za izbor in ocenjevanje vlog Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! V primeru, da posamezno merilo ne bo opisano oziroma utemeljeno, se bo v tem delu vloga ocenila z minimalnim številom 0 točk. VI. Finančni pogoji dodeljevanja sredstev Deleži javnega financiranja so enaki za vse vrste pomoči v sklopu tega ukrepa, in sicer: – za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 50%, – za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 40%. Kadar končni prejemnik uveljavlja višji delež pomoči za naložbe v ekološko pridelavo, je delež javnega financiranja sledeč: – za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 55%, – za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 45%. Kadar končni prejemnik uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetij, katerih nosilec je mladi kmet, ki še ni dopolnil 40 let ter se naložba izvaja v obdobju prvih petih let od prevzema, je delež javnega financiranja višji za 10 odstotnih točk, od deležev v predhodnih dveh točkah in sicer: – za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 60-65%, – za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: 50-55%. Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 5.300 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). V primeru, da je skupna priznana investicijska vrednost nižja od 13.250 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa), je do dodelitve podpore takšna investicija v okviru tega ukrepa izvzeta. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 413.140 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa) na kmetijsko gospodarstvo. Sredstva se dodelijo na podlagi predloženih predračunov. Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto za posamezno vrsto naložbe. Seznam najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto naložbe je objavljen v razpisni dokumentaciji. Kolikor so vrednosti iz predloženih predračunov nižje od opredeljenih najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto naložbe, se pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev upošteva vrednosti iz predloženih predračunov. Predloženi predračuni za izvedbo gradbenih in obrtniških del morajo biti pripravljeni v skladu s prilogo VI/1 »Seznam gradbenih in obrtniških del, ki se priznajo kot opravičljiv strošek v okviru izvajanja ukrepa Naložbe v kmetijska gospodarstva«, iz razpisne dokumentacije. Opis posameznih vrst del naj bo skladen z opisom del po predloženem seznamu. Končni prejemnik mora skladno s predpisanimi dokazili zagotavljati lastno udeležbo v finančni konstrukciji načrtovane naložbe najmanj v višini razlike med celotno vrednostjo naložbe vključno z DDV in višino podpore (zaprošena sredstva).V kolikor se pri vsebinski obravnavi vloge ugotovi, da so mu morebitno dodeljena sredstva nižja kot zaprošena sredstva, mora končni prejemnik ob predhodnem pozivu predložiti dokazilo, s katerim zagotavlja, da razpolaga z dodatnimi finančnimi sredstvi. Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je sledeča: – od 40% do 65% se zagotovi iz javnih virov, od tega 1/2 zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek) in 1/2 zagotovi Republika Slovenija, – od 35% do 60% zagotovi končni prejemnik. Sredstva se izplačajo na osnovi enega do največ štirih zahtevkov končnega prejemnika za izplačilo sredstev. Rok za izplačilo nepovratnih sredstev znaša 60 dni od prejema popolnega zahtevka za izplačilo. Zahtevku mora končni prejemnik priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, začasne in končno gradbeno situacijo, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in končnega prejemnika z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani končnega prejemnika. VII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija za javni razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2006 vsebuje: – povabilo k oddaji vloge; – navodilo vlagateljem za izdelavo vloge; – postopek za izbor končnih prejemnikov; – vzorec pogodbe; – merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog; – seznam opravičljivih stroškov in najvišji priznani delež prispevka v naravi; – seznam najvišjih priznanih investicijskih vrednosti na enoto glede na posamezne upravičene naložbe; – tehnično tehnološki pogoji za naložbe v novogradnjo ali adaptacijo hladilnic za sveže sadje ali vrtnine; – prijavni obrazec: – osnovni podatki o vlagatelju, – dokazila končnega prejemnika. Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu s to razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno zadnjega dneva objave razpisa, pri Bernardi Drobnič in na: www.arsktrp.gov.si ali www.gov.si/euskladi. VIII. Rok in način prijave Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, do 29. 5. 2006 (velja poštni žig). Vloga mora biti vpeta v mape in oddana v zaprti pošiljki, opremljeni z imenom, priimkom in naslovom nosilca kmetijskega gospodarstva na ovojnici pošiljke in označeni z oznako javnega razpisa in številko sklopa v katerega se prijavljate za naložbo: Ne odpiraj – vloga na 2. javni razpis: Naložbe v kmetijska gospodarstva / sklop št. ……’’ Seznam INFO točk po Sloveniji za obveščanje in informiranje o ukrepih evropskih skladov EKUJS – Usmerjevalni oddelek in FIUR Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! X. Obravnava vlog in postopek odobritve Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo dne 1. 6. 2006 na Agenciji. Odpiranje vlog ni javno. Če vloga ni popolna, se vlagatelja v zakonitem roku pisno pozove na dopolnitev. Rok za dopolnitev vloge je 5 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. O vlogah odloči direktor Agencije s sklepom oziroma z odločbo. Odločba je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju. V tej pogodbi se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev. Agencija bo spremljala namensko porabo odobrenih sredstev pri končnem prejemniku.